ROZLJIVA SERIJA PREREZANIH
VRATOV SE NADALJUJE
Stran 22.
OTROCI ŽRTEV
NASPROTOVANJ
Stran 10.
MOVI TEDNIK
;T. 19 - LETO 57 - CELJE, 9. 5.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Akcija:
večer
plemenitosti.
Strani 20-21.
Celjska
prisluškovalnica.
Stran 8.
2
DOGODKI
UVODNIK
Mežnar
noče iz šole
Na katerem področju Slovenija najbolj zaostaja za razvi-
tejšim delom Evrope? Gospodarski razvoj še nekako lovimo,
saj je Slovenija po gospodarski razvitosti celo pred revnejši-
mi članicami Evropske unije (pri čemer je bogastvo preveč
neenakomerno porazdeljeno, poreče marsikdo). Konec kon-
cev je Slovenija v svetovnem merilu med najbolj razvitimi
državami. Tudi njen socialni sistem ter še kaj ni ravno na
dnu.
Kje je potem zaostanek za razvitimi največji? Veliko ljudi
je prepričanih, da v delovanju pravne države. Če ta na pa-
pirju odlično deluje, je praksa čisto drugačna. Ljudje čakajo
na sodiščih na pravico tako dolgo, da vržejo puško v koruzo
oziroma njihova »zadeva« kratko malo zastara. Veliko je
tudi takšnih, ki pravice zato sploh ne iščejo, saj vedo, v
kakšno »avanturo« se podajajo. V avanturo s polževimi slo-
venskimi sodnimi mlini, ki na koncu še presneto veliko
stanejo. Ne le denarja, tudi živcev. To velja zlasti v prime-
rih, ko bi bili lahko zaradi preprostosti zadev sodni organi
bistveno hitrejši. Ne v zapletenih primerih, v težko rešljivih
zadevah, ko je resnici težko priti do dna.
Kako dolgo bodo čakali na pravico številni davkoplače-
valci iz Kompol, kjer so morah zaradi družine, ki se z grad-
bišča noče izseliti, ustaviti prenovo šole? Ko si je spodaj pod-
pisani pred nekaj dnevi o tem, kako daleč je zadeva, drznil
poizvedeti na celjskih sodiščih, je naletel kot predstavnik
najširše javnosti na nekatere uslužbenke, ki so bile začu-
dene že ob misli, kako si drzne kaj takega sploh vprašati.
In to v državi, kjer naj bi javnost kontrolirala tudi poti in
morebitne stranpoti njene sodne oblasti.
Medtem ko bodo sodni mlini mleli in iskaU odgovore v
kompolski zgodbi, bo družina krajevnega cerkovnika, ki
nima s šolstvom nobene zveze, zasedala tri šolska kadrov-
ska stanovanja, na 180 kvadratnih metrih. Ob tem, da naj
bi bilo poleg najemnega razmerja vprašljivo še plačevanje
vseh njihovih mesečnih obveznosti. Če je to res, jih plačuje-
mo zanje leta in leta davkoplačevalci. Vse to v času, ko je
delavka domače šole z dvema otrokoma na cesti in zanjo
iščejo stanovanje vsaj za nekaj mesecev.
BRANE JERANKO
Gradbišče
šole so zaprl
Sodišče bo moralo odločiti o sporu med družino Rutar in občino Štore |j
investitorjem obnove kompolske šole j
Gradbišče podružnične
šole v Kompolah, ki jo pre-
navljajo, je od včeraj zapr-
to. Tako bo vse dokler ne
bo o sporu med investitor-
jem in z družino Rutar, ki
se z gradbišča noče izseli-
ti, odločilo sodišče, je bilo
rečeno na torkovi tiskovni
konferenci v Kompolah.
Sklical jo je župan Štor
Franc Jazbec, ki je povedal,
da so se tako morali odločiti
na dopoldanskem sestanku
med investitorjem občino
Štore, glavnim izvajalcem Ru-
disom in nadzornim orga-
nom. Poglavitni razlog je za-
radi nevarnosti, ker družina
Rutar samovoljno priklaplja
elektriko, pri čemer je prišlo
v preteklih dneh do ogroža-
nja delavca.
Ker se Rutarjevi, ki zase-
dajo tri stanovanja, nočejo
preseliti, tudi niso mogoči
konstrukcijski posegi ter me-
njava lesenega stropa, so med
drugim povedali na tiskovni
konferenci. Janez Rutar je si-
cer konec aprila, ko so o sporu
začeli poročati mediji, pisno
obvestil Rudis, da je priprav-
ljen prostore ob steni, ki bo
porušena, začasno izprazni-
ti, vendar do skupnega jezi-
ka očitno ni prišlo.
Ravnatelj matične šole v
Štorah Franjo Rumpf je na-
štel težave, ki jih prinaša za-
časno ali morebitno trajno za-
prtje šole. To so lahko od-
večni kader, ovire z 'uvaja-
njem devetletke v tej občini
in podobno. Prav tako, da mo-
rajo v zadnjih tednih iskati s
Prostanom začasno stano-
vanjsko rešitev za delavko šo-
le z dvema otrokoma. Vse to
v času, ko družina, ki nima
nobene zveze s šolstvom, za-
seda kar tri kadrovska stano-
vanja, na vsega skupaj 180
kvadratnih metrih.
O svojih bojaznih zaradi
zapletov v zvezi z zaprtjem
gradbišča ter morebitno uki-
nitvijo kompolske šole so po-
vedali tudi predstavniki do-
mačinov. Po svoje je žalost-
no, ker je bil pokojni oče Ja-
neza Rutarja kot ravnatelj ne-
koč glavni pobudnik preno-
ve šole, danes pa se lahko zgo-
di, da bo njegov sin povzro-
čil morebitno trajno zaprtje
šole. Čeprav bo o tem
mu daje prav naša zal
daja dokončno razsodi
dišče, so še dodali.
Celjsko okrajno sodi
namreč odredbo v zvezi
silno izselitvijo Rutai
zavrnilo, občina pa se
pomočjo svojega odve
takoj pritožila na višjo
njo.
BRANE im
Druga, povsem prenovljena ter dozidana hiša za družino Rutar. med drugim s priključkom za ■
televizijo in bidejem. Družina tokrat pravi, da jo motijo zlasti bližina vaške ceste in prehodnost pl
Občina je odštela za hišo, kamor želi preseliti Rutarjeve, v celoti 36 milijonov tolarjev, najemnina u|
23 tisoč tolarjev. i
Celje v
rožicah
Kar dve veliki akciji za
lepše in bolj ocvetličeno Ce-
lje se bosta zgodili to so-
boto, ko Turistično druš-
tvo in mestna komunal-
na direkcija pripravljata
cvetlično tržnico.
Na Zvezdi bodo v stojni-
cah Celjanom ponudili sa-
dike cvetja in zemljo po po-
sebej ugodnih cenah. Tako
bodo lahko meščani kupo-
vali sulfinije, petunije, pe-
largonije, muljevec, lotos,
bidens in vodenko po 175
tolarjev za sadiko, 10 litrov
zemlje pa bo Celjane stalo
360 tolarjev.
Na povabilo Turistične-
ga društva se je z vnaprejš-
njimi prijavami odzvalo
okoli 50 Celjanov. Že tra-
dicionalno akcijo sta vno-
vič podprla Vrtnarstvo Ce-
lje s sadikami in Cinkarna
z zemljo, da pa sobotno do-
poldne ne bo minilo le v na-
kupih sadik in zemlje, bo-
do poskrbeli Vitezi Celjski.
Akcijo Turističnega druš-
tva bo izkoristila za cvet-
lično tržnico tudi komunal-
na direkcija, ki vabi obča-
ne, da prinesejo na Zvezdo
pokazat svoje najljubše rast-
line. Čeprav kupčevanje z
njimi ne bo mogoče, v di-
rekciji upajo, da si bodo ob-
čani izmenjali sadike svo-
jih najljubših rastlin.
BS
Starograjski daj - dam
Celjsko turstično društvo ponuja občini v last Stari grad, v zameno hočejo prostore za de
Leta 1968 je s sklenje-
no pogodbo in vpisom v
zemljiško knjigo celjski
Stari grad prešel v uprav-
ljanje Turističnega druš-
tva. V zemljiški knjigi je
kot lastnik sicer ostal vpi-
san današnji Pokrajinski
muzej, s C listino v zem-
ljiški knjigi pa je turistič-
no društvo dobilo uprav-
ljavske pravice.
V vseh naslednjih letih je
tako društvo upravljalo
grad, vsi posegi, ki so bili
na njem opravljeni, pa so
minili brez soglasij uprav-
ljavca, čeprav so se vsake
opravljene obnove v turi-
stičnem društvu veselili.
Sporna pa pri tem ostaja
nekdanja restavracija, ki so
jo člani turističnega druš-
tva zgradili s prostovoljnim
delom, občina pa jo je po
zaprtju obnovila in preda-
la kot galerijo likovnih del
mladih v upravljanje Mihai-
lu Lišaninu.
V društvu, ki je lani praz-
novalo 130 let dela, letos
pa za svoje dosežke preje-
lo celjski Zlati grb, so si-
cer veseli vseh del, ki so v
prid lepoti celjskega turi-
stičnega bisera, v isti sapi
pa ugotavljajo, da jim dom-
nevno lastništvo, ki še ni
razčiščeno do konca in nes-
porna upravljavska pravi-
ca dajejo možnosti za svo-
jevrsten daj-dam. Občini
namreč zdaj ponujajo Sta-
ri grad v last in posest, se-
veda pa tudi v upravljanje.
To bi bila, po mnenju čla-
nov društva, imenitna pri-
ložnost za nov zagon obno-
vitvenim delom. Občina bi,
kot lastnica, namreč lahko
kandidirala za potrebna
sredstva za nadaljevanje
obnove tako pri državnih
kot pri evropskih skladih.
V zameno želijo urediti po-
goje za delo društva, ki je
po nepričakovani in ekspre-
sni selitvi iz prostorov Po-
krajinskega muzeja pred
dvema letoma dobilo v upo-
rabo dve sobi v hotelu Evro-
pa, v recepciji pa so uredi-
li tudi informacijski pult.
Stroške najema prostorov
plačuje Mestna občina Ce-
lje.
Svojo dejavnost in nov za-
mah zanjo vidijo člani tu-
rističnega društva v novih
društvenih prostorih, ki bi
jih radi pridobili v središ-
ču mesta. Najprimernejši
prostor bi bil, po njihovem
mnenju, zdaj prazen stolp
ob hotelu Evropa. Če pri-
dobitev tega v last in po-
sest ne bi bila mogoča, pa
bi bili zadovoljni tudi s kak-
šnimi drugimi primernimi
prostori.
Do zaključka redakcije v
Mestni občini Celje urad-
no še niso vedeli nič o po-
nudbi turističnega društva,
direktor javnega zavoda Ce-
leia Boštjan Vrščaj pa je
poudaril, da bi bilo prob-
lem z dobro voljo najbrž
mogoče rešiti in da bi bila
rešitev predvsem v prid na-
daljnjim obnovitvenim de-
lom na gradu.
BRANKO STAMEJČIČ
DOGODKI
3
Šola ali šport? Oboje!
Precej športnikov ne zmore služiti dvema gospodarjema
p, ki obiskujejo
oddelke sloven-
jiiiiiazij ter obenem
•jia naporne trenin-
jekmovanja, so raz-
dvoje zahtevnih
Ki zahtevata cele-
fgka. Pri tem se mar-
ki je med najbolj
^imi slovenskimi
jiki, dokončno, še
v zadnjem letniku
,2ije, odloči samo še
10.
lovenski vrhunski šport
^vo to pomeni veliko
J Da bi bilo drugače,
itekvCeljuna posvetu
;l(tive mladih uspešnih
likov v Sloveniji pri-
]i dijakom športnega
ia, ki so opozorili na
ležave ter potrebo po
embah šolskega pro-
)je obetavna športni-
ja Bratec, dijakinja
Ega letnika, pripove-
jo obiskovanju gim-
ter učenju med jutra-
n popoldanskim tre-
ningom. Vsega tega, odkar
je pred maturo, ne zmore
več. Tudi dijak in obetaven
rokometaš Dino Bajram je
povedal o obveznostih v
športni dvorani na račun
šolskega pouka, kot jih zah-
tevajo trenerji. Podobno so
pripovedovali tudi drugi di-
jaki, zelo uspešni športni-
ki.
Nov državni sekretar za
šport dr. Jaka Bednarik je
opozoril, da je med vrhun-
skimi športniki 60 odstotkov
dijakov in študentov, vendar
bi morali vsem omogočiti, da
bi pridobili vsaj srednješol-
sko izobrazbo. Dijaki šport-
nih oddelkov gimnazij so si-
cer deležni nekaterih ugod-
nosti - med njimi individual-
ne pogodbe, možnosti oprav-
ljanja mature v dveh delih,
dokončanja gimnazije v sed^.
mih letih ter posebne rezer-
vacije mesta na fakulteti - ven-
dar vse to očitno ne zadostu-
je.
Predsednik Olimpijskega
komiteja Slovenije mag. Ja-
nez Kocjančič je skupaj z dr-
žavnim sekretarjem opozo-
ril na izjemne uspehe sloven-
skih športnikov po letu 1991,
kar jih je državni sekretar
podkrepil še s statističnimi
podatki. Ravnatelj celjske I.
gimnazije Jože Zupančič (or-
ganizator posveta) je odgo-
voril, da je statistika »tako po-
zitivna, da prikrije vse nega-
tivno« ter menil, da dejansko
nazadujemo.
Kocjančič je med drugim
opozoril na sistem štipendij,
uvedenih v zadnjih treh le-
tih, ki jih dobiva že več kot
sto prejemnikov. Pri tem je
predavatelj iz celjske I. gim-
nazije opozoril na dlakoceps-
tvo, saj jo športniki včasih iz-
gubijo tudi, ko niso sami krivi.
Sicer pa izhajajo športniki po
Bednarikovih podatkih pred-
vsem iz srednjega in visoke-
ga sloja ter je večina z
gmotnim stanjem nadpov-
prečno zadovoljna.
Problem je očitno pred-
vsem nematerialne narave,
zato se bodo ravnatelji gim-
nazij iz Celja, ljubljanske Šiš-
ke in Škofje Loke - udeleženci
celjskega posveta - zavzeli za
morebitne spremembe pre-
zahtevnega šolskega progra-
ma. To bodo storili na bliž-
njem posvetu, državni sekre-
tar pa bo nato konkretni pred-
log posredoval ministrici za
šolstvo, znanost in šport.
BRANE JERANKO
Foto: TRIARTES
Se obetajo obetavnim športnikom, ki želijo končati vsaj srednjo šolo, po celjskem posvetu boljši časi? To je
odvisno tudi od predsednika slovenskega olimpijskega komiteja Janeza Kocjančiča, državnega sekretarja
za šport dr. Jake Bednarika inJožeta Zupančiča, ravnatelja I. Gimnazije Celje (z leve proti desni).
Iflost bo temeljito
i   prenovljen
sTpreko Savinje, ki po-
I Čopovo ulico v Celju
tnim parkom, že od 1.
lobnavljajo, to pa s se-
inaša obilo preglavic,
bi se končale 15. maja,
i bi končali prenovo,
je most zaprt, je to pre-
prilj ubij eno obvozno ce-
z Mestni park, ki so jo
uporabljali predvsem
aiz smeri laškega, da so
gnili prometno preobre-
inemu središču mesta. Še
Bglavic imajo prebivalci
snem bregu Savinje, za
je pot v mesto zdaj veli-
Sa. Največ težav pa imajo
Jci lahko Savinjo na po-
ti v šolo in domov prečkajo še-
le pri Splavarskem mostu.
Prenova mostu sicer dobro
napreduje. »Če bo vreme lepo,
si že upam napovedati, da se
bodo dela končala v roku, če
bo zamuda, je bo največ za te-
den dni,« je povedal Franc Skok
iz podjetja CM Celje, ki most
prenavlja. »Te dni bomo opra-
vili hidroizolacije in most as-
faltirali. Je pa bila obnova zelo
zahtevna, saj je bilo treba opra-
viti znatno več del kot smo na-
črtovali,« je še dodal. V most
namreč niso vgradili oporni-
kov, zato so morali ob razširi-
tvi vgraditi karbonske lamele.
Več del, kot so načrtovali, je
bilo tudi z obnovo komunal-
nih vodov.
»Zaradi vsega tega bo preno-
va mostu, med katero smo ga
razširili za meter in 20 centi-
metrov na vsaki strani in ob hod-
niku za pešce pridobili tudi ko-
lesarsko stezo, za približno 10
milijonov tolarjev dražja,« je
povedal Anatolij Sazonov s
celjske komunalne direkcije.
Bo pa most sedaj bistveno so-
dobnejši, varnejši, povečali so
tudi njegovo nosilnost. Celot-
na obnova bo proračun mest-
ne občine stala okoli 80 mili-
jonov tolarjev.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
Most čez Savinjo na Čopovi ulici v Celju temeljito prenavljajo. Če bo vse po sreči, bodo dela končali do 15. maja.
Mladi za Celje
Kar 143 raziskovalnih
nalog so v letošnji akciji
Mladi za Celje pripravili
celjski osnovno in srednje-
šolci. Te dni jih predstav-
ljajo, zaključek akcije pa
bo, že tradicionalna raz-
stava vseh nalog, ki jih bo-
do konec meseca razstavili
v Osrednji knjižnici Celje.
Srednješolci bodo svoje
naloge javno predstavili in
pred komisijami zagovarjali
danes na Šolskem centru Ce-
lje. Naredili so 96 razisko-
valnih nalog, pri njihovem
nastanku pa je sodelovalo
228 dijakov. Skoraj polovi-
ca raziskovalnih nalog je s
področja tehnike, petina jih
je družboslovnih, prav tako
petina naravoslovnih, 6 na-
log je s področja humanisti-
ke in tri s področja medici-
ne.
