List 49.
Zakon o povzdigi reje goveje živine.
Lahko trdimo, da kranjski deželni zbor ni še v nobenem zboro\anji toliko storil v prospeh kmetijstva kolikor letos. Na drugem mestu naštevamo kmetijske reči katere je razpravljal in tudi ugodno rešil, tu pa hočemo naše bralce seznaniti z najvažnejšo predlogo, katero je vsprejel. Ta predloga je zakon o povzdigi reje goveje živine. Smelo trdimo, da je vsprejem tega^J^T kona najvažnejši učinek letošnjega zborovanja dežd^g^f
386
zbora. Mnogo smo uže dosegli z državnimi in deželnimi podporami v povzdigo reje goveje živine, vendar je temu delovanju stavljena neka ovira, ki jo delajo starokopitnost, malomarnost in malobrižnost naših kmetovalcev po nekaterih pokrajinah. Stotisoč podpore vsako leto ne bi toliko pomagalo, kolikor bode zakon, ki veleva občinam imeti zadostno število za pleme sposobnih bikov. Gotovo bode delal zakon ob začetku kmetovalcem sitnobe, to seveda posebno v krajih, koder so govejo rejo zanemarili a ne bode preteklo 5 let, in mislimo, da ne bode človeka, ki ne bi moral priznavati blagodejnega vpliva nove naredbe, katere se zvršujejo pri ravnanji s plemenskimi žrebci. Konjerejo smo toliko povzdignili, da smemo biti zadovoljni, upajmo, da to tudi prav kmalu dosežemo pri goveji reji. Ako se vsled boljših bikov plemenjakov naša živina le toliko zboljša, da bode odraslo živinče 5 gld. več vredno, imela bode živina večo vrednost, ki bode znašala na leto po več milijonov goldinarjev. Da bodo vedeli naši čitatelji, kakšen je ta zakon, priobčujemo ga v nastopnih vrstah. Stopil pa bode v veljavnost, kakor hitro dobi najviše potrdilo in vlada izda zvršilne naredbe. Dotle preide gotovo eno leto. Ta čas pa naj kmetovalci porabijo, da uže sami brez vsakega pritiska prično po sklenenem zakonu ravnati, ker potem bodo zginile vse sitnosti, in to v največo korist kmetovalcem.
§ 1. Za plemenitev tuje živine se sme bik rabiti samo tedaj, kadar je krepke, plemenitvenemu namenu in živinskemu plemenu, ki se nahaja v deželi, primerne postave, kadar je zdrav in najmanj 1% leto star in ga posebna komisija spozna za ploditev dobrega.
§ 2. V posameznih občinah morajo biti biki, pripravni, da se smejo rabiti za plemenitvene namene, tako razdeljeni, da pride na vsakih 100 plemenskih krav in telic najmenj po jeden bik plemenjak.
§ 3. Vsaka občina ima dolžnost, za živino, naha-jajočo se v nje ozemlji, potrebno število bikov plemenjakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor ne zadostujejo za to živino rabljeni zasobni biki plemenjaki, ki so v občini.
Stošice za nakup in vzdrževanje občinskih bikov plemenjakov mora, v kolikor za njih pokritje ne zado-dostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki (junčevina), potem morebiti iz javnih zakladov dovoljene podpore in drugi dohodki, porazdeliti občinski zastop na vse živinorejce, kateri ne rede svojih bikov plemenjakov, v kolikor se niso med seboj drugače dogovorili, po vsako leto po-sebe zračunjenem številu plemenskih krav in telic, in župan mora potirjati te stroške kakor občinske priklade.
§ 4. Dve ali več občin istega političnega ORraja se sme po sklepu svojih zastopov s privolitvijo političnega okrajnega oblastva v porabo skupnih pripravnih bikov plemenjakov združiti, ako ni iz krajnih ozirov zoper to nobenega zadržka.
Število potrebnih bikov plemenjakov se ravna v takem slučaji po številu plemenskih krav in telic (§ 2.) ki se nahajajo v ozemlji združenih občin.
§ 5. Kadar v občini število takih krav in telic ne doseže 50 glav, tedaj mora to občino, ako v nji za nje živino ni nobenega za pleme primernega bika, politično okrajno oblastvo, zaslišavši poprej želje občinskega zastopa, odkazati kaki sosedni občini v skupno porabo bikov plemenjakov, katerih število bode, ako je treba, pomnožiti (§ 2.), z zaveznostjo, k dotičnim stroškom primerno doprinašati (§ 3.), pustivši odprto pritožbo, ka tero je v 14 dneh vložiti na politično   deželno oblastvo.
To oblastvo mora pred svojo razsodbo zaslišati de-želni odbor o pritožbenem predmetu.
§ 6. Število v posameznih občinah nahajajočih se plemenskih krav in telic mora, da se določi za nje potrebno število bikov plemenjakov, politično okrajno oblastvo vsako leto ustanoviti na podstavi poprej natanko presojenih izkazov, katere mu z napovedjo dotičnih posestnikov vred predlože župani meseca januvarija.
Predlagajo te izkaze , mora župan naznaniti tudi število v občini nahajajočih se bikov plemenjakov, ki se bodo najbrž spuščali tekom   leta, in njih posestnike.
§ 7. Da se razsodi, če so biki dobri za plemenitev, morajo jih njih posestniki (privatni posestniki ali občine) vsako leto pripeljati pred komisijo, katera se določen in poprej primerno razglašen dan zbere v glavnem kraji vsakega sodnega okraja in, ako se zaradi daljave posameznih občin spozna za potrebno dogovorno z za-stopi dotičnih občin, tudi v drugih krajih istega okraja.
