Zimske slike. '• Tam ni nič vasi, In pridejo spomini, Tam na beli veji živeža tam ni; spomini tako lepi, poje črni vran, snežna le ravan spomini žalostni tako: poje tak otožno — razprostira dlan Ah, tamkaj na planini lačen, ves bolan daleč naokrog. kot dečko je igral! v jasen, zimski dan: Kam letiš pač, vran?! Planine vse njegove bile so, BKra, kra, kra, kra, kra. In zavreščal je: ravnine vse O ti mrzla zima, ,,Kam hitim, oj, kam, njegove bile so! kaj si spet prišla? revež sam ne znam! Tam pasel jančkc Kaj si spet nasula Lakota je tu, mehkorune je. po logeh snega — zima, mraz je tu. A zrastel je — in pa, kaj še boš ga, Zdaj se selim proč, vojak postal. preden boš odšla? kam pač, sam neznam." In bil je boj krvav Kje je košček zame - in v boju on je pal sama lakota! E, ko vedel bi, yzz\ ]ev0 nogo Ah, le mraza mnogo kam bežiš, o vran, mu je stre|( in lcdu, snega! ne bi selil se ^ ni zjvijenja z nj0 Kra.kra, kra, kra.kra..." čez sneženo plan, mu vzei _ ne bi letel čez no zdaj -}e pač berač) Mraza veja poka, biserno ravan. ubožcn in bolan — - težka od snega, Čez belo srebrno ravan nanji tužno kroka 3. ne leta nič več vran. že večera dva Berač po ccsti drsa, čcz siromakovo srce gladni, lačni vran — ves |agen jn bolan, pa trpka misel grc, kroka tak mrtvaško teži mu žalost prsa da bi razlila v tih v jasni zimski dan , . . jn ^i^ mu srce se p|ač Po cesti drsa z- Vasica tam v daIjavi- ves lačen in bolan Cez sneženo plan vasica na planjavi v vasico rojstVeno črn je zletel vran ... v meglici biserni. _ berač, Kam letiš pač, vran? Ah, to je vas njegova! Bogumil Gorenjko