Celjski osnovnošolci pa so
v okviru projekta letos pri-
pravili 47 raziskovalnih na-
log, pri izdelavi katerih je
sodelovalo 134 učencev. Za-
govore pred komisijami in
predstavitev nalog bodo os-
novnošolci opravili v sredo,
15. maja na IV. osnovni šo-
li. Največ osnovnošolskih na-
log je družboslovnih, tretji-
na je naravoslovnih, dobra
desetina s področja huma-
nistike, s področja tehnike
pa so osnovnošolci pripra-
vili štiri naloge. BS
Biseri bodo bolj varni
Celjski Sintal bo v naslednjih dneh na stavbo Mestne
občine Celje namestil tri digitalne kamere, s katerimi
bodo nadzorovali dogajanja na obnovljenem Trgu Celj-
skih knezov.
Občinska oblast se je za ta ukrep odločila, da bi čim bolj
zavarovali trg, ki je po nedavni otvoritvi že doživel nekaj
vandalskih napadov, posledica česar so bila razbita stekla
na »celjskih biserih«. Kamere bodo »pokrile« celoten trg, v
Sintalu, ki opravlja varnostno službo za poslopje Mestne
občine, pa si obetajo, da bodo na tak način preprečili van-
dalizme na novem trgu. Videonadzor, ki bo potekal dan in
noč, naj bi se pričel že do konca tedna. Na Komunalni di-
rekciji bodo še ta mesec na trgu postavili tudi prometne
ovire, ki bodo zaokrožale trg in onemogočale parkiranje,
postaviti nameravajo tudi nekaj klopi.    BRST
Dvomesečni napetostni
mrk v RTP Laško
v naslednjih dveh mesecih bodo v RTP Laško potekala
zelo obsežna rekonstrukcijska dela, ko bodo dotrajane be-
tonske zbiralnične portale zamenjali z novimi jeklenimi,
prav tako pa tudi pripadajoče 110 kV zbiralke in povezave
na visokonapetostne stikalne naprave. Obnovitveni projekt
je zahteven zalogaj za obratovalce in s tem povezano vode-
nje celotnega prenosnega elektroenergetskega sistema Slo-
venije. Zato je še toliko bolj pomembno, da bodo dela na
projektu opravljali prekaljeni zunanji izvajalci strojno-grad-
benih del in izkušeni Eles-ovi vzdrževalci iz Elektroprenosa
Podlog. Seveda bo med obratovanjem celotnega provizo-
ričnega omrežja stalno bdela Služba za vodenje EES tako,
da bo mrk zaključen ob prvih žvenketih vrčkov piva na tra-
dicionalnem pivskem prazniku, ki bo tokrat prazničen tudi
za RTP Laško. SL
4
AKTUALNO
Motoristi čalcali
do zadnjega
Ljudje neobveščeni o nujnosti registracije koles z motorjem in motornih koles - Kdo je kriv za to?
Mnogi lastniki motornih
koles so pretekli teden, ča-
kajoč tudi po več ur pred
okenci organizacij, poob-
laščenih za tehnične pre-
glede, skorajda izgubili živ-
ce. Jezili so se na birokra-
cijo, ki je potrebna, da nji-
hov »moped«, ki je komaj-
da še v voznem stanju, oz-
načijo z nalepko. S tem so
povečali množico besnih,
ki se že nekaj časa prito-
žuje nad neznosnim čaka-
njem po uvedbi zloglasne
nalepke za avtomobile.
Do 1. maja je bilo namreč
treba po opravljenem tehnič-
nem pregledu in sklenitvi ob-
veznega zavarovanja okrog
150.000 motornih koles in
koles z motorjem označiti še
s predpisano registrsko tab-
lico in veljavno nalepko za
tehnični pregled. Vozniki bo-
do s seboj vedno morali imeti
tudi prometno dovoljenje. To
pomeni, da je po več kot 40
letih v Sloveniji spet obvez-
na registracija koles z motor-
jem in motornih koles. Pri
AMZS v Celju so nam pove-
dali, da je razlog dolgim vr-
stam in čakanju predvsem
neobveščenost ljudi, ki bi lah-
ko to opravili že dosti prej,
pa so čakali do zadnjega dne.
Temu prikimavajo tudi pri
Avtu Celje, ki so pred prvo-
majskimi prazniki dnevno na
motorna kolesa in kolesa z
motorjem nalepili okrog 100
nalepk.
Policisti so že konec apri-
la napovedali, da izjem pri
kaznovanju ne bodo pozna-
li. Kogar bodo zasačili brez
registriranega dvokolesnika,
bo sledila kazen 25 tisoča-
kov, toda do sedaj še niso na-
pisali večjega števila plačil-
nih nalogov.
Sicer pa se je marsikdo od-
ločil, da svojega »mopeda«
sploh ne bo registriral, saj
znašajo celotni stroški regi-
stracije dobrih 17 tisočakov.
Od tega predstavlja 1400 to-
larjev stroške za tehnični
pregled, slabe tri tisočake za
nalepko in njeno lepljenje,
osem za zavarovanje in pet
tisoč tolarjev za upravne tak-
se, prometno dovoljenje in
registrsko tablico. Tehnični
pregled je treba opraviti en-
krat letno, za kolesa z mo-
torjem, ki so starejša od 12
let, pa vsakih šest mesecev.
Če kdo nalepko iz hudobije
odstrani z motorja, to pome-
ni za oškodovanca še dodat-
ne stroške, okrog 1400 to-
larjev.
Nalepko vam morajo na-
mestiti na vidno mesto, kar
pomeni, da je ni mogoče
skriti nekam, kjer ne bo kva-
rila videza motorja. Neurad-
no je v javnost pricurljala
vest, da naj bi rok za regi-
stracijo koles z motorjem in
motornih koles prestavili na
konec junija, vendar ta po-
datek še ni zanesljiv. Po oce-
nah je svoja vozila do se-
daj registriralo nekaj več
kot 19 tisoč od skupaj 150
tisoč lastnikov motorjev v
Sloveniji.
Lastnik mora ob registra-
ciji predložiti cel kup doka-
zil (o izvoru vozila, o lastni-
ni vozila oziroma posamez-
nih delov vozila, ki so nak-
nadno vgrajeni, o tem, da je
na vozilu nalepljena nalep-
ka za tehnični pregled, do-
kazilo carinskega organa o ca-
rinjenju dokončno ali zača-
sno uvoženega blaga, o pla-
čilu oziroma o oprostitvi pla-
čila davka za vozilo in doka-
zilo o plačilu drugih obvez-
nosti ). Če lastnik dokazil o
izvoru in lastnini kolesa z mo-
torjem nima, lahko vozilo re-
gistrira na podlagi ustrezne
pisne izjave, ki jo poda uprav-
na enota oziroma organiza-
cija, ki je pooblaščena za teh-
nične preglede.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TT
Zaradi ponekod neobvladljivih razmer na sedežih organizacij, pooblaš-
čenih za tehnične preglede, je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo
preglede koles z motorjem tudi na terenu. Posnetek je z Vranskega.
Celjski dijaki polni priznanj
Konec marca je bilo v Ljubljani dr-
žavno tekmovanje iz kemije za Pre-
glove plakete. Udeležilo se ga je tri-
najst dijakov Splošne in strokovne
gimnazije Lava ter osem dijakov Po-
klicne in tehniške elektro in kemij-
ske šole.
Preglove plakete je osvojilo sedem
dijakov Splošne in strokovne gimna-
zije Lava. Teja Vodlak, Urška Leben
ter Franci Sopotnik so dobili zlato Pre-
glovo plaketo, mentor je bil prof. Pe-
ter Juvančič. Klavdija Jagar je dobila
zlato Preglovo plaketo, Jure Kranjc
pa srebrno, njuna mentorica je bila
prof. Marija Gubenšek Vezočnik. Sre-
brno Preglovo pfeketo sta dobila tudi
Tine Malgaj in Klemen A. Pilih, men-
torica prof. Andreja Debelak Arzen-
šek.
Tekmovalci Poklicne in tehniške elek-
tro in kemijske šole so dobili dve Pre-
glovi plaketi: Marko Mermal bronasto,
mentorica prof. Eva Strnad Gril, in Da-
vid Šarlah srebrno, mentorica prof. Ma-
rinka Žbogar.
Že dan poprej je bilo v Ljubljani še
državno tekmovanje za Preglove pla-
kete iz znanja kemije z raziskovalno
nalogo. S Splošne in strokovne gimna-
zije Lava se ga je udeležil Klemen A.
Pilih in osvojil še eno srebrno Preglo-
vo plaketo.
Tekmovanja sta se udeležila tudi di-
jaka Poklicne in tehniške elektro in ke-
mijske šole David Šarlah in Simona Ov-
tar, obema dijakoma je bila mentorica
prof. Irena Drofenik. David Šarlah je
iz znanja kemije in z dvema razisko-
valnima nalogama prejel zlato Preglo-
vo plaketo.
BS
Salon des Fleurs
v Sydneyu
Od 14. maja do 14. julija
bo na bienalu v Sydneyju
na ogled Rekonstruirana
fikcija - zadnja futuristič-
na predstava: Salon des
Fleurs, projekt kustosinje
Marine Gržinič in nezna-
nega umetnika, ki smo ga
imeli priložnost videti v celj-
ski Galeriji sodobne umet-
nosti.
Projekt je nastal v kopro-
dukciji Galerije Škuc, Ljub-
ljana in Galerije sodobne
umetnosti Celje. Umetniški
direktor bienala Richard
Grayson je projekt izbral po
ogledu razstave v Budimpe-
šti. Letošnji sydneyjski bie-
nale, ki ga bodo organizirali
že trinajstič, ima naslov Svet
je lahko fantastičen. Na njem
se letos predstavljajo fikcij-
ski modeli, konspirativne
teorije in projekti, povezani
z invencijo in imaginacijo.
Sydneyjski bienale je eden
od največjih in najuglednej-
ših mednarodnih festivalov
sodobne umetnosti v svetu.
Predstavitev je v celoti pod-
prlo ministrstvo za kulturo,
organizacijsko pa je predsta-
vitev projekta - prenos raz-
stave v Sydney - v celoti iz-
peljala Galerija sodobne
umetnosti v Celju. Bienala se
bosta udeležili kustosinja pro-
jekta Marina Gržinič in
Alenka Domjan, direktori-
ca Galerija sodobne umetno-
sti v Celju, koproducent pro-
jekta. To bo že druga pred-
stavitev Slovenije na tem bie-
nalu, saj se je leta 1988 pred-
stavila skupina IRW1N.
Kustosinja projekta dr. Ma-
rina Gržinič bo sodelovala
na eni od okroglih miz bie-
nala na temo prihodnosti
muzejev moderne umetno-
sti. V dneh po otvoritvi pa
bo imela tudi predavanje o
razstavi.
MP
Devetiet
še v 14
šol na
Celjskeij
Ministrica za U|
znanost in šport di^
Čok je podpisala sklep
terim 97 slovenskim oj|
nim šolam dovoljuje y,
bo 9-letnega šolanja \
hajajočem šolskem i^.
V šolskem letu 2002/j
bodo imeli devetletko
šolah oziroma dobrih;
stotkih vseh slovenskihr
nih šol. Kot je že utei
ministrstvu tik pred
kom šolskega leta o
razpis za uvedbo dev
v prihodnjem šolsken
Na lanskega so se prijjj
103 osnovnih šolah, doj
nje za uvedbo 9-letneg]
lanja pa je ministrica ^
aprila izdala 97 šolam,
S širšega celjskega obji
se v družbo osnovnih ^
letnim šolanjem vklju,
osnovnih šol; 1. in 111. Oj
Ije, velenjske osnovne
Antona Aškerca, Gorica,
stava Šeliha, Livada in|
Pintarja Toleda ter osoc
šole Blaža Arniča Luče,
čica ob Savinji, Nazarje,
re, Slivnica v Šentjur
čini, Šmarje pri Jelšah iy
četrtek. m
Osvobod
telji v Cel
člani domicilnegao
ra Šlandrove brigade«
do jutri zbrali v Mu
novejše zgodovine. P«
ledu muzeja in Starej
skra bodo pri spomei
herojev položili sporni
venec, zatem pa si bodi
ledali še mestne znam
tosti.
Borci Šlandrove bri|
so 10. maja 1945 osv
dili Celje. Razorožil
okoli 15 tisoč nemškili
Jakov ter več kot 3OO0
padnikov kvizlinškihi
Takratna Skupščina ob
Celje je 20. julija 1983Š
drovi brigadi podelila
micil, domicilni podoi
ki ga vodi Ivan Žmaha
vsako leto ob obletnici
voboditve Celje pripravi
čanje članov odbora.
MODR
JELEFO
Do prihodnjega četrtka b^'
klice na Modrem telefonu^
mala novinarka Milena B>|
Poklic. Na telefonsko števill<"'
569-581 jo lahko pokličete'
dan med 10. in 17. uro. SvoJ*
sanja za Modri telefon
ponedeljkom in petkom za*'
tudi po telefonu 42 26^''
Št. 19-9. maj 2002   -
TEMA TEDNA
5
Potrošniki
brez zaščite
jska potrošniška organizacija aktivno umira - Manipulacije Urada RS za
varstvo potrošnikov
prebivalci Slovenije
'p tudi kot potrošniki
.pravice, ki pa se jih
lalo zavedajo, ker jih
labo poznajo. Ker jih
labo poznajo, jih ne
5 uveljavljati. Zato se
jjo te veščine naučiti,
fin kako, ko pa se je
iva letos odločila, da za
ionalni program vars-
otrošnikov nameni ko-
0,0089 odstotka pro-
inskega deleža ali
ij kot petdeset milijo-
tolarjev?
jtega zneska bo dobrih
leset odstotkov porabil
IRS za varstvo potrošni-
ki deluje v okviru Mi-
stva za gospodarstvo (v
Jjevanju Urad) za držav-
otrošniške programe in
;kte, ostala »malenkost«
merjena za različne pro-
le varstva potrošnikov
a delovanje nevladnih
ošniških organizacij -
lev. V Celju deluje druš-
arstvo potrošnikov Ce-
^vetovalnimi pisarnami
Sfi, Žalcu, Velenju, Ma-
Ini. Društvo, na katere-
I obrača vedno več ob-
k deluje v nemogočih
Ijih. Lani mu je Urad do-
I sredstva le za prve tri
iece, za celjsko in velenj-
Isvetovalno pisarno samo
140O tolarjev, kar je ko-
jzadoščalo za enomeseč-
pokritje osnovnih stroš-
kov celjske pisarne. Letos še
niti tolarja.
Brezplačna
svetovanja
Društvo Varstvo potrošni-
kov Celje je bilo ustanovlje-
no leta 1997, ko je v Celju
pričela delovati društvena
svetovalna pisarna na Ma-
riborski cesti 86, v nasled-
njih letih so bile odprte še
svetovalne pisarne v Mari-
boru, Velenju in Žalcu. Ta-
ko društvo pokriva precej-
šen del Slovenije: celotno
štajersko in koroško regijo,
savinjsko-šaleško območje,
kozjansko območje in pre-
težni del Posavja. Pisarne v
posameznih mestih, ki so tu-
di telefonsko povezane s cen-
tralno pisarno v Celju, po-
slujejo od ponedeljka do pet-
ka od 8. do 16. ure (ob pet-
kih do 14. ure).
Razočarani potrošniki so
se iz leta v leto pogosteje
obračali na svetovalce, oseb-
no ali po telefonu. V Vars-
tvu potrošnikov Celje opra-
vijo okoli 1.600 svetovanj
mesečno, njihova pravna pi-
sarna vsak mesec nudi sve-
tovanje približno 45 potro-
šnikom, s pomočjo odvetni-
ka (zunanji sodelavec) rešu-
jejo zadeve na sodiščih, ob-
čanom tolmačijo predpise,
jih usmerjajo na prave na-
slove. Vse brezplačno.V
društvu so redno zaposleni
trije svetovalci, dve pravni-
ci in ekonomistka, veUko so-
delujejo s strokovnjaki za
posamezna pravna in eko-
nomska področja.
Danes je društvo Varstvo
potrošnikov Celje tik pred
tem, da ugasne, zaposleni so
že štiri mesece brez plače,
denarja za najnujnejše po-
trebe je zmanjkalo. Društvo
se je koncem decembra lani
prijavilo na državni razpis
za sofinanciranje svetovanja
in delovanja na področju
varstva potrošnikov, a bre-
zuspešno. Urad je vlogo
Varstva potrošnikov Celje za-
vrnil iz razlogov, ki so ne-
smiselni, nerazumljivi in celo
smešni. Enako kot pogoji
razpisa. Kdo bo v prihodnje
prevzel poslanstvo in delo
Varstva potrošnikov Celje, če
bo to primorano zapreti svoja
vrata?
Razpis z
množico
napak
Razpis za sofinanciranje
svetovanja in delovanja po-
trošniških organizacij in re-
vije za potrošnike za leto
2002 je Urad objavil v naj-
bolj neprimernem času, na
začetku lanskih božično-no-
voletnih praznikov, ob tem
pa od kandidatov zahteval
(ob spremenjenih razpisnih
pogojih, o katerih jih Urad
ni pravočasno obvestil) vr-
sto novih dokumentov in do-
kazil. Eden od razpisnih po-
gojev je bil tudi 40-odstot-
no sofinanciranje svetovanja
s strani občin, četudi za tak-
šno zahtevo ni nobene za-
konske podlage. In kako naj
se občine odločijo sofinan-
cirati delovanje potrošniških
organizacij v času, ko jih ve-
lika večina še nima spreje-
tih letnih proračunov? Raz-
pis tudi ni imel pravne pod-
lage, saj program varstva po-
trošnikov za leto 2002 sploh
še ni bil pripravljen. Gospo-
darsko ministrstvo ni ukre-
palo.