Ta komisija mora biti sestavljena iz načelnika političnega okrajnega oblastva, oziroma iz župana mestne občine s svojim statutom, kateri je izročeno politično uradno poslovanje, ali iz njegovega namestnika kot načelnika, iz dveh zvedenih živiaorejcev in iz živinskega zdravnika ali drugega veščaka.
Komisijne ude, razen načelnikov, kakor tudi njih namestnike imenuje za vsak politični okraj deželni odbor, zaslišavši poprej c. kr. kmetijsko družbo, za dobo treh let.
§ 8. O tem, je li biK dober za pleme, razsodi komisija na podstavi javno zvršene preiskave konečno veljavno z večino glasov.
Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v ta namen, da se rabi za plemenitev, njega posestniku orezplačno izdati dopustni list (licenco), kateri je veljaven dotlej, dokler komisija morebiti ne spozna za potrebno, da se pripelje dotični bik iz nova pred njo, da razsodi o njega nadaljni pripravnosti.
Komisija mora nadalje o bikih, spoznanih za pripravne, spisovati poseben zapisek in njih stajališča vsako leto v obsežji odkazanega ozemlja razglasiti na način, navaden v tistem kraji.
§ 9. Vsak komi8ijni ud je upravičen, vsako leto kadar se dajejo dopustila, sprožiti besedo o svojih posebnih opazkah glede na rejo goveje živine dotičnega okraja.
Te opazke je s pripomenki vred, katere morebiti dodado ostali  komisijni udje in  načelnik, sprejeti v za«
387
pisuik, ki se piše pri dopuščalni komisiji. Ta zapisnik je potem poslati deželnemu odboru, da ga da na znanje deželni vladi in  osrednjemu  odboru  kranjske kmetijske
družbe.
§ 10. Stroške dopuščalne komisije je na živinorejce tistih občin, za katere se je komisija sešla, da preišče bike plemenjake, razdeliti po meri, določeni v  § 3.
Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikov plemenskih bikov razven določenega časa, plačati morajo oni sami dotične stroške.
§11. Kdor svojega bika rabi ali daje rabiti za plemenitev tuje živine brez predpisane preiskave in dovolitve, zapade za vsak slučaj posebe globi od dveh do desetih goldinarjev.
§ 12. Biki plemenjaki se ne smejo spuščati večkrat nego dvakrat na dan in samo v prisledkih po najmenj 6 ur.
Prestopek tega določila je kaznovati z globo od jednega do petih goldinarjev.
§ 13. Vsak posestnik dopuščenega bika mora o kravah in telicah, na katere je bil spuščan, spisovati zapisek (spuščalni zapisek) po priloženem vzorci, katerega mora komisijnim udom na njih zahtevo pokazati na pogled.
Bikov posestnik je zajedno dolžan, lastnikom krav in telic, na katere je bil bik spuščen, na zahtevo brezplačno dati   potrdilo   (spuščalni list) o zvršenem skoku.
Jednake dolžnosti ima tudi tisti, kateremu je bil izročen dopuščen občinski bik plemenjak (§ 3.), da ga redi.
Nedostatno spisovanje spuščalnega zapiska se kaznuje z globo jednega do petih goldinarjev.
§ 14. Mlado živino, nad pol leta staro, je v hlevu in na paši, kolikor je možno, ločiti po spolu.
§ 15. Telice se pred prvo izmeno zob ne smejo pripuščati k biku.
Prestopek tega določila je kaznovati z globo dveh do desetih goldinarjev.
§ 16. Govejo živino pasti skupaj s prašiči je prepovedano pod globo od jednega do petih goldinarjev.
§ 17. Nobeno tele se ne sme zaklati pod starostjo štirih tednov in prodno ima vse prednje mlečne zobe. Izjeme od tega sme v slučaji dokazane posebne potrebe dovoliti župan, ki izda za to dopustni list.
Zoper ta predpis zvršeno klanje je kaznovati z globo od dveh do desetih goldinarjev za vsako tele.
Isti kazni zapade, kdor zoper ta predpis zaklano tele kupi ali posreduje njega prodajo.
§ 18. Namakanje lanu ali konopelj v vodah, določenih za napajanje živine, kakor sploh vsaka njih one-snažba s tvarinami, ki so živini škodljive, prepovedana je pod globo jednega do desetih goldinarjev.
§ 19. Hleve za govejo živino je narejati po določilih § 33., oziroma § 72. pod 5 stavbinskega reda za Vojvodino Kranjsko z dne 25. oktobra 1875., dež. zak. št. 26.
§ 20. Zvrševati kazenska določila tega zakona pri-stoji v izročenem področji po določilih § 58. občinskega reda županu tiste občine, v kateri je bil prestopek storjen.
Glede prestopkov, storjenih v ozemlji mestne občine Ljubljane, zvršuje kazensko pravico magistrat (§ 70. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubjano).
§ 21. Iztirjane globe se stekajo v ubožni zaklad tiste občine, v katere   ozemlji  je   bil storjen prestopek.
Kadar globe ni možno iztirjati, izpremeniti jo je v zaporno kazen. Pri tem se za globo do petih goldinarjev prisodi zapora do 24 ur, nikoli pa pod 6 ur.
§ 22. Zarad zastarenja se ne smejo v tem zakonu omenjeni prestopki več preiskovati in kaznovati, ako se zoper prestopnika ni v treh mesevih od dneva storjenega kaznivega dejanja vpotila preiskava.
§ 23. Ta zakon stopi v veljavnost z dnevom svoje razglasitve, in s tem dnevom izgubi svojo veljavnost zakon z dne 16. februvarija 1. 1879., dež. zak. št. 11.
§ 24. Mojima ministroma za poljedelstvo in za notranje stvari je naročeno zvršiti ta zakon.