Zaradi kratkega razpisnega
roka in neugodnega obdob-
ja za pridobivanje upravnih
dokumentov je društvo Vars-
tvo potrošnikov Celje Urad
zaprosilo za enotedensko po-
daljšanje roka. Prošnjo za po-
daljšanje, naslovljeno na raz-
pisno komisijo, je društvo
poslalo v Ljubljano 27. ja-
nuarja, nato pa je 7. februar-
ja, torej pravočasno. Uradu
dostavilo vse manjkajoče do-
kumente. Istega dne (a z da-
tumom 1. februar 2002) pa
je društvo prejelo dopis Ura-
da (podpisala ga je predsed-
nica razpisne komisije Sne-
žana Čanak), da komisija
prošnji ni ugodila, »ker bi s
podaljšanjem roka enemu
vlagatelju spravila v neena-
kopraven položaj druge vla-
gatelje«. Seveda je takšen ar-
gument nevzdržen, saj je
imel vsak vlagatelj prošnje
za sofinanciranje možnost za-
prositi (skladno s pravilni-
kom) za petnajstdnevno po-
daljšanje roka.
Zaradi mnogih pritožb in
nepravilnosti je bil razpis
marca razveljavljen, v pri-
pravi je nov, kar pomeni po-
novitev celotnega postopka,
predvsem pa to, da bodo
društva za varstvo potrošni-
kov sredstva za delovanje pre-
jela šele na jesen. In vpraša-
nje je, katero društvo jih bo
prejelo, sploh pa, s čim naj
društva ta čas preživijo.
Predsednik društva Vars-
tvo potrošnikov Celje Janez
Terček je prepričan, da gre
za namerno zapostavljanje
in oviranje delovanja celj-
skega društva potrošnikov.
In da gre istočasno za favo-
riziranje društva Zveza po-
trošnikov Slovenije, ki ga
Urad postavlja v privilegiran
položaj. »Zveza potrošnikov
Slovenije se v zadnjem času
vse pogosteje deklarira za na-
cionalno potrošniško orga-
nizacijo, četudi Zakon o
varstvu potrošnikov takšne
organizacije ne omenja, Koz-
mikova pa te težnje Kutino-
ve vsestransko podpira,« na-
vaja Terček.
Ministrstvo za gospodars-
tvo pa čaka. Ne reagira na
opozorila Zveze potrošniš-
kih združenj Slovenije na ne-
pravilnosti in nezakonitosti,
ki so se in se dogajajo pri
delu Urada in ZPS. Gre za
sume o nenamenski porabi
proračunskih sredstev v le-
tih 1997 - 1998, pa za oči-
tek, da je Urad lani dodelil
namenska sredstva tudi or-
ganizacijam, ki niso vpisa-
ne v registru potrošniških or-
ganizacij. »Iz poročila o po-
rabi sredstev za lanske pro-
jekte je tudi razvidno, da je
Urad porabil sredstva za po-
natise raznih publikacij, ki
pa so bile predstavljene kot
novi projekti Urada itn.,«
opozarja Janez Terček. Ne-
nazadnje je na mestu tudi
očitek, da Urad ne uresni-
čuje nacionalnega programa
varstva potrošnikov, ki ga je
potrdil državni zbor. O ne-
pravilnostih v Uradu je ve-
liko govora zlasti v zadnjih
dneh, ko se direktorici Veri
Kozmik Vodušek očita tu-
di izigravanje zakona o nez-
družljivosti opravljanja jav-
ne funkcije s pridobitno de-
javnostjo.
Še ena
centralizacija?
Vodstvo Urada, ki bi mo-
ralo skrbeti, da bi bila mre-
ža svetovalnih pisarn v dr-
žavi razvejana in učinkovi-
ta, torej potrošniku čim hi-
treje in čim lažje dostopna,
pa se očitno vse bolj zavze-
ma za centralizacijo potro-
šniške svetovalne dejavno-
sti. To pa v praksi pomeni
kar najtesnejše sodelovanje
državnega Urada Vere Koz-
mik Vodušek z nevladno
(društveno) Zvezo potro-
šnikov Slovenije Brede Ku-
tinove. Zveza potrošnikov
Slovenije bo tako sčasoma
postala edina potrošniška
nevladna organizacija sve-
tovalnega značaja, ki ji bo
Urad namenjal državnopro-
računska sredstva za delo-
vanje in svetovanje vsem po-
trošnikom sirom po Slove-
niji ter za širitev njenih pro-
gramov in apetitov. Sveto-
vanje vsem slovenskim po-
trošnikom pa bo težko iz-
vedljivo, saj ZPS svetuje le
svojim »podpornim čla-
nom«, to je naročnikom na
revijo VIP, kar pa je v nas-
protju z Zakonom o vars-
tvu potrošnikov, ki pravi, da
so svetovalne storitve brez-
plačne. Poleg tega ZPS sve-
tuje je telefonsko, osebne-
ga svetovanja ne razvija.
Opisane okoliščine so re-
sna opozorila, da se bo mre-
ža slovenskih svetovalnih or-
ganizacij, ki se je zadnja leta
širila v dobro potrošnikov,
v kratkem sesula, kar nena-
zadnje pomeni tudi bistve-
ni odmik od nacionalnega
programa varstva potrošni-
kov do leta 2005. In škodo,
če vlada in gospodarsko mi-
nistrstvo ne bosta kar naj-
hitreje ukrepala.
Vprašanje je, kaj bi na to
rekla Evropa. V predpristop-
ni pogodbi se je država Slo-
venija zavezala, da bo sve-
tovanje potrošnikom v glav-
nem financirala sama. A ka-
ko bo to storila s 47 milijo-
ni letno? Težka uganka za gos-
podarsko ministrico Teo Pe-
trin.
MARJELA AGREŽ
Janez Terček, pobudnik in predsednik društva Varstvo potrošnikov
Celje: »Dogovarjanje z občinami je dokaj mučno. Razumem, da s sofi-
nanciranjem našega društva občine prevzamejo del državnih obvezno-
sti na svoja ramena, po drugi strani pa bi moralo biti v interesu občin,
da se imajo občani-potrošniki, če naletijo na problem, možnost obrniti
po nasvet in pomoč na kvalificirano institucijo, kar Varstvo potrošni-
kov Celje nedvomno je.
Prvovrstna
gnila roba
Največ vprašanj in problemov potrošnikov je s področ-
ja trgovine z živili in izdelki za gospodinjstvo (neuspešne
reklamacije, prodaja blaga po preteku roka uporabnosti,
nepravilno označene cene, pomanjkljiva higiena). Podobno
je s trgovinami s tehničnim blagom (napačno svetovanje
kupcu, neupoštevanje garancije, nekorektnost ali nevljud-
nost trgovca, manjvredno blago, ki ga zaračunajo kot pr-
vovrstno), pa s področja servisnih storitev (visoke cene,
slabo opravljeno delo, ker serviserji pogosto niso uspo-
sobljeni za popravila novejših strojev, naprav, dolgotrajna
popravila, nepriznavanje stroškov v garancijskem roku,
previsoki stroški dostave, prevozov).
Mestna občina Celje je januarja letos društvu naka-
zala borih 50 tisoč tolarjev podpore - za delno pokritje
lanskih stroškov. Zanimivo je, da so prav občine na
celjskem območju nenaklonjene sofinanciranju druš-
tva Varstvo potrošnikov Celje, medtem ko v občinah
zunaj celjske regije, kjer to celjsko društvo deluje v
dobro potrošnikov, ni problemov glede financiranja.
Veliko je tudi pritožb na delo gradbenikov in obrtnikov
(izvajalec, ki zahteva stoodstotni predujem za dogovorje-
no delo, potem pa se ne oglasi več, kronično zamujanje
dogovorjenih rokov, obrtniki neradi izdajajo račune, se
ne odzivajo na reklamacije), vse več je tudi pritožb iz na-
slova stanovanjskih (najemniških) razmerij, poseben prob-
lem pa je trg rabljenih avtomobilov, kjer delujejo privatne
posredniške združbe, ki ob prodaji zamolčijo bistvene po-
datke o vozilu itd.
Št. 19 - 9. maj 2002
6
GOSPODARSTVO
$e bosta Comet in
^Swaty združila?
Atena bo poskusila povezati največja proizvajalca umetnih brusov -
Lastniki Cometa tudi letos brez dividend
če bo na današnji skupš-
čini sprejet predlog uprave
in nadzornega sveta, potem
delničarji zreškega Come-
ta tudi letos ne bodo dobili
dividend. Uprava in nadzor-
ni svet namreč predlagata,
da bi o uporabi bilančnega
dobička, ki na zadnji dan
minulega leta znaša nekaj
manj kot 1,5 milijarde to-
larjev, odločili v naslednjih
letih.
Takšen predlog, ki mu do-
slej ni nasprotoval nihče od
delničarjev, je marsikoga zbo-
del. Od Cometa, ki je tudi la-
ni kljub recesiji posloval ze-
lo dobro in ob 7,5 milijarde
tolarjev čistih prihodkov od
prodaje ustvaril 384 milijo-
nov čistega dobička, namreč
mnogi pričakujejo, da bo ta-
ko kot bodo to storila števil-
na druga uspešna podjetja ne-
kaj dobička vendarle name-
nil svojim lastnikom.
Bolj kot (ne) delitev dobič-
ka pa je te dni v zvezi s Co-
metom presenetila izjava Ale-
ša Okorna, predsednika
uprave Atene, ki je z 39-od-
stotnim deležem največja
lastnica podjetja. Dejal je na-
mreč, da si v Ateni prizade-
vajo za čimprejšnjo združi-
tev zreškega podjetja z ma-
riborskim Swatyem, drugim
največjim    proizvajalcem
Generalni direktor Cometa Marjan
Lorger podpira namero lastnikov,
da pod eno streho združijo največ-
ja slovenska proizvajalca umetnih
brusov.
umetnih brusov pri nas. Za-
misel o povezovanju ni no-
va. Comet je želel prevzeti
Swaty že pred štirimi leti in
bi pri tem tudi uspel, a mu je
namero preprečila vlada, ki
k prevzemu ni hotela dati so-
glasja. Takrat je bilo slišati,
da je so se za takšno odloči-
tvijo skrivali politični inte-
resi, oziroma, da je soglasje
k prevzemu »miniral« mari-
borski lobi. Kakorkoli, v Co-
metu kljub porazu niso ne-
hali razmišljati o Swatyu,
vendar o tem niso več javno
govorili. Zato uprava podjet-
ja zdaj podpira namero Ate-
ne, kjer so prepričani, da bi
združeno podjetje v kratkem
času povečalo dobiček za po-
lovico, predvsem pa bi bilo
uspešnejše na tujih trgih, kjer
si Comet in Swaty zdaj kon-
kurirata.
»Poskus prevzema je bil za
tisti čas najboljša možna re-
šitev za naše povezovanje s
Swatyem, vendar nam, žal,
ni uspel. Preprečila nam ga
je ozkost nekaterih akterjev
in politično motivirana od-
ločitev vlade, ki ni imela no-
bene tehtne strokovne pod-
lage. Imela pa je mnoge ne-
gativne posledice, tako za na-
daljnji strateški razvoj bru-
sne industrije v Sloveniji, kot
tudi za nadaljevanje procesa
privatizacije v Sloveniji na
sploh, » pravi generalni di-
rektor Cometa Marjan Lor-
ger, ki je prepričan, da bo ta
nedokončana zgodba zanes-
ljivo doživela svoj epilog.
»Vsaj tisti lastniki, ki so ena-
ki v obeh družbah, se namreč
končno zavedajo vseh nega-
tivnih posledic takšne situa-
cije. Prepričan sem, da tako
kot jaz in velika večina mo-
jih sodelavcev, verjamejo, da
bi ustrezna povezava obeh
podjetij prinesla velike siner-
gijske učinke, ki bi pomem-
bno vplivali na konkurenč-
no sposobnost tako poveza-
nega podjetja,« še dodaja Lor-
ger.
Comet je pred kratkim po-
stal večinski lastnik make-
donskega proizvajalca bru-
sov Idnina iz Kratova. Za
prevzem so se odločili že la-
ni in pridobili 35-odstotni
lastniški delež, ki so ga le-
tos povečali na 71 odstot-
kov. Konec aprila so skli-
cali skupščino delničarjev,
na kateri so spremenili sta-
tut podjetja, da bi lahko
spremenih tudi način uprav-
ljanja v podjetju. Za neizvr-
šne direktorje so izvolili Iz-
toka Rozmana, Albina Ma-
tavža in Dušana Zazijala,
vsi trije so iz Cometa, ki bodo
v kratkem imenovali še dva
izvršna direktorja.
Aleš Okorn je pred dnevi
za finančni dnevnik povedal,
da se v Ateni, ki ima v. Swat-
yu nekaj manj kot četrtino
vseh delnic, za zdaj še niso
odločili, na kakšen način bi
povezali družbi. Lahko bi ju
združili, ustanovili holding
ali pa bi eno podjetje prev-
zelo drugo.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Stroji so, I
prostora še ni
Podjetje Thunder mora čim prej ^
nove prostore za nadaljevanje
vodnje E-Športa v stečaju^
če se bodo uresničile na-
povedi direktorja podjetja
Thunder Jerneja Osoleta, bo
100 do 110 šivilj šentjurske-
ga E-Športa v stečaju v pri-
hodnjih dneh spet začelo de-
lati. Naročila tujih partner-
jev čakajo, občina Šentjur
je, tako kot se je zavezala
že pred enim letom, odku-
pila šivalne stroje, treba bo
najti le nove proizvodne
prostore.
Direktor Thunderja je na-
mreč v začetku tedna zavr-
nil nove pogoje najema za
proizvodno halo, v kateri je
E-Šport delal minulih sedem
let. Lastnik Roman Moško-
tevc, oziroma njegovo pod-
jetje Ahac, je zaradi slabih
izkušenj z dosedanjim pla-
čevanjem najemnine (kot je
znano, so mu na ta račun v
E-Športu ostali dolžni kar 20
milijonov tolarjev) zaostril
pogoje najema in od občine
ali koga drugega zahteval
jamstvo za plačilo. »Enkrat
so me že žejnega prepeljali
preko vode, dvakrat me ne
bodo,« pravi Moškotevc in do-
daja, da ga oddajanje teh
proizvodnih prostorov v na-
jem sploh ne zanima in da je
doslej to počel in »verjel le-
pim besedam« samo zato, da
bi se v E-Športu in tudi v ob-
čini ohranila delovna mesta.
Kot je povedal šentjurski
župan Jurij Malovrh, ki je v
ponedeljek s stečajno upra-
vitelj ico Eleganta skle^
kaj manj kot 7 milijo,^(
larjev vredno pogodbo
kupu šivalnih strojev,
je E-Šport vsa leta imjj
j emu, bo občina stroj,
dala v brezplačni naj^
eno leto, vendar saino
mu, ki bo zagotovil
delavke in delavce E-š|
To pomeni, da Jernej
le, če želi stroje dobiti
no potrebuje nove proiz,
prostore. Ker Moškoiev
pogojev ni mogel spreje
tudi najemnino, ki liibii
čutno višja od dosedaa
pripravljen plačati, zd
če nove prostore. Rešite
čakuježevtehdneh,sj
nasprotnem lahko zgo(
bodo tuji partnerji znij
li ali pa celo preklicali že
njena naročila za dodel
posle. »Možnosti je k
kaj, tudi na območju(
vendar bi proizvodnjora
držal v Šentjurju,« pravi
le, ki je prepričan, dab
razmere danes povsem
gačne, če bi zaplete s
nimi stroji in proizvod
prostori rešili že pred
mesecem.
Delavke E-Športa, ki
torka na zavodu za zap
vanje, se torej za seda
ko le nadejajo, da jihb(
rebitni novi delodajal«
res čim prej poklicali!
lo.
JANJA INI
Program zakonit,
delavci na borzo
Vodstvo Gradisa opozarja, da za sprejem programa presežnih delavcev
sploh ne potrebuje soglasja sveta delavcev - Cilj uprave 272 zaposlenih
Po skoraj štirih mesecih,
kolikor v celjskem Gradi-
su trajajo zapleti zaradi ka-
drovskih sprememb, oziro-
ma presežnih delavcev, je
svojo plat zgodbe predsta-
vilo javnosti tudi vodstvo
podjetja. Predsednica upra-
ve Lidija Žagar je namreč
včeraj sklicala novinarsko
konferenco, na kateri je tu-
di z dokumenti podprla tr-
ditve, da sta postopek ugo-
tavljanja presežnih delav-
cev in priprava programa za
njihovo razreševanje pote-
kala v skladu z zakonoda-
jo in da pri tem ni bila stor-
jena nobena kršitev, še
manj pa kaznivo dejanje.
Kot je že znano, je svet de-
lavcev minuli petek ponov-
no zavrnil program reševa-
nja presežkov. Tako se je od-
ločil zato, ker uprava pri do-
končnem sprejemu progra-
ma ni upoštevala dejstva, da
svet ni dal soglasja že k nje-
nemu sklepu o ugotovitvi ob-
stoja trajnega prenehanja po-
treb večjega števila delavcev,
to pa pomeni, so si razlagali
v svetu, da bi pred nadalje-
vanjem postopka morala
sprožiti spor pred arbitražo.
Uprava nasprotno trdi, da
v skladu z zakonodajo soglas-
ja sveta delavcev sploh ne po-
trebuje. Od 91 presežnih de-
lavcev bo šlo v odkrito brez-
poselnost le 19 ljudi, 8 pa se
jih bo zaposlilo pri drugem
delodajalcu, kar ni niti de-
setina vseh zaposlenih v pod-
jetju. Lidija Žagar je pove-
dala, da bodo program zače-
li izvajati že prihodnji teden,
ko bo devetnajst delavcev (ve-
činoma gre za režijce) dobi-
lo sklep o prenehanju delov-
nega razmerja s 6-mesečnim
odpovednim rokom. Ostalih
72 delavcev iz programa pre-
sežkov bodo prerazporedili
znotraj podjetja, pri čemer
se bodo nekateri morali prek-
valificirati, nekaj pa jih bo
šlo na nižje delovno mesto.
S tem se bo, pravi Žagarje-
va, razmerje med režijo in
proizvodnjo, ki sedaj znaša
45 proti 55, spremenilo na
30 proti 70 v korist proizvod-
nje. Podjetje bo s tem prihra-
nilo kar nekaj denarja, saj
jim je doslej delavcev v proi-
zvodnji primanjkovalo in so
morali najemati zunanje so-
delavce.
V Gradisu so od lanske-
ga marca zmanjšali števi-
lo zaposlenih s 400 na 335.
Cilj uprave je, da število de-
lavcev zmanjšajo na 272,
kar pomeni, da bo treba na-
rediti še kakšen program
presežkov.
In kako vodstvo podjetja ko-
mentira vsa dosedanja opo-
zorila sveta delavcev in sin-
dikata, da se v Gradisu doga-
jajo kršitve, kakršnim na Celj-
skem ni primere? »Uprava
Gradisa do danes ni storila no-
benega nezakonitega dejanja,
prav tako nas do danes ni še
nihče obvestil o kakršnikoli
kazenski ovadbi. Ni nobene
pravnomočne obsodbe, nobe-
nega postopka na sodišču ali
veljavnega sklepa inšpektora-
tov, ki bi kazali na nezakoni-
to ravnanje,« je poudaril po-
močnik predsednice uprave
Boris Grivič. Upore v podjetju
je pripisal peščici ljudi, ki
hkrati delujejo v svetu, sindi-
katu in tudi komisiji za pri-
tožbe, in ki »s svojim neod-
govornim ravnanjem in nam
neznanimi razlogi postavlja-
jo Gradiš in njegovo upravo v
slabo luč.« Grivič je še pou-.
daril, da je bilo odločanje ko-
misije za pritožbe pristransko,
sveta delavcev pa da je ravnal
tako kot je, predvsem zaradi
svoje nevednosti.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ
Pomočnik uprave Gradisa Boris Grivič in predsednica uprave]
Žagar zavračata vse obtožbe sveta delavcev o nezakonitostih
jemanju programa presežkov.
GOSPODARSTVO
7
Ves denar na
enem mestu
Transakcijski računi bodo nadomestili tekoče, žiro, devizne in druge
račune občanov - Zamenjava računov bo brezplačna, trajala bo eno leto
Lega julija bodo ban-
Lčele uvajati transak-
L|(e račune tudi za ob-
L To bo novi bančni ra-
ki bo postopoma, do
pca junija 2003, nado-
jjtil sedanje tekoče, ži-
li devizne račune, pa tu-
lolarske in devizne hra-
|je vloge, ki niso name-
ne varčevanju. Preko
jsakcijskega računa bo-
itorej prejemali vsa vpla-
lin opravljali vsa izpla-
1, tako v domači kot tu-
laluti, omogočal pa bo
ji dostop do celovite
[čne ponudbe.
;re za dokaj obsežen pro-
t,saj bo 1. julija 2003 vsak
avljan, ki bo prejemal ka-
lakoli vplačila, moral ime-
ansakcijski račun. To po-
ni, da bodo banke v enem
imorale zapreti okrog štiri
ijone tekočih in drugih
foih računov ter odpreti
iižno 1,2 milijona tran-
Icijskih računov. Vsak bo
teni banki imel le en ra-
I, lahko pa jih bo imel več
več različnih bankah. Ka-
lobanko bo izbral, bo nje-
B odločitev, saj bodo, kot
ifijo v Združenju bank Slo-
ije, zagotovljeni taki po-
,da delodajalec ne bo mo-
I posegati v svobodno iz-
)banke. Doslej so namreč
lekod podjetja določala,
katero banko bodo vpla-
ala nakazila. Po novem bo
djetje sklenilo poslovno
godbo le z eno banko, ki
veljala za ves bančni si-
li, pa tudi izmenjava po-
bv o plačilnih instrumen-
ibo potekala le po eni po-
panes morajo podjetja za-
bviti deset različnih siste-
da pridejo podatki do
ik.
^eko transakcij skega ra-
labomo državljani preje-
li različna vplačila, od
^, honorarjev in pokojnin
flividend in socialnih do-
W, ki zdaj prihajajo na
fične bančne račune. Za
Jke bo s tem poslovanje
^alo bolj racionalno in naj-
•'udi cenejše, občanom in
Ujetjem pa bodo enotni
^sakcijski računi prinesli
■(Ivsem preprostejše in
?llednejše poslovanje ter
'sto izbiro banke pri na-
% plač. Prednost bo tu-
*tem, da bo imetnik na
"^m računu lahko poslo-
^ domačo aU tujo valuto.
*iiotna oblika
računa
Oblika transakcij skega ra-
'^za občane bo enotna pri
bankah in ne tako kot
')> ko imajo različne ban-
''^zlično strukturo raču-
"občanov. Standard struk-
ture transakcij skega računa
se ravna po mednarodnem
standardu, ki ga priporoča tu-
di Evropska komisija za banč-
ne standarde. Enotno dogo-
vorjena oblika transakcijske-
ga računa bo sestavljena iz
15 numeričnih znakov, od ka-
terih bo prvih pet mest iden-
tificiralo banko, pri kateri je
imetnik odprl račun, nasled-
njih osem mest bo identifi-
ciralo imetnika, zadnji dve
mesti pa bosta kontrolni šte-
vilki. Takšna bo tudi obHka
izpisa na bančni kartici, kar
bo omogočalo, da bo imet-
nik računa imel številko ved-
no pri sebi. S kartico tran-
sakcijskega računa bomo
lahko poslovali na bančnih
avtomatih (sedanje PIN ko-
de se naj ne bi spremenile)
in POS terminalih.
Novi plačilni
instrumenti
Zaradi transakcijskih raču-
nov bodo banke vpeljale tri
nove plačilne instrumente.
Prvi med njimi je nepo-
sredna obremenitev, ki prev-
zema lastnosti trajnega nalo-
ga, vsaj v obliki, kot ga je do-
slej poznala naša bančna
praksa, dodana pa je obvez-
nost upnika, da v osmih dneh
pred obremenitvijo računa
obvesti dolžnika o namera-
vani obremenitvi, tako bo
imetnik računa imel mož-
nost, da plačilo pri upniku
ali banki reklamira. Nepo-
sredna obremenitev je torej
instrument, s katerim bodo
občani (če bodo tako sami
želeli) poravnavali svoje ob-
veznosti do podjetij (upni-
kov) za njihove opravljene
storitve. Na primer za tele-
fon, plin, ogrevanje, elektri-
ko in podobno. Za izvrševa-
nje tega naloga bo treba skle-
niti pogodbo med imetnikom
transakcijskega računa, ban-
ko, ki vodi račun, in podjet-
jem, ki mu imetnik meseč-
no plačuje njegove storitve.
Z drugim instrumentom,
imenovanim neposredna
odobritev, se bodo na tran-
sakcij ske račune izplačeva-
le plače, pokojnine, dividen-
de, honorarji in drugi prili-
vi. S tem instrumentom bo
imetnik transakcijskega ra-
čuna pooblastil tistega, ki mu
nekaj plačuje, da bo nakazi-
lo posredoval na njegov tran-
sakcijski račun.
Tretji plačilni instrument
bo trajni nalog, ki bo po no-
vem kreditni instrument, v
okviru katerega bo imetnik
računa lahko določal višino
in pogoje ponavljajočih se ob-
veznosti. Pooblastil bo ban-
ko, da v breme njegovega ra-
čuna mesečno poravnava zne-
ske v dobro drugega računa.
Taki primeri so odplačeva-
nje posojil, rentno ali kak-
šno drugo varčevanje, plače-
vanje alimentacijskih obro-
kov in podobno.
Žiro računi
zasebnikov le
do konca
junija
Uvedba transakcijskih ra-
čunov in izdaja novih kartic
ne bo državljane prav nič sta-
la. Nekaj stroškov bodo imela
podjetja, ki bodo morala pri-
lagoditi računalniške aplika-
cije, visoke stroške pa bodo
v začetni fazi imele banke.
Spremembam v plačilnem
prometu bodo namreč poleg
računalniških aplikacij mo-
rale prilagoditi še čekovne
blankete, strojno opremo za
sprejem in obdelavo čekov,
bančne kartice, bančne avto-
mate in POS terminale. Dra-
go bo tudi enoletno prehod-
no obdobje, ko bo poslova-
nje potekalo tako s starimi
kot novimi računi ter stari-
mi in novimi plačilnimi in-
strumenti.
V bankah so se na uvedbo
transakcijskih računov veči-
noma že pripravili, o tem, ka-
ko bo potekala zamenjava ra-
čunov in na kakšen način bo-
do sklepali pogodbe, pa bo-
do imetnike računov sproti
in pravočasno obveščali. V
Banki Celje so ob tem opo-
zorili, da bodo zasebniki, ozi-
roma samostojni podjetniki,
preko žiro računov lahko po-
slovali le do 30. junija. Od
1. julija naprej bodo plačila
lahko sprejemali le preko
transakcijskega računa, ki bo
ohranil osnovni namen žiro
računa, to je zagotoviti pre-
nos denarja med udeleženci
plačilnega prometa. Razlika
bo le v tem, da bo preko tran-
sakcijskega računa mogoče
opravljati tudi plačila s tuji-
no. V Banki Celje bodo s
preoblikovanjem žiro raču-
nov v transakcij ske račune za-
čeli sredi maja.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Med letošnje novosti sodijo tudi nova pravila mednarodnih kartičnih
sistemov, ki spreminjajo način plačevanja s plačilno kartico Activa/
Maestro. Namesto s podpisom boste vaš nakup potrdili z vnosom PIN
kode (številka, ki jo uporabljate pri uporabi bankomatov) v posebno
napravo. Za zdaj so, vsaj v Celju, nov način potrjevanja nakupov uvedli le
v nekaterih prodajalnah, do leta 2005 pa ga bodo morali imeti povsod,
kjer je mogoče nakupovati ali plačevati storitve s plačilno kartico.
■^FINANCE
Mir
Vrednostni papirji deinišicih družb
št. 19-9. maj 2002
8
I REPORTAŽA
Prisluškujejo
* tudi vam?
Zakaj vrtljiva antena na vrhu Anskega vrha? - Je naprava res nevarna in zdravju
škodljiva? - Odgovori iz prve roke za tiste, ki ne morejo spati
Ogromna je, ves čas se vrti, valovi, ki
jih oddaja v ozračje, pa so za zdravje ne-
varni. Ljudem, ki živijo na Anskem vrhu
nad Celjem, zlasti tistim na območju Lise,
povzroča jezo, škodo in noči brez spanja.
Zaradi ogromne antene na vrhu hriba v
tamkajšnjih hišah nenehno »crkujejo« žar-
nice in varovalke, s tv-ekranov v njiho-
vih sobah naenkrat izgine slika in se na-
to kmalu spet pojavi, ljudje ponoči ne mo-
rejo spati, razdraženi so...
Ja, stvar bomo raziskali, smo obljubili ob-
čanki iz Lise, ki se nam je oglasila na naš
Modri telefon ter nam opisala svojo stisko
in stisko ljudi v soseščini. Pa seveda strah,
saj človek nikoli ne ve, kaj vse se lahko skri-
va za anteno, to ogromno, v nebo segajočo
kovinsko konstrukcijo in čemu je sploh na-
menjena. Če ljudje zaradi nje ne morejo spati,
ima antena bržkone izredno moč in vpliv na
rastline, ki se lahko gensko spremenijo (mu-
tirajo), pa na živali, ki lahko sčasoma dege-
nerirajo in podivjajo, predvsem pa na Člo-
veka, na to krono vsega Stvarstva. Zadeva je
resna.
Ja, kje pa najdemo to anteno, vprašamo
občanko, ki nas je poklicala. In dobimo od-
govor, da pri Zakelškovih v Liscah, tam na
vrhu vrha Anskega. Seveda je treba zdaj Za-
kelškove obiskati in zadevo videti ter se do-
kopati do vseh možnih in razpoložljivih (pre-
verjenih, nepreverjenih, uradnih, neuradnih)
informacij ter podatkov, ves čas raziskova-
nja pa je nad nami kot Demoklejev meč vi-
sela dana obljuba, da osebe, ki nam je infor-
macijo o škodljivi anteni posredovala, ne
bomo izdali. In je res nismo.
Obveščevalne službe
obratujejo non^op
Tudi avtorja strogo zaupnih informacij,
ki vam jih zdajle posredujemo, ne smemo
izdati. Menda gre za antensko napravo, ki je
namenjena obveščanju, vohunjenju, iskanju
oseb, tudi pogrešanih. S pomočjo te napra-
ve lovijo težke in najtežje kriminalce, vo-
jaške dezerterje, načrtovalce političnih pre-
vratov, tudi teroriste in bogsigavedi če ne
samega Bin Ladna. Pa menda domnevne vojne
zločince, ki jih neutrudno išče haaška tožil-
ka gospa Carla. Vse te osebe je mogoče od-
kriti s tem, ko antena z Anskega vrha pre-
streže njihove pogovore po mobilnih telefo-
nih. Prisluškujejo lahko vsakomur, tudi vam,
ki se ta hip skrivoma dogovarjate z lepo so-
sedo Meto za večerni zmenek, vaša zgarana
ženička pa se medtem v vajini zakonski spal-
nici ukvarja s pršicami.
A kdo je tisti, ki prisluškuje? Državne služ-
be, ja kdo pa, izvemo od informatorja.
Čisto pod njo
Pod anteno stojimo in gledamo v sinje ne-
bo. Res je visoka. Trenutno miruje. Pogo-
varjamo se z Alojzem Zakelškom starejšim,
ki nam pove le to, da antena lovi neke signa-
le in da je to sila draga naprava, vredna oko-
li dvesto tisoč mark. Anteno z vsemi potreb-
nimi aparaturami so najprej namestili na sta-
novanjsko hišo Zakelškovih, lani poleti pa
je vanjo udarila strela, zato jo je bilo treba
prestaviti na drugo mesto. Ko našemu sogo-
vorniku povemo, zakaj nas ta antena tako
zelo zanima, se neizmerno začudi. »Zdajle
prvič slišim, da bi ta antena komu povzro-
čala nevšečnosti. Ne vem, zakaj se tisti, ki
ga moti, ni oglasil pri nas in nas o tem kaj
povprašal. Jaz res o anteni ne vem veliko,
moj sin pa bi lahko postregel s kakšnimi ko-
ristnimi podatki. Kar nanj se obrnite,« nam
je svetoval Alojz Zakelšek st., in dodal, da
je prepričan, da pri tej anteni ne gre za nika-
kršno škodljivo delovanje. Mu lahko verja-
memo?
Čas do naslednjega dne izkoristimo tako,
da se pozanimamo, koliko je sploh ljudi (gos-
podinjstev) v Liscah, ki jim antena povzro-
ča enake ali podobne nevšečnosti, kot jih
občanki z Modrega telefona. Kličemo tele-
fonske številke in nikjer ne dobimo odgovo-
ra, ki ga pričakujemo. Antena nikogar ne
moti.
Antena preganja pirate
Naše poizvedovanje o anteni preseneti tu-
di Alojza Zakelška mlajšega. Pove nam, da
je antena pri njih nameščena že četrto leto
in da do zdaj ni bilo nobenih pripomb s stra-
ni sosedov. Ker ima Zakelškova domačija
primerno lego, so se strokovnjaki odločili,
da anteno, seveda za primerno odškodnino,
postavijo pri njih. Antensko napravo so na-
mestili ljudje, ici se na te reči spoznajo, njen
lastnik pa je država, konkretneje Agencija
za telekomunikacije in radiodifuzijo R Slo-
venije. »To ni noben oddajnik, ampak gre za
računalniško vodeno radijsko postajo za nad-
zor in merjenje frekvenc. V Sloveniji je tak-
šnih nadzornih točk menda sedem, naša po-
kriva območje Celja in Savinjske doline. An-
tenska naprava beleži in določa izvor vseh
motenj, jih odstranjuje, med drugim lovi ra-
dijske pirate. Tu ni nobenega elektromag-
netnega sevanja. So pa že prihajali k meni
razni operaterji mobilne telefonije, da bi jim
odstopil prostor za namestitev repetitorjev,
a na to nisem pristal, kljub ponujeni mam-
ljivi odškodnini. Nisem dovolil, ker vem,
da takšne naprave lahko povzročajo motnje,
ki so zdravju škodljive,« nam je zatrdil Alojz
Zakelšek mlajši. Na vprašanje, ali motnje
pri sosedih lahko povzroča njegova radioa-
materska postaja (tudi do tega podatka smo
se dokopali na terenu) pa nam je odgovoril,
da je bil nekoč res radioamater, da je res
imel takšno napravo, ki pa je že dolgo ne
uporablja več in ne potrebuje, saj je že vrsto
let pri hiši telefon.
Na potezi so mojstri za
elektriko
Naslednja raziskovalna postaja: Agencija
za telekomunikacije in radiodifuzijo R Slo-
venije. Tamkajšnjim strokovnjakom posta-
vimo par vprašanj v zvezi s skrivnostno an-
teno in v dobri uri dobimo željene podatke,
ki jih navajamo.
»Pri Zakelškovih v Liscah 6 v Celju deluje
že nekaj let naša nadzorruo-merilna radijska
naprava - postaja. Tehnično je to radijski
sprejemnik (ne oddajnik!), s katerim nad-
zorujemo in merimo radijski spekter (ra-
dijske valove), ki prihajajo iz radijskih od-
dajnikov s celega sveta. Merimo to, kar je
od daleč prišlo v prostor okoli nas, in vanj
nič ne oddajamo! Nadziramo tehnične pa-
rametre radijskih valov in jih primerjamo z
zahtevami iz radijskih dovoljenj. Odkriva-
mo tudi ilegalne oddaje in ukrepamo. Če pa
radijski signal pride iz tujine, ugotavljamo,
če je mednarodno koordiniran. Vsa ta pre-
verjanja spadajo med naloge, za katere smo
zadolženi po našem Zakonu o telekomuni-
kacijah (Ur.hst RS, št. 30/01) in po pravil-
niku o radijskem prometu (Radio Regula-
tions) mednarodnega združenja za teleko-
munikacije (ITU, International Telecommu-
V nebo segajoča vrtljiva konstrukcija.
nications Union), s sedežem v Ženevi. Va
bralki svetujemo, da ji kak lokalni elekti
čar odkrije mesto slabega stika ali prebo
električne napeljave v njeni hiši ali izven ni
kar povzroča prekinitve TV sprejema ozir
ma pregorevanje varovalk.« Pod to inforra
cijo se je podpisal Andrej Leskovar, vod
sektorja za nadzor telekomunikacij pri oni
njeni agenciji.
Kakšno razočaranje! Naša zgodba naa
krat ni več zgodba. Vse je enostavno kot p
sulj. In vse je zdaj odvisno od nekega lokal
nega elektrikarja. Nobenih vohunov, nobi
nih prisluškovanj, nobenih nevarnih sevanj.
Samo obrtnik, ki bo prišel, videl in - mastii
zaračunal. In gospa s hriba bo spet spal
mirno kot angelček.
MARJELA AGRI
Foto: GREGOR KATI
Alojz Zakelšek starejši: »Prvič slišim, da bi bilo z anteno kaj narobe.«
Št. 19 - 9. maj 2002
INTERVJU
9
Ko fizika
postane
gledališka
strast
Celjan Tomaž Gubenšek - dramski igralec, svobodni umet-
nik, podiplomski študent, predavatelj tehnike govora, obo-
ževalec svetovnega spleta...
ba, v kateri sva, je
iboratorij za predmet
ka govora, ki ga pou-
I v 1. in 2. letniku. Tu
individualnimi urami,
aa odru. V tej omari je
ton, naprava, s kate-
^denti poslušajo, uči-
jravljati svoj govor in
oraliljati na odru, v fil-
lorej prilagajati dolo-
1 okoliščinam. Najpo-
inejše je, da spoznajo
in zakonitosti odrske-
fora,« mi v vzorni izre-
nimenem puliju raz-
Tomaž Gubenšek v ko-
islcromno opremljene-
GRFT-jevega kabineta,
lenjenega takim ali dru-
in pogovorom,
inaši kabineti so ostan-
),v katerih so živeli sta-
ije - nekaj jih še vedno
tukaj. Ne vem, kako se
idno imenovala ta stav-
pod kakšnimi pogoji je
mala stanovalce. Ko sem
tal, jih je bilo še zelo ve-
Jiotem se je število manj-
Ko je kdo umrl, je aka-
|a dobila njegov prostor
razširila. Na steni, tam-
ševidi ravna črta - pritr-
ie bilo držalo, da so se
ilahko premikali po so-
!so večinoma težko ho-
M vratih pa je alarmna
iva (če dobiš srčni napad,;
izvoniš), a zdi se mi, da i
'luje več. Zunanji zvo-j
i je bil nad vsakimi vra-1
Umaknili. Pohvalim naj i
I smo končno zbrah de-1
1 delno obnoviH mojo^
'pisarno, ki je bila groz-
'•letne razpadajoče oma-
^pokani zidovi... Zdaj
'i vredna študentov in:
las, da vstopimo.«
•iste (predavateljsko)
"pili na akademijo?
^ je peto leto, odkar sem
'iprej sem bil asistent,
^in strokovni sodelavec,
govora je zame zani-
Nmet, za študente pa
"aporen, saj je poleg
ske igre prvi dve leti na
Ji vsak dan uro in pol.
'^j se ukvarjate z go-
^ - skrita ljubezen?
^orno sporazumevanje v
•išču se mi zdi izjemno
''ivo! Vedno me je vzne-
^ skrivnost, kako se z
^ izrazijo neverjetne za-
^eliko sem bral o tem
in se ukvarjal s to temadko, v
zasebnih dramskih šolah ter
šoli retorike poučeval govor...
Potem sem prejel povabilo na
akademijo. »Grem poskusit,
da vidim, kaj bo!« sem si re-
kel, »če mi ne bo všeč, opu-
stim in odidem,« a po enem
letu me je zastrupilo. Tega ni-
sem pričakoval. Delo s štu-
denti mi je v veliko veselje -
dobro se počutim in zdi se mi,
da tudi oni uživajo.
Ali ste zapustili gledališ-
ki oder?
Ne, le veliko manj igram
kot prej. Takoj po akademi-
ji sem se zaposlil v celjskem
gledališču, ki me je štipen-
diralo, in odigral sedem se-
zon. Zdaj, ko predavam, ne
uspem igrati v več kot dveh
predstavah na leto. Igralstvo
te pač zastrupi, in ga ne mo-
reš opustiti!
Kako premagujete ekso-
tično razliko med vlogo
igralca in univerzitetnega
profesorja?
Pa vendar ni zelo velika ...
Res je, da predavam govor, a
po drugi strani sem starejši
igralec, ki mlajšim posredu-
je pridobljeno znanje. Dosti-
krat ni v ospredju odnos pro-
fesor študent, morda bolj: sta-
rejši in mlajši kolega, ki je do-
kaj enakopraven. Naše študij-
ske skupine so majhne, v let-
niku je šest do deset študen-
tov in delo je zelo individual-
no. V dveh letih, kolikor smo
skupaj, se spoznamo, pogo-
sto gremo na pijačo, pokle-
petamo... Dobro se razume-
mo! Naš odnos ni klasičen.
Kakšen predznak ima
profesor Gubenšek, ki ga
študenti tudi tikajo?
Hja, to bi morali vprašati
njih. Zdi se mi, da me imajo
kar radi - med nami je vza-
jemna ljubezen. Oni po pol
leta ali enem letu ozavesti-
jo, da tisto, kar jim govorim
ali s čimer jih mučim, po-
trebujejo kot igralci in mo-
rajo osvojiti,, saj se pričaku-
je od njih. Dejstvo pa je, da
ko končajo akademijo, ne
znajo dobro govoriti (vzro-
kov je ogromno); šele poz-
neje se razvijejo. Zame je za-
bavno, da sem prišel do tre-
nutka, ko... Lani sem prvič
igral s svojo študentko, in si-
cer v Amadeusu. Najprej se
mi je zdelo zelo nenavadno.
da jo gledam kot enakovred-
no partnerico. A ker se do-
bro poznava, je bilo sodelo-
vanje zelo prijetno. Na odru
sva se zelo dobro ujela. Všeč
mi je bilo! Veselim se novih
tovrstnih izkušenj. Ne vem,
ali to, da že delam s svojimi
študenti, pomeni, da se sta-
ram!? Vedno jih namreč gle-
dam kot svoje mulčke...
Ob vsem tudi podiplom-
sko študirate...
Da, na ISH-ju, fakulteti za
podiplomski humanistični
študij, delam magisterij iz
lingvistike govora in teorije
družbene komunikacije. To
je pravzaprav nadaljevanje te-
ga, s čimer se ukvarjam na
akademiji: raziskujem govor-
no komunikacijo znotraj slo-
venskega gledališča. Mogo-
če malo zanemarjam film in
radio (niti ju ne poučujem),
ki sta tudi zelo pomembna v
Sloveniji. Primarno se ukvar-
jam le z gledališkim govo-
rom.
Čemu posvečate preosta-
nek časa?
Imam vikend - na morju,
v hrvaški Istri. Zaljubljen sem
v tisti košček zemlje, ki je
zelo lep in prijeten. V nekaj
letih sem ustvaril majhen me-
diteranski vrt: nekaj oljk,
mandarine, limone, štiri tr-
te, tri fige. Zelo rad hodim
tja! Letos me je zamikalo in
sem šel 1. januarja, na nove-
ga leta dan. Fantastično je bi-
lo: toplo, v zavetrju si lahko
bil v kratkih rokavih, cveteU
so Hmonovci... Grmovje, ki
sem ga nameraval posekati,
je tako lepo cvetelo, da sem
si premislil. Super je bilo!
Menda vas navdušujejo
dolgi sprehodi, zimski športi
pa ne...
Da, pozimi se polenim. Za-
mujeno poskušam nadokna-
diti spomladi. S športom se
ukvarjam, ker se pač vsak igra-
lec mora, da vzdržuje kondi-
cijo in je dovolj gibčen, hi-
ter, okreten. Poleti se zelo rad
rolam in kolesarim. Jogging
... ja, no, včasih - umrem ne
od navdušenja. Tudi fitness
sem preizkusil, a me dolgo-
časi - počutim se kot hrček,
ko poganjam kolesa... Običaj-
no pa se hkrati predvaja tako
neumna glasba, da sem histe-
ričen po petnajstih minutah -
ne, to ni zame! V bazen tudi
ne grem, ker sem slaboviden,
z lečami pa ne morem plava-
ti po kloriranih zadevah.
Kje živite zadnja leta?
Odkar sem šel študirat v
Ljubljano, ki je pač glavno me-
sto in kulturno središče Slo-
venije, živim tukaj. Ko sem
imel službo v Celju, sem se
tja vsak dan vozil, in sicer s
kolegi. Igrali smo v istih pred-
stavah, vožnje pa si porazde-
lili - v avtomobilu je bilo vedno
prijetno in zabavno! Na Ce-
lje me vežejo zelo lepi spo-
mini. Na tamkajšnjem odru
sem odraščal, se učil od ko-
legov, začel kariero... Do
predstav celjskega gledališča,
ki si jih zelo rad ogledam,
imam še vedno poseben od-
nos.
Katera dramska področ-
ja so vam najbližja?
Zanimajo me vsa, preizku-
sim se rad v vsem. Zdi se mi,
da smo igralci naravno izjem-
no radovedni! Rad sicer igram
od klasike do antike, od ko-
medije do tragičnih zadev, a
osebno mi je zelo ljubo nein-
stitucionalno gledališče - al-
ternativne zadeve, razisko-
valne v gibnem ali govornem
smislu. Ne vem, ali sem sploh
kdaj, četudi v časovni stiski,
odklonil tovrstno povabilo.
Da poleg tistega, za kar sem
usposobljen, delam kaj no-
vega, nepredvidljivega, dru-
gačnega, kar ni samoumev-
no, in začenjam s čiste ničle
- to je velik izziv!
In film?
Zelo malo igram v njem, si-
cer me zanima, a med nama ni
prave erotike. Sebe vidim pred-
vsem kot gledališkega igralca.
Gledališče je moja ljubezen in
strast. V njem se počutim do-
ma. Zashupi te, z leti ti zače-
nja teči po žilah, kar se mi zdi
zelo dobro. Ko si mlad, igral-
ske veličine gledaš, češ kar poč-
nejo na odru, ni smiselno niti
dobro! Šele z leti spoznaš, da
je genialno. Zdaj spoštujem tudi
vse festivale in nagrade. Ne glede
na to, ali se strinjam z izbo-
rom nagrajencev, verjamem, da
se tudi tako potrjujejo igralske
stvaritve.
Med nagrajenci ste tudi
sami...
Da, prejel sem tri nagra-
de. Prvo med njimi že na aka-
demiji - študentsko Severje-
vo nagrado -, potem zlato pa-
ličico za Trnuljčico (v režiji
Mihe Alujeviča) in bronasti
celjski grb za dosežke na kul-
turnem področju.
Katera vloga se vam je naj-
lepše vtisnila v spomin?
Težko rečem, katera mi je
bila najljubša. V Celju je bi-
la plejada vlog, ki se jih spo-
minjam z izjemnim veseljem
- češ: »To bi še kar igral! Res
škoda, da jih ni več!« Pred-
stava, ki se je najbolj prekri-
vala z mojim pogledom na
gledaUšče in mojo poetiko,
je bil Ion. Ustvarjali smo ga
pred tremi leti, v režiji Se-
bastijana Horvata. Osemde-
set odstotkov predstave, ki je
bila zelo asketska, nas je šest
igralcev negibno, v ravni vr-
sti, stalo na odru, le govorili
smo, kdaj pa kdaj dvignili ro-
ko. Fascinantno je bilo. To
je to! To bi delal do upokoji-
tve! Gostovali smo na vseh
festivalih, prepotovali pol
Evrope, Borštnikovo srečanje
nas je nagradilo...
Kaj vam je najbolj všeč v
vašem igralskem življenju?
Dobre vaje in dobre pred-
stave. Dnevi, ko začutiš, da
se stvari v konstruktu sveta
poklopijo in v tebi sestavijo
v celoto, ki diha, so feno-
menalni. Zdi se ti, da čutiš
moč gledališke norosti! Tu-
di če je predstava zelo do-
bra in jo z užitkom igraš, je
včasih malo boljša oziroma
slabša. Všeč mi je, da se s
kolegi znamo tudi izven odra
zabavati, pošaliti, presene-
titi z vragolijo - razživeti
otroka, ki je v vseh nas! Vča-
sih smo si, sploh v Celju, kjeF*
smo bili zelo dobra klapa,
med predstavo ponagajali z
drobnimi stvarmi, ki jih dvo-
rana seveda ni zaznala. Ooo,
to mi je bilo izjemno všeč!
Ko si potem v iskrivem po-
gledu videl: »Aaa, to si rni da-
nes naredil?! Aha, namSesto,
da bi dobil prazen list^,si mi
nekaj napisal nanj!? Pa'zi se
pazi, ti bom že vrffrl^CSeve-
da smo se tudi skregali, kar
se mi zdi normalno.-. Prepir
je lahko zelo ustvarjalen...
MOJCA VOČKO
»Ni ti treba biti narkoman, da igraš narkomana, in ni
ti treba biti norec, da igraš norca. Vse to nosiš v sebi, le
pobrskati moraš in najti!«
»Zelo rad imam svetovni splet. Zame je super! Brska-
nje po njem je moj najljubši konjiček. Veliko berem o
njem in novih tehnologijah. Zelo zanimiva se mi zdi
spletna umetnost. Izjemno me privlači in navdušuje fi-
zika - tudi matematika! Obe sta zelo blizu filozofiji. Žal
malo vem o njiju, rad pa kaj preberem. Če bo ta intervju
bral kdo, ki me pozna iz srednje šole, ga bo najbrž zade-
la kap, saj sem imel popravni izpit iz fizike. Tega pred-
meta takrat absolutno nisem maral, zdaj pa...«
Št. 19 - 9. maj 2002
10
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Žrtve nasprotovanj
so otroci
Peticija proti možnosti širitve enote Zavoda za varstvo in usposabljanje Dobrna v opuščenem
vrtcu na Trubarjevi 55 v Celju
Ko je svetnik Stanislav
Hren na zadnji seji mest-
nega sveta Mestne občine
Celje v imenu poslanske
skupine SDS postavil vpra-
šanje, kako bo rešen prob-
lem naselitve enote Zavo-
da za varstvo in usposab-
ljanje Dobrna v opuščenem
vrtcu na Trubarjevi 55 v Ce-
lju, se je zdelo, da imamo
tudi v Celju nov primer slo-
venske ksenofobije. Primer,
ko naj bi okoliški stanovalci
v strahu pred drugačnost-
jo, ki bo zmotila njihov mir,
množično podpisovali pe-
ticijo proti oddelku delov-
nega centra. Pa se je izka-
zalo, da vsaj v tem primeru
Celjani nis(m)o nestrpni do
drugačnih.
Mestna občina Celje je pro-
store nekdanjega vrtca v Tru-
barjevi oddala v najem Za-
vodu za varstvo in usposab-
ljanje Dobrna, za enoto dnev-
nega varstva, v katerem ima-
jo trenutno pet gojencev, ki
so na Trubarjevi našli prija-
zen prostor za svoje bivanje
in varstvo. Ministrstvo za de-
lo, družino in socialne zade-
ve je pripravljeno na odkup
prostorov in za dograditev
enote zavoda, ki bi bila ob
manjšem gradbenem posegu
sposobna sprejeti v dnevno
varstvo do 15 otrok s poseb-
nimi potrebami.
Proti
nadzidavi
In prav tu se je zapletlo.
Ko so na ZPI proučevali na-
justreznejše možnosti, so
predlagali nadzidavo nekda-
njega vrtca, ki je bil pred tem
pralnica stolpnice na Trubar-
jevi 55. Ob javni razgrnitvi
načrtov je stanovalcem pre-
kipelo in kar 63 jih je podpi-
salo peticijo, s katero so se
posegu uprli. Stanovalci so
zapisali, da je njihova stolp-
nica že dolgo pastorek pro-
storskega načrtovanja na tem
območju. Zaradi pozidav po-
vsod naokoli so ostali prak-
tično brez dostopa do last-
nih bivališč, služnostnih zem-
ljišč ni, problematičen je zato
tudi vpis etažnih lastnikov v
zemljiško knjigo. Nadgrad-
nja vrtca naj bi tudi odvzela
svetlobo in razgled stanoval-
cem nižjih nadstropij. S par-
kirišči pa je, kakor se pač kdo
znajde. Najhuje naj bi bilo
ob interventnih vožnjah re-
ševalnih vozil, ki sploh ne
morejo do stolpnice. V pri-
meru nuje tako bolnike pre-
prosto prenesejo do Trubar-
jeve ulice in - čakajo na re-
šilca.
Friderik Polutnik s celj-
skega ZPI je povedal, da sti-
ske stanovalcev razume, so
pa posledica nesmotrnih ur-
banističnih načrtovanj v šest-
desetih letih. Povsem jasen
mu je tudi protest stanoval-
cev zaradi morebitne nad-
gradnje, zato že pripravljajo
nove rešitve, ki bi utegnile
tiste stanovalce, ki gradnji
najbolj nasprotujejo, vendar-
le zadovoljiti. A v tem pri-
meru bo prizidek »požrl« del
bližnje zelenice, na kateri je
lepo urejeno otroško igrišče,
ki ga okoliški stanovalci ra-
di uporabljajo za varno igro
svojih otrok.
Pozitivne
silnice
Direktorica Zavoda za
varstvo in usposabljanje Do-
brna, Irena Artank, je po-
vedala, da javnosti ne želijo
preveč razburjati, posebej za-
to ne, ker so bili novi najem-
niki bivšega vrtca lepo spre-
jeti in ker so »ob naši vselitvi
res krožile pozitivne silnice,«
kot se je izrazila. Je pa loka-
cija za njihovo dejavnost do-
mala idealna. »Gre za dnev-
ni varstveni center, v katerem
je zaenkrat pet otrok, prostor-
ske možnosti dopuščajo .vars-
tvo desetih, ob morebitni do-
zidavi bi bilo tam prostora
za največ 15 otrok,« je pove-
dala. Soseska je razmeroma
mirna, posebej pa je za de-
javnost enote pomembna bli-
žina mestnega parka.
Ko smo si okoliš ogledali,
je bilo kaj hitro jasno, da ne
gre za noben strah pred dru-
gačnostjo otrok, ki so prišli v
soseščino. Stanovalci imajo
pravzaprav zelo prav, ko se
upirajo dodatnim gradbenim
posegom v okolici od vseh stra-
ni zazidane stolpnice. »Da bi
me ti otroci motili, dajte no
mir,« je povedal Miran De-
beljak, ki smo ga ustavili pred
stolpnico. »Prej so me motili
vrtčani, ki so bili v svoji igri
na bližnji zelenici res kdaj pre-
glasni. Da pa bi v bloku pod-
pisovali kakšno peticijo, te-
ga pa res ne vem. Če so jo, so
jo zaradi načrtovane dozida-
ve,« je še dodal.
Nestopnosti ni
Borut Šale j je za peticijo
vedel in jo tudi podpisal. »Od-
ločno zavračam kakrjJ
namige na nestrpnost doo!
ki prihajajo v center,« jJ
jal. »Zaradi mene bi jjf,'
ko sem prihajalo 50 in
Preprosto imamo dovo|^
ga, da na tem prostoru, ij
že tako pozidan in zazidl,
vse meje razuma, še kJ
gradijo. In mislim tudi.dj
te otroke okolje ni najbolj
merno. Območje je pop
no ogroženo, zelenica jeuu
na in še zmanjšali jo
res bi v Celju lahko naš|]
mernejše prostore za (ji
nost tega centra.«      ^
Po telefonu smo po[
li tudi Amalijo Lampret
je bila ena od pobudnic
ticije. Ogorčeno je zatrd
da vse, kar piše v peticiji
ži in da je razsipno inv^
ranje občine na eni straiii_
drugi pa načrtovane pozj
ve na območju, ki je žet
preveč pozidano, samoi^
nesposobnosti občinski
vodstva. »Ti otroci so via
boljše obravnave, že vrte
prostorih bivše pralnice,
je pripadala našemu blol
ni bil primeren. To pa pre
ga vse meje. Kako bodo si
ši ali skrbniki vozili otn
v ta center, če prometnegai
stopa ni. Še rešilec se do
ga bloka ne prebije,« jeoi
no slabe volje zaradi J
vprašanj pribila Lampreto
Naj bodo razlogi stanoi
cev na Trubarjevi proti en
Zavoda za varstvo in iis|
sabljanje Dobrna v bližnji
opuščenem vrtcu takšni
drugačni, prav imajo v eni
Prostor je dejansko pozii
čez vse razumne meje in
kršenkoli gradbeni posf
tem okolju bi bil resni!
moteč. Tisto, kar boli, je,
so žrtve takšnih nasprotoi
otroci, ki se komaj zavd
sveta okoli sebe in ki skit
in prijazno varstvo, pat
razumevajoč dostop okoi
nov potrebujejo morda c
bolj kot vsakodnevno ne
BRANKO STAMEJi
Foto: GREGOR KA
Nekdanjo blokovno pralnico, kasneje vrtec, so oddali v najem enoti Zavoda za varstvo in usposabljanje
Dobrna. Ti bi prostore radi odkupili In dozidali. Stanovalci so se uprli, ZPI pa namesto nadzidave zdaj
predlaga manjši prizidek na zelenici, kjer je urejeno otroško igrišče.
Gospodarne
s prostorom
Na širšem območju celj-
skega letnega bazena naj
bi v prihodnjih letih zraslo
kar nekaj stanovanjskih in
servisnih objektov, pa tudi
dve parkirni hiši.
Takšno pozidavo je s spre-
jemom predlaganih spre-
memb zazidalnega načrta za
ta prostor potrdil na zadnji
seji tudi mestni svet MOC, ki
je prvo obravnavo predvide-
nih sprememb prekvalifici-
ral v hitri postopek in pred-
lagane spremembe urejanja
tega prostora tudi potrdil.
Po sprejeti različici naj bi
tako na prostoru ob Božiče:
vi ulici omogočili zidavo šti-
rih atrijskih hiš, na območ-
ju letnega kopališča nov ser-
visni objekt, v katerem bi bili
ob urejenih garderobah tudi
ostali potrebni prostori, mor-
da celo manjši pokriti bazen,
uredili naj bi tudi parkiriš-
če. Na mestu, kjer so zdaj
propadli sončni kolektorji.
bi uredili sončno ploščad
pod njo garažo s 109
nimi mesti. Še pomembf
ši posegi pa naj bi se zp
na prostoru ob Trubarjevii
ci, kjer so zdaj zasebnega
že. Tam naj bi zrasla dva'
bloka s po dvanajstim'*
novanji in garažna hišasp
ližno 300 parkirišči.
Sprejem sprememb ^
dalnega načrta daje zdaj ^
nost ZPO, ki upravlja s'
pališčem, da izvedejo po^
na sanacijska dela, za vs«
tale projekte pa bo ti^eW
počakati na morebitne i"
stitorje, predvsem pa na''
rešitev vseh lastninskih ^
šanj. Po besedah Frideril^'
lutnika z ZPI-ja pomeni 5f
jem sprememb zazidal'"
načina predvsem nov pn-'
h gospodarjenju s prostol
v Celju, ki ga je vse m^"
ga je potrebno gospo^^
izrabljati.
St. 19 - 9. maj 2002
MASI KRAJI IN LJUDJE
11
Brezno presenečenj
se ne da
joboto zvečer se je za-
bila dvodnevna jamar-
faziskovalna akcija
jamarskega kluba
j galeb iz Prebolda, ki
j^a Dobrovljah spustili
ijgloblje brezno na osa-
jftn krasu Spodnje Sa-
vice doline,
(jzno, ki so ga zaradi ved-
lovih odkritij nadaljevanj
jienovali Brezno prese-
fnj, so preboldski jamarji
I že leta 1974. V nekaj ra-
ovalnih odpravah so priš-
) globine 472 metrov. Po
ivnosti raziskovanja sodi
invrh slovenskih jam, saj
jtrebno premagati števil-
ske pasaže, meandre in
|o manjših brezen, ki so
jdi potočka, ki teče sko-
mino, kot zaporedni sla-
(i, Raziskovalci so tako iz-
javljeni nenehnemu tuši-
ju in s tem precejšnemu
izu. Prav zaradi svoje te-
[osti je to brezno še toli-
fečji izziv za jamarje, ki
jo preizkusiti svoje psi-
0Čne sposobnosti. V vseh
letih je bilo v breznu že
b jamarjev, vendar so se
obrnili nekje na polovi-
ci. Tudi lanska odprava pre-
boldskih jamarjev se je kon-
čala na 400 metrih.
Minuli petek in soboto se
je v brezno spustilo deset ja-
marjev, žal pa je bil njihov ko-
rak ustavljen na istem mestu
kot pred leti. Ožina je prepuš-
čala le vodo in vsi poskusi,
da bi jo mehansko razširili,
so bili neuspešni. Kljub temu
pa je tokratni poskus prebold-
skih jamarjev pomemben do-
godek v 32-letni zgodovini
društva, saj je kar pet članov
(Rok Kvas, Igor Ocvirk, Franci
Baš, Srečko Klančnik in Robi
Leban) prišlo do sklepne glo-
bine in še enkrat ugotovilo,
da se brezno tako zoži, da na-
daljevanje ni mogoče. K pod-
vigu so svoj delež dodali tudi
drugi člani ekipe, ki so po-
magali transportirati vrvi in
drugo raziskovalno opremo.
Čeprav je raziskovanje Brez-
na presenečenj resnično zelo
naporno, se bodo preboldski
jamarji vanj še vračali in po-
skušali po kakšni drugi poti
priti še globlje v podzemlje
Dobrovelj, ki so tudi sicer bo-
gate z jamami in brezni.
D. N.
Franci Baš in Igor Ocvirk ob prihodu Iz brezna.
Praznovanje sv. Florjana
lom Slovenije je bila mi-
iFlorjanova nedelja v
menju gasilcev, ki so
istili svojega svetnika
zavetnika sv. Florjana,
fl je bilo tudi v Spodnji
injski dolini, kjer so svo-
a zavetnika počastila
društva žalske in pre-
teke gasilske zveze, še
lebej slovesno pa je bilo
^ci, kjer so gasilci prev-
6 novo vozilo.
Slovesnost v Ločici pri
iflskem so pričeli s sveto
io v podružnični cerkvi,
jo je daroval Srečko Šti-
Hec. Novo vozilo, ki je za-
•ialo 26 let starega »tama«,
fedstavil predsednik druš-
Ivan Jerman, delo gasil-
Pa so pohvalili tudi vran-
župan Franc Sušnik ter
Pungartnik in Anton
ikar iz vrst gasilcev.
Preboldu so organizaci-
iradicionalne prireditve
'zeli gasilci Latkove va-
^bodo konec junija obe-
stoletnico delovanja.
*di jubileja so se odloči-
^pripravijo praznovanje
^pelici pred svojim do-
Na čelu gasilske para-
^bila Pihalna godba Tek-
tovarne Prebold, ki je
J tem pripravila prome-
"li koncert. Sveto mašo,
^bila zaradi slabega vre-
"3 kar v prostorih gasil-
^ doma, je ob somaše-
preboldskega župnika
J^a Serca in duhovnika
Reherja daroval na-
^iškof prof. dr. Vekoslav
^'f. T. T, D. N.
Med mašo v gasilskem domu v Latkovi vasi.
NA KRATKO
Uspehi preboldskih gasiliev^
Na občnem zboru so se zbrali predstavniki osmih dru-
štev, ki so združeni v Gasilski zvezi Prebold. Lani so največ
postorili na področju izobraževanja, in tako ima prebold-
ska gasilska zveza edina v Sloveniji popoln poveljniški ka-
der. Poleg tega je za njimi leto investicij, veliko dela so
namenili mladim in seveda veteranom, saj veteranska dese-
tina iz Matk sodi v sam slovenski vrh. D. N.
Aictivni upoicojenci
člani Društva upokojencev Andraž nad Polzelo so v do-
mu krajanov pripravili občni zbor, na katerem je predsed-
nik Anton Mešič povedal, da so presegli zastavljen program.
Med drugim so organizirali izlete, se udeležili čistilne akci-
je, pomagali pri izvedbi prireditve Družina poje, pripravili
pogostitev starejših krajanov, starih nad 70 let ter obiskali
vse starejše od 80 let. T. T.
Slovesno pod Reško planino
v domu pod Reško planino, kjer imajo svoj dom prebold-
ski planinci, so proslavili 30-letnico obstoja društva. Usta-
novili so ga na pobudo takratnega učitelja telesne vzgoje
Adija Vidmajerja, sedanjega podpredsednika Planinske zveze
Slovenije. Izjemno uspešno in odmevno delo preboldskih
planincev je opisal župan Vinko Debelak, na slovesnosti pa
so zaslužnim podelili priznanja PZS in društva ter razvili
svoj prapor. D. N.
Živahno v hmeljiščih
v začetku maja v Savinjski dolini, kjer je več kot dve
tretjini vsega slovenskega hmelja, gostijo več sto sezonskih
delavcev, največ iz sosednje Hrvaške. To je namreč čas, ko
je treba v hmeljiščih v zelo kratkem času opraviti mnogo
dela. Tako je treba najprej hmelj očistiti, potem napeljati
vodila, sedaj pa (na sliki) na ta vodila napeljujejo hmeljske
poganjke. T. TAVČAR
Št. 19 - 9. maj 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Prepiri o sanaciji,
^   plaz pa drsi
v ponedeljek bi moralo celjsko Pod-
jetje za urejanje voda pričeti s sana-
cijskimi deli na Macesnikovem pla-
zu, vendar so se domačini načrtova-
nemu posegu uprli.
Macesnikov plaz je po desetletju pla-
zenja od prvih kmetij oddaljen le še
približno tristo metrov, od Solčave pa
dober kilometer. Vseeno pa domači-
ni, predvsem kmetje v neposredni bli-
žini plazu trdijo, da bi načrtovani po-
seg povzročil zgolj škodo. Po načrtih
naj bi namreč enemu od kmetov vzeli
vodo ter jo speljali mimo drugega kme-
ta, kjer bi morali porušiti gospodar-
sko poslopje. Vrednost del, s kateri-
mi bi upočasnili gibanje plazu in pri-
pravili temelje za nadaljnjo sanacijo,
ocenjujejo na več kot 52 milijonov to-
larjev.
Domačini pa so nasprotno prepriča-
ni, da se je treba sanacije lotiti na vrhu,
ne v sredini, zato kljub začasni odloč-
bi sodišča, ki jim nalaga podpis soglas-
ja za začetek del, ne dovolijo posegov.
Na začasno odločbo so se pritožili, do
končnega sklepa pa bodo vsak poseg
šteli za vdor na zasebno zemljišče. Za-
trdili so, da bodo v skladu z zakonoda-
jo tudi ustrezno ukrepaU. V celjskem
PUV so v torek povedali, da se dogo-
varjajo z ministrstvom. Občino Solča-
va in prizadetimi v želji, da bi dosegli
neko soglasje, saj bi radi neovirano
opravili sanacijska dela.
US
Za uresničitev drobniii želja
v velenjskem centru za vzgojo, izo-
braževanje in usposabljanje je tudi
36 fantov in deklet s posebnimi po-
trebami, ki prihajajo iz cele Šaleške
doline.
Varovanci preživljajo dopoldneve v
šestih Oddelkih vzgoje in izobraževa-
nja, zaradi zmerno, težjo ali težko mot-
njo v duševnem razvoju pa imajo »po-
sebne potrebe« in zato potrebujejo več
kot zdravi otroci. Več pozornosti, več
skrbi, več časa in tudi več učil. Pa ima-
jo le manj. Oddelke naj po pravilu obi-
skovali šoloobvezni otroci, a se zgor-
nja starostna meja povečuje, ker dru-
gam enostavno ne morejo. Velenjski
varstveno-delovni center je prenatrpan,
zavod je po navadi zadnja rešitev. Zato
si mnogi prizadevajo, da bi varovan-
cem pomagali do prijaznejšega okolja,
v katerem preživljajo dopoldneve.
Otroci so ob pomoči vzgojiteljic že
jeseni pripravili brošuro, v katero so
zapisali svoje (najbolj goreče) želje. Ti-
soč majhnih drobnih pripomočkov bi
potrebovali. »Radi plešemo, pojemo in
poslušamo pesmi in pravljice. Prav bi
nam prišla računalnik in televizor. V
kotiček bi se radi skrili, s odpočili in
se razvedrili. V njem bi se sprostili.
predvsem pa kaj koristnega storili. Da
bi lažje novo praktično znanje dobili,
bi potrebovali primerne igrače. Veliko
majhnih didaktičnih igrač. Pa posebne
mizice in stole, ker številni varovanci
ne morejo hoditi in težko sedijo. Pa
opremo za telovadnico, prijaznejše za-
vese, terapevtske blazine...,« so zapi-
sali. Nekaj želja bo jim pomagal ure-
sničiti Humanitarni zavod Vid iz Kra-
nja, ki organizira humanitarno akcijo,
v kateri bi radi zbrali 4 milijone tolar-
jev za nakup najbolj potrebnih učil in
pripomočkov.
US
V SPOMIN I
Evgen Vedeni
Sorodniki, mnogi prijate-
lji in znanci, gasilci, lovci
in planinci so pred dnevi
na zadnjo pot pospremili 68-
letnega Evgena Vedenika iz
Matk. Evgen se je kot enaj-
sti otrok rodil v znani go-
stilničarski in mesarski dru-
žini v Preboldu, kjer je na
svet prijokalo dvanajst
otrok.
Izučil se je za trgovca in
bil vse do upokojitve zvest ta-
kratnemu Savinjskemu ma-
gazinu v Žalcu, kjer je oprav-
ljal tudi vrsto drugih pomem-
bnih dolžnosti. Nekaj let je
bil delegat v žalski občinski
skupščini in delegat v zboru
združenega dela slovenske
skupščine. Ob tem je bil ak-
tiven v krajevni samoupra-
vi. Bil je med soustanovite-
lji preboldskega planinske-
ga društva, ki te dni praz-
nuje 30-letnico ustanovitve.
V društvu je bil prvi blagaj-
nik. S srcem in dušo je bil
lovec in gasilec. V gasilske
vrste društva v Matke se je
včlanil že v rani mladosti.
Ko so pred leti starejši člani
ustanovili tekmovalno dese-
tino veteranov, se je vključil
vanjo. Tudi po njegovi zaslu-
gi je ta desetina osvajala vr-
hunske rezultate. Lani je bila
v skupni uvrstitvi druga naj-
boljša v Sloveniji. Še posebej
zaljubljen je bil Evgen v lov.
Rad se je s puško na rami
sprehajal po Golavi in Reški
planini in nazaj pod Hom,
kjer ležijo idilične Matke z
njegovim domom iji,
dražjimi. j
Gozdovi zelenijo, ivi
se spet prebuja. Med
mi smrekami in koi
bukvami in hrasti nel
slišati Evgenovih korak
vrsto let pa jih bodo\
njegovi prijatelji in segi
minjali kot dobrega č!om
ki je vsakomur rad pris
na pomoč. Tudi vserm
venskemu narodu v
osamosvajanja. VeliJa
brega in pogumnega ji
ril v odločilnih časih, j
veterani in člani zdrui
Sever to dobro vedo in
so ceniti njegovo delo. Ni
nji poti so ga pospremi
di odlikovanja, ki jih j
jel in ki sijih je zaslui
sel jih je bil, nikdar
delal za to, da bi jih i
Prepričan je biL da morar.
posameznik narediti r
dobrega in koristnega
za skupnost. Mnogi segu
do spominjali, predvsem,
pogrešali. Še posebej:
Geli, sin Evgen in hčerkal
ca z družinama, vnm
pravnuki ter bratje in 5*
Med tulipani...
Gaj v razcvetu
v Mozirskem gaju so zaprli vrata za razstavo Festival
cvetja in glasba mladih, upravljavci parka pa se že pri-
pravljajo na razstavo rezanega cvetja, ki bo v drugi po-
lovici avgusta.
Letošnja pomladanska razstava je v Mozirje privabila manj
obiskovalcev kot lani in kot bi želeli organizatorji, ki pa so
vseeno zadovoljni predvsem zato, ker so obiskovalci nav-
dušeni zapuščali park slovenskih vrtnarjev. Kljub temu, da
je razstava uradno končana, je Mozirski gaj v teh dneh v
polnem razcvetu, na ogled pa vabijo predvsem tulipani in
številno pomladansko cvetje. V gaju je posajenih 150 raz-
ličnih vrst tulipanov, med njimi je tretjina povsem novih. V
parku imajo veliko načrtov, še posebej pa se pripravljajo na
praznovanje 25-letnice v prihodnjem letu.
US, Foto: GK
Dražji prispevici
Braslovški svetniki so potrdili povišanje povprečne;grad-
bene cene in povprečnih stroškov komunalnega ureja-
nja stavbnega zemljišča. Sprejeli so tudi odloka o meri-
lih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove pri-
ključke na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Tako bo poslej tudi v Braslovčah priključek za vodovod ali
kanalizacijo dražji za več kot tretjino. Občinski svet je imeno-
val Marijo Rančigaj z Gomilskega v Svet Javnega sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, in
Magdo Novak s Polzele za predstavnico v Svet zavoda medob-
činske knjižnice Žalec. Svetniki pa niso dali soglasja Javnemu
zavodu UPI Ljudska univerza Žalec za stimulacijo za dodatno
delovno uspešnost za leto 2001 v višini 20 odstotkov.
T. TAVČAR
Vranšani slavijo
s prevzemom novega vo-
zila za člane PGD Ločica na
Florjanovo nedeljo so v obči-
ni Vransko pričeU s priredi-
tvami v čast občinskemu praz-
niku.
Praznovanja bodo nadalje-
vali jutri, v petek, ko bodo ob
17. uri s posebno prireditvijo
počastili sto let šolske zgrad-
be, osrednji del občinskega
praznika pa bo prihodnji pe-
tek, 17. maja, ko bodo najprej
za obiskovalce odprli Schvvent-
nerjevo hišo, nato pa se bodo
zbrali na slavnostni seji občin-
skega sveta. Na tej seji bodo
podelili tudi priznanja občine
Vransko. Najvišje priznanje,
grb občine Vransko, bodo pre-
jeli Jožef Goltnik, Jožef Križ-
nik in Javni zavod OŠ Vransko
- Tabor, plakete občine Rado
Virjent, Dominik Beršnjak, Mi-
ha Golob, PGD Ločica-Zajesov-
nik-Zahomce-Limovce in Bošt-
jan Šmid, priznanja občine pa
kolektiv Zdravstvene postaje
Vransko, Alojz Skok, Nikola
Vujasinovič in Max Korosc-
hetz. US
Zgornjesavinjsici
želodci na pokušin
v soboto bodo člani Turističnega društva Rečica ob
Savinji pripravili že 12. akcijo ocenjevanja zgornjesa-
vinjskih želodcev. Izdelke bodo v sodelovanju z mozir-
sko kmetijsko svetovalno službo zbirali jutri, v petek,
od 8. do 10. ure v kmetijskih obratih na Ljubnem, v Gor-
njem Gradu in Lučah ter v prostorih KSS v Mozirju, med
18. in 21. uro pa še v prostorih vrtca oziroma stare šole
na Rečici.
V poštev za ocenjevanje
pridejo samo izdelki z območ-
ja Upravne enote Mozirje, saj
ima zgornjesavinjski želodec
zaščiteno geografsko pore-
klo. Ocenjevalna komisija, ki
jo vsa leta vodi dr. Stanko
Renčelj, bo v soboto v dopol-
danskih urah ocenila vse vzor-
ce. Izdelki, ki bodo na oce-
njevanju prejeli več kot 15
točk, dobijo priznanje za
kakovosten zgornjesavinjski
želodec; za zgornjesavinjske
želodce, ocenjene od 17 do
18 točk, bo podeljena bro-
nasta, od 18 do 19 srebrna in
od 19 do 20 zlata plaketa.
Popoldne ob 17. uri K
prostorih vrtca razglasil
boljše zgornjesavinjske ž:
ce. Slovesnost bodo p"-
mili s strokovnim p^^
njem o izdelavi zgornje?-'
skih želodcev ter pril^^
ocenjevanja, najboljše oC'
ne izdelke bo moč tuJ
skusiti, zato na popoldJ
prireditev člani rečiške;-
rističnega društva vabii\
ki jih zanimajo podro^
v zvezi z izdelavo zgof'
vinjske specialitete. Pl''^
praktičnimi nagradanii'
člani TD podelili na V
pod trško lipo, ki ga vi
tradicionalne prireditve
pe do prangerja priprl
letos v soboto, 6. julija
u. seU^
št. 19 - 9. maj 2002
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Nemir v Dolini
sv. Janeza
ršpitalič je predstavnik Slovenije na evropskem
povanju Evropska vas 2002 - Obisk komisije 10. maja^
jjjia Slovenske Konji-
jprejela nov razvojni
polina sv. Janeza z
Ijfiii Špitalič in Žičko
00, je izbrana kot
jtavnik Slovenije na
l^kem tekmovanju, ki
jiije razvoj vasi - Evrop-
(js 2002 »Prestopimo
, Izbor slovenskega
javnika je opravilo mi-
jtvo za kmetijstvo, ki
Ji nosilec tekmovanja
ovenijo.
[je v ponedeljek na no-
ski konferenci poveda-
ftovalka vlade v mini-
la za kmetijstvo mag.
^reta Atelšek, so Špi-
librali zato, ker je v ok-
][Ograma celotnega raz-
podeželja po oceni mi-
jtva dosegel največ, več
a primer Grajska vas v
jBraslovče, Moščanci
Sni Puconci ali Logar-
lolina v občini Solčava,
bile tudi v ožjem izbo-
movanje za evropsko
ido razpisuje evropska
delovna skupnost za razvoj
podeželja in obnovo vasi
ARGE vsaki dve leti. Leta
2000 je na tekmovanju so-
delovalo 35 vasi iz 19 držav.
Udeležbo na tekmovanju
sta z odprtimi rokami spre-
jeli tako občina Slovenske Ko-
njice kot krajevna skupnost
Špitalič, saj pričakujejo, da
bo to še dodatna vzpodbuda
za razvoj teh krajev. Do 10.
maja, ko jih bo obiskala med-
narodna ocenjevalna komi-
sija, bodo dokončali nekatera
že začeta dela, sicer pa ver-
jamejo, da bodo pritegnili po-
zornost predvsem z lepoto na-
rave, kulturnimi spomeniki,
med katerimi izstopa Žička
kartuzija, in prijaznostjo lju-
di.
Konjiški župan Janez Jaz-
bec kandidaturo Špitaliča z
občinskega vidika pojasnju-
je z željo po enakomernem
razvoju vseh krajev v obči-
ni, pa tudi s potrebo po pri-
merjavi z drugimi. »Razvoj
DoHne sv. Janeza vidimo v
postopnem odpiranju. Ne že-
limo ne masovnega turizma
ne masovnega zaposlovanja.
Vsako delovno mesto v doli-
ni, vsak prodan izdelek prid-
nih kmečkih rok, je uspeh,«
je poudaril.
Predsednik Krajevne skup-
nosti Špitalič Bojan Podkraj-
šek razume sodelovanje v
tekmovanju kot izziv za vse
krajane: »Do 10.'maja ne bo-
mo samo brisali prahu in od
zunaj lišpali naših krajev,
temveč bomo dokončali ne-
katere že začete naložbe. Tol-
sti Vrh dobi 2 kilometra ce-
ste, šola nova okna, farna cer-
kev ozvočenje in osvetljavo,
naše turistično društvo, ki
šteje kar 200 članov, pa bo
predstavilo obnovljene kar-
tuzijske ribnike. Vse to de-
lamo za nas. Komisiji bomo
pokazali tisto, kar nas zdru-
žuje: šolo, trgovino, cerkev
Marijinega obiskanja, žup-
nišče s kartuzijansko zbirko
in Žičko kartuzijo, na drugi
strani pa življenje na kmeti-
jah.«
MILENA B. POKLIC
l^rvi razredi devetletke prvič pri pouki v naravi. V rahlem vetru so se vetrnice ubogljivo vrtele...
frvošolčici pri poulcu v naravi
Sici prvih razredov de-
iz Osnovne šole Pod
Slovenske Konjice ter
^nične šole Špitalič so
'ipreživeli na Pohorju,
"avanje narave je ime-
^ okolju povsem dru-
'težo kot v razredih.
belili so se v Taborniš-
{'ornu na Skomarju. Og-
'so si Skomarsko hišo
•s način spoznavali raz-
•^ed življenjem nekoč
"es. Na turistični kme-
fbajterjevih so se sre-
■ lovcem in čudovitim
^ jelenov. Ob tem so
dovolj časa za »teh-
'•lejavnosti«. Za tem šol-
'^fazom se skrivajo ve-
•'ki so jih naredile drob-
^. pa peka kruha v dveh
J?ih hišah, kjer so po-
"'-da jebila krušna peč
ravno prav zakurjena, pa tu-
di spominska igrača, zguba-
na škatlica s simboli Skomar-
ja... »Bilo je lepo, zanimivo,
polno smeha, pesmi, čistega
zraka in veliko dejavnosti. Ta-
ko zelo veliko, da nam je za
nekaj vendarle zmanjkalo ča-
sa - za domotožje!« je zdru-
žila vtise učencev in učiteljic
Dragica Tomše. Pri tem se-
veda ni pozabila na zahvalo
vsem posameznikom in dru-
žinam, ki so prvošolčkom
vsak po svoje obogatili živ-
ljenje v naravi. MBP
Minister mag. Franci But in konjiški župan Janez Jazbec sta poskusila dobrote iz špargljev.
Ministrstvo
podpira špargije
Vinotoč Zlatega griča v
Škalcah je v ponedeljek go-
stil pridelovalce in ljubite-
lje špargljev, delikatesne
vrtnine, ki jo v svetu poz-
najo že 4 tisoč let, v Slove-
niji pa jo na novo spozna-
vamo v zadnjem desetletju.
Tudi ali predvsem po zaslu-
gi dnevov špargljev, ki jih
organizira združenje šparg-
Ijarjev Slovenije.
V Slovenskih Konjicah so
pripravili promocijo šparg-
ljev prvič, bila pa je že šesta
po vrsti. Pretekla leta so jo
pripravljali v Ivenci pri Voj-
niku. »Pomembno je, da po-
kažemo, da špargelj uspeva
tudi na Štajerskem,« je poja-
snil znani pridelovalec šparg-
ljev iz Arclina Marjan Ko-
vač, ki ga je kmetijski mini-
ster mag. Franc But poime-
noval kar ambasadorja slo-
venskih proizvajalcev šparg-
ljev. Sicer pa je minister But
ob odprtju dnevov špargljev
zatrdil, da ministrstvo je in
bo podpiralo pridelavo šparg-
ljev predvsem s sofinancira-
njem nasadov. »Tudi take na
videz majhne tržne priložno-
sti lahko slovenskemu kme-
tijstvu prinesejo svetlejše
dneve,« je poudaril.
Da je promocija špargljev,
rastUne, ki ne prenese skla-
diščenja, v Sloveniji že obro-
dila sadove, dokazujejo po-
datki o razmahu nasadov.
Medtem ko je bilo leta 1992
v Sloveniji vsega 1,4 hektar-
ja špargljev in to samo na Pri-
morskem, ima danes 30 čla-
nov združenja špargljarjev na-
sade že na 35 hektarjih zem-
lje, pomemben delež tudi na
Štajerskem.
Tokrat so kulinarično po-
nudbo špargljev obogatili tudi
z vini, ki prijajo k tem jedem.
Enolog konjiškega Zlatega
griča Jože Topolšek je sicer
priznal, da velikih izkušenj
pri tem še nimajo, priporo-
čil pa je bela, lažja, manj di-
šeča vina, na primer laški riz-
ling ali chardonnay. Sicer je
pa to stvar okusa, tako kot
izbira najljubšega recepta za
pripravo špargljev. Mesec maj
je pravi mesec za njihovo
preizkušanje.
MBP
Foto: GREGOR KATlČ
Za ukinitev
vojaške obveznosti
v mesecu maju bodo čla-
ni lokalnih odborov Stran-
ke mladih Slovenije v Op-
lotnici, Zrečah in Sloven-
skih Konjicah zbirali pod-
pise v podporo ukinitvi vo-
jaške obveznosti in čim-
prejšnji profesionalizaciji
slovenske vojske. Osrednji
del akcije bo v soboto, 11.
maja.
Na različnih lokacijah v
svojih občinah bodo posta-
vih stojnice, kjer bodo ob-
čanom predstavili namen ak-
cije in jim omogočili, da s
podpisom peticije »za ukini-
tev vojaške obveznosti«, na-
slovljene na predsednika vla-
de in obrambnega ministra
Republike Slovenije, sami ak-
tivno pripomorejo h hitrejši
ukinitvi obvezne vojaške
dolžnosti.
Za akcijo so se v Stranki
mladih odločili, ker želijo
z zbranimi podpisi opozo-
riti Vlado Republike Slove-
nije na podporo, ki jo pro-
fesionalizacija slovenske
vojske uživa ne le med čla-
ni in simpatizerji stranke.
temveč tudi v javnosti. Med
poglavitnimi razlogi za od-
pravo obvezne vojaške dolž-
nosti navajajo neugodne de-
mografske trende, odloča-
nje vse večjega števila na-
bornikov za civilno služe-
nje vojaškega roka in spre-
menjeno pojmovanje varno-
sti. Po njihovem mnenju
slovenska vojska sedaj ne za-
gotavlja potrebne bojne pri-
pravljenosti in primerne na-
cionalne varnosti, zato je
njeno reformo, vključno z
ukinitvijo obveznega služe-
nja vojaškega roka, treba
speljati takoj.
MILENA B. POKLIC
Planinska šola za mlade
Osemintrideset udeležen-
cev od prvega do sedmega
razreda iz konjiških osnov-
nih šol Pod goro, Tepanje
in V parku ter Osnovne šo-
le Zreče je bila na dvodnev-
ni planinski šoli za mlade
na Boču, ki jo je vodila Ja-
na Varga.
Planinski vodniki, mento-
rice in predstavniki PD Ko-
njice so jim predstavili zgo-
dovino planinstva in lik pla-
ninca, nevarnosti in gibanje
v gorah, orientacijo, planin-
sko opremo, prvo pomoč, ži-
valstvo in rastlinstvo. Govo-
rili so o vremenu v gorah in
o pravilni prehrani, pred-
vsem pa so spoznali, da svo-
je spoštovanje do narave naj-
lepše izrazijo tako, da so njeni
nemoteči občudovalci, ki z
gora, iz gozdov in z livad ni-
česar ne odnašajo niti niče-
sar tam ne pustijo.
Kot pravi planinci so se od-
pravili tudi na štiriurno turo
od planinskega doma po zah-
tevni poti mimo Balunjače na
vrh Boča in nato po neozna-
čenih poteh in po brezpotju
na Formilo, kjer so spoznali
kraške vrtače, obiskali parti-
zansko bolnišnico in pravo pre-
visno plezalno steno. J. Ka,
Spar v Konjicah
Ob vstopu v Slovenske Konjice iz smeri Celja, na ob-
močju nekdanjega Lipa, raste nov trgovinski objekt. Ugi-
banja, kdo je njegov lastnik, so sedaj končana, saj je pod-
jetje Spar Slovenija uradno potrdilo, da je objekt njihov.
Novo trgovino v Slovenskih Konjicah naj bi Spar odprl še
letos. MBP
Št. 19-9. maj 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
S podražitvijo
if povprečju
v gospodinjstvih na ob-
močju laške občine bodo s
1. junijem plačevali za 12,3
odstotka, v industriji in obrti
pa za desetino dražje raču-
ne za vodo, kanalščina pa
se bo enotno podražila za
15 odstotkov. S podražitvi-
jo, ki so jo sprejeli občin-
ski svetniki, se bodo prib-
ližali povprečnim cenam v
državi, še vedno pa krepko
zaostajali za nekaterimi so-
sednjimi občinami. Cena
pitne vode za gospodinjs-
tva pa je nižja tudi od eko-
nomske cene 97,14 tolarja
za kubični meter pitne vo-
de, ki so jo izračunali v lan-
skem letu.
Občina Laško ima sprejet
razvojni program oskrbe s
pitno vodo, v zadnjih dveh
letih in pol so dogradili 10,5
kilometrov druge in tretje eta-
pe vodovoda Trije studenci,
slabih 8 kilometrov primar-
nega voda s 3,6 kilometra se-
kundarnih vodov za vodovod
Trnov hrib ter vodovode Oj-
stro. Log in Loke. Obnovili
so črpališče Trate in vodni re-
zervoar Trobni Dol, za grad-
njo vodovodnega omrežja pa
v tem času namenili okoli 260
milijonov tolarjev. Na območ-
ju občine so že dlje časa v
veljavi nespremenjene cene
kanalščine, z zbranim denar-
jem pa so v Komunali Laško
opravili le najnujnejša dela
na kanalizacijskih sistemih
za Laško in Rimske Toplice.
Večje naložbe za ureditev od-
vajanja odpadnih voda se v
občini šele začenjajo, saj je
gradnja centralne čistilne na-
prave v Strenskem tik pred
začetkom.
Kubični metre pitne vode
z obračunanim DDV bo po
1. juniju v Laškem stal za
gospodinjstva dobrih 65 to-
larjev (v Hrastniku 100, v
Šentjurju 132, v Žalcu 95 to-
larjev), za industrijo in obrt
pa 133 tolarjev (v Hrastni-
ku 170, v Šentjurju 185, v
Žalcu 95 tolarjev). Kanalš-
čina bo po 15-odstotni po-
dražitvi za Pivovarno Laško,
ki sama skrbi za odvodnja-
vanje svojih odpadnih voda,
znašala 5,94 tolarja, za gos-
podinjstva 14,67 in za indu-
strijo ter obrt 25,98 tolarja.
V Šentjurju in Žalcu imajo
ceno kanalščine za gospo-
dinjstva in industrijo ter obrt
izenačeno, za kubični me-
tre odpadne vode pa znaša
52,92 oziroma 44,52 tolar-
ja.
I. STAMEJČIČ
Pomen varnostnih pasov
Policisti Policijske postaje Šentjur so v dveh akcijah pre-
verjaU pripenjanje z varnostnim pasom v avtomobilih.
Po njihovih podatkih se pripenja dobrih 80 odstotkov voz-
nikov, pasove pa uporablja le polovica sopotnikov, zlasti
tistih, ki sedijo na zadnjih sedežih. Za boljšo osveščenost so
zato za odrasle, srednješolce in osnovnošolce višjih razre-
dov pripravili preizkuse z Zaletavčkom, ki nazorno poka-
že, kolikšne so sile trka pri hitrosti 11 kilometrov na uro.
Zaletavčka so preizkusili v Dramljah, na Ponikvi, pred Kme-
tijsko in gospodinjsko šolo v Šentjurju, na Planini, v Dobju
ter Gorici pri Slivnici.
V Sedražu so se
zbrali najstarejši
V nedeljo se je v prosto-
rih tamkajšnje osnovne šo-
le zbrala dobra polovica od
več kot 80 povabljenih kra-
janov, starejših od 70 let,
ki jih je medse povabila Kra-
jevna organizacija Rdeče-
ga križa Laško.
Med njimi je bila tudi naj-
starejša, 92-letna Matilda
Podkoritnik, sicer doma iz
Breznega. Učenci šole, čla-
ni Moškega pevskega zbora
iz Sedraža in citrarka Janja
Brleč so jim pripravili kra-
tek kulturni program, poz-
dravila sta jih tudi župnik
Stanko Domanjko in župan
Jože Rajh, medtem ko ni
bilo nikogar, ki bi jih poz-
dravil v imenu krajevne
skupnosti ali kakšnega druš-
tva, delujočega v tem kra-
ju. Pa je včasih že prijazna
beseda in stisk roke do«
da jo le ljudje začutijo
pa je še kako pomemb
teh dneh, ko se povsod
vijajo aktivnosti ob T«
Rdečega križa, katerega
slanstvo je tudi to, dana-
šna srečanja povabijo
ki dosežejo določene
rost, ne glede na to, c
njihovi člani ali ne.
VLADO m
Po krajevni sicupnosti
Slivnica pri Celju
Slabo vreme je ena izmed
slabših stvari, ki se lahko
zgodi na takšnih in drugač-
nih pohodih. To ga je zagod-
lo v aprilu pohodnikom po
Slomškovi poti, istega dne
tudi krajanom Loke pri Žu-
smu, ki so želeli na prvi po-
hod na Rudnico. Za sobo-
to, 4. maja, ko je bil na vrsti
pohod po krajevni skupno-
sti Slivnica pri Celju, pa vre-
menske napovedi zopet ni-
so bile obetavne. In še do-
bro, da so organizatorji in
pohodniki počakali z odlo-
čitvijo na samo jutro poho-
da, ko jih je pozdravilo sonce
in je bilo dileme - pohod da
ali ne - konec.
Ob devetih se je zbralo pred
kulturnim domom v Gorici
pri Slivnici približno sto dvaj-
set pohodnikov. Izkazalo se
je, da je bila polovica le-teh
od drugod, veliko jih je bilo
iz Šentjurja in Vojnika. Po-
hoda pa sta se udeležila tudi
dva planinca iz Zagreba, ki
rada obiskujeta tradicional-
ne pohode po slovenskih kra-
jih, hribih in gorah. Po poz-
dravu predsednika domače-
ga planinskega društva Vin-
ka Tomšeta ter opisu poti
enega izmed traserjev poti
Mateja Planka, jo je četica
krajanov, ne-krajanov, starih,
mladih, mahnila proti prvi
postaji v Javorju. Do Ječove-
ga so hodili po poti, ki je bi-
la neznanka tudi za največje
poznavalce »svoje zemlje«.
Tam jih je čakal vodja poho-
da Silvo Užmah z žigom,
kmetija odprtih vrat pa s prš-
jačo in pijačo. Sveta Helena
je sprejela pohodnike že ob
različnih urah, do te točke
se je kolona že namreč moč-
no natrgala, ker se je bilo po-
vabilom v zidanice težko
upreti. Do cilja se je bilo po-
trebno še enkrat povzpeti in
dvakrat spustiti in je bila pot
(tokrat) po JV delu krajevne
skupnosti Slivnica pri Celju
prehojena.
Sonce je počakalo le še to-
liko, da so se pohodniki
okrepčali, tisti z največ kon-
dicije pa so se pomerili še v
odbojki ali zaplesali ob zvo-
kih klarineta in harmonike.
Majhen spominek na pohod
sta dobila še najstarejši po-
hodnik Branko Tesla iz Za-
greba in najjnlajši triletni An-
že Verdev iz Andraža. In za
to, da se je prireditev zaklju-
čila na višku, je tokrat po-
skrbel dež. N. G.
»Lučica v očeii€f v Šentjurji
Območno združenje RK
Šentjur pripravlja velik do-
brodelni koncert »Lučka v
očeh«, ki bo v nedeljo, 12.
maja ob 18. v telovadnici OŠ
Hruševec v Šentjurju. Taj-
nik Območnega združenja
RK Šentjur Slavko Slejko je
povedal, da bodo z denar-
jem zbranim na koncertu,
pomagali okoli 130 social-
no ogroženim otrokom iz
občin Šentjur in Dobje z na-
kupom šolske opreme in po-
trebščin ter za prehrano.
Organizator, ki se na do-
brodelni koncert pripravlja
dobra dva meseca, je hvale-
žen vsem, ki so se že pozitiv-
no odzvali s pomočjo pri iz-
vedbi dobrodelne akcije. Ve-
liko je posameznikov in pod-
jetij, ki bodo na različne na-
čine pomagaili, da bo prire-
ditev uspela.
Lep je tudi odziv nastopa-
jočih, saj bodo na dobrodel-
nem koncertu »Lučka v očeh«
nastopili Alfi Nipič, New
Swing Ouartet, Oto Pestner,
Veseli planšarji, Aleksander
Jež, Kvintet Dori, ansambel
Unikat, Viktorija, tercet Do-
mima, otroška skupina Pi-
nocchio. Šentjurski muzi-
kanti. Polka punce, Irena
Zdolšek (državna prvakinja
v igranju na citre). Maja Sla-
tinšek, Laura Pešak, Monika
Kumer, plesala bo folklorna
skupina Šentjur, za hum:
bosta poskrbela Brajdit
Celotno prireditev bo
snela VTV in jo v izmer
preko Združenja lokalni
levizij posredovala doma
vsej Sloveniji. Dobroc
koncert bosta vodila I'.
na Novak (Štajerski va
ToneVrabl (NT-RC),obf
dijski hiši pa sta tudi n
ska sponzorja. Obnii
združenje RK Šentjur r
kuje tudi dober odziv ob.
tva, saj bodo tako izpolr
vsi pogoji za uspešnost
certa, ki je namenjen
či večji skupini socialnc|
ženih otrok. 1
V stroških ni
bistvenih razlik
s 1. majem veljajo v laš-
kem vrtcu višje cene pold-
nevnega programa predšol-
ske vzgoje. S povišanjem
na 51 tisoč 462 tolarjev zdaj
dosegajo že 93 odstotkov
ekonomske cene celodnev-
nega programa.
V preteklih mesecih so v
Laškem temeljito preverili
strukturo stroškov in veljav-
ne cene za posamezne pro-
grame v vrtcu, pri tem pa ugo-
tovili da cene posameznih
programov niso v ustreznem
razmerju. Posebej se je to po-
kazalo pri poldnevnem pro-
gramu, v katerega je v laš-
kem vrtcu vključenih 86
otrok. Ugotovili so, da je v
strukturi cene še vedno obra-
čunan le 72-odstotni delež
strokov za plače, čeprav se
je slednji zvišal za 10 odstot-
kov. Do konca aprila je bila
veljavna cena za poldnevni
program 41.501 tolar, kar je
predstavljalo tri četrtine eko-
nomske cene za celodnevni
program.
Malčkom, vključenim v
poldnevni program, v laškem
vrtcu zagotavljajo vse stori-
tve; torej celoten vzgojni pro-
gram in tri obroke prehrane,
razen triurnega varstva in in-
teresnih dejavnosti pred od-
hodom domov, ki so jih de-
ležni malčki v celodnevnem
programu. Starši bodo, gle-
de na dohodke v družini, pla-
čevali od dobrih 5 do 41 ti-
sočakov, v vrtcu pa bodo s
podražitvijo pridobili nekaj
več kot 6,8 miUjona tolarjev.
S tem pa občutno zmanjšali
letno izgubo, ki so jo ocenili
na dobrih 10 milijonov to-
larjev.
IS
Mladi čebelai
v državneitt
vrhu
Na območju Šentjur
občine deluje okoli 13"
belarjev, čebelarska dru'
pa so aktivna v Šentju'
na Planini, v Slivnici'
Dramljah.
Dolgoletno tradicijo ^[
larstva bodo v šentjurš^
društvu proslavili čez št'^
ta, ko bodo praznoval'
letnico. Za nadaljevanit^-
jega dela pa čebelarji
jo tudi tako, da pomaga'^'
delu šolskih čebela'-
krožkov. Tako se čebela
mojster Andrej Jernej z'
dimi člani krožka iz 0^
nja Malgaja v Šentjurju''
intenzivno pripravlja 'i-
žavno tekmovanje, ki
tos v Lukovici. Lani j<^-
jurski čebelarski krož^
državnem tekmovanju'
senjakovcih osvojil tre';
leto prej pa v Novem"
drugo mesto.
Št. 19-9. maj 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
zgodovina, ki buri duhovie
Grad v Podčetrtku je zamenjal že vrsto lastnikov, a ti nikoli niso tako slabo gospodarili kot sedanji
Ij^o je grad v Podčetrtku prvič omenjen v listini iz
|016, s katero ga je rimski cesar Henrik II. podaril
u Hi eže - Selškemu. Prvotni zapisi o lastništvu gra-
^ dokaj nejasni, znano je le, da, so tamkajšnji škofje
l^li / upravljanjem posesti v Posotelju leta 1071. Od
se je na njihovem mestu zamenjalo kar nekaj mi-
Iffialov, točajev in oskrbnikov, sam cesar Friderik
l^ralj Matija Korvin, pa grofje Tattenbach in Attems.
^ je bil večkrat povsem izropan, a nikoli v tako sla-
,stanju kot danes. Kapljo čez rob je sedaj prispevala
jdločitev ministrstva za kulturo, ki je občini Podčetr-
[ledavno odvzela denar, namenjen nujnim sanacij-
„ delom na gradu,
fsrečna usoda gradu, ki
jobrambna trdnjava pred
ifi sosednjih narodov, se
-ravzaprav pričela še ne
pdavno. Leta 1989, ko je
jnja Občina Šmarje pri
ah s pogodbo grad pro-
jzasebnikoma. Kupila sta
^takratnih 100 tisoč nemš-
mark. Toliko, kot bi de-
10 odšteli za večjo stano-
ijsko hišo. V pogodbi je
ipredvideno, da naj bi ga
etih letih obnovila. Ven-
pa se je ravno takrat pri-
tudi razpad nekdanje
ipne domovine. Zasebni-
20-odstotni lastnik gra-
ježivel v Sloveniji, večin-
pa v tujini, tako nista iz-
lila obveznosti iz pogod-
ftem prehodnem času so
jtalisti zelo poceni in hi-
prišli do takšnih objek-
da bi jih lahko kasneje
lovili in prodali,« je po-
i\ župan Marjan Drofe-
ki se dogodkov, pove-
ih s tem zgodovinskim
menikom, še dobro spo-
ija iz otroških let. »Večin-
kstnik, Miodrag Zečevič,
cdobno kot Američani in
onci na veliko kupoval to-
tae objekte, vendar pa je
gov interes za vlaganje
alu po razpadu Jugosla-
!pričel upadati.«
'o petih letih so, kot pravi
ifenik, začeli razmišljati
m, ali lahko pogodbo raz-
pvijo. »Tolmačeno nam je
k da bi bilo to mogoče le
Marjan Drofenik, župan Obči-
ne   Podčetrtek:   "Občina  je
zainteresirana za obnovo gradu,
problem je njegovo lastništvo."
preko sodišča. Vendar pa
nam na nobenem evropskem
sodišču ne bi uspelo, saj bi
takratne razmere, zaradi raz-
pada skupne države, obrav-
navali kot višjo silo. Torej ve-
činski lastnik po mnenju so-
dišča projektov iz pogodbe
potemtakem ne bi mogel iz-
peljati. In to velja še danes,«
je nekoliko grenko pridal žu-
pan.
Problem
lastništva
Vendar pa to še ni bilo vse.
Istočasno je namreč tekel pro-
ces denacionalizacije. »Po
mnenju pravnikov bi takrat-
na šmarska in kasneje pod-
četrteška občina v primeru
odkupa gradu tega nazadnje
morala vrniti upravičencem,«
je pripovedoval Drofenik. »Ta-
ko smo se odločili, da s pre-
nosom lastništva počakamo
tako dolgo, dokler se ne kon-
čajo postopki denacionaliza-
cije.«
Če bi bil objekt vseskozi
občinski, bi ga lahko pred ne-
kaj leti prijavili kot državni
spomenik prve kategorije.
»Vendar pa tega nismo mogli
narediti, ker je bilo lastniš-
tvo zasebno,« je dodal sogo-
vornik. »To je pravzaprav naj-
večja škoda, ki se je dejan-
sko zgodila. Druga resnica je,
da država niti približno ni-
ma sredstev, da bi ga obno-
vila. Morda bi bilo z lobira-
njem izhodišče nekoliko laž-
je, ker bi bila tako rešena vsaj
lastnina.«
Po strokovnih ocenah naj
bi najnujnejša dela, torej sta-
tika, stavbno pohištvo, fasa-
da, inštalacije in podobno,
trenutno stala vsaj deset mi-
lijonov tolarjev. »Od takrat,
ko so napeljali luči v gradu,
vanj niso vložili popolnoma
nič,« je zmajal z glavo Dro-
fenik. »Samo izkoriščaU se
so ga. Gozdarji so, na primer,
izkoriščali 1.300 hektarjev
nekoč grajskih gozdov, pa k
temu niso prispevali niti ene-
ga samega tolarja. Z denar-
jem od prodaje lesa so te po-
vršine pred vojno vzdrževali
tudi grofje Attemsi. Čeprav
se jim to najverjetneje ni iz-
plačalo,« je še dodal.
Grad
potrebuje
gospodarja
Oba lastnika naj bi bila se-
daj pripravljena grad proda-
ti. V Občini Podčetrtek upa-
jo, da jim bo pri tem na po-
moč priskočila tudi država.
»Verjetno bi bilo pametno us-
tanoviti civilno pravno ose-
bo, sklad oziroma nekakšno
združenje na neprofitni os-
novi, ki bi pričelo razmišljati
in iskati različne rešitve. Se-
veda pa obstaja tudi možnost
črpanja evropskih sredstev.
To pa je za tako majhno ob-
čino, kot je Podčetrtek, iz-
jemno zapletena zadeva. Za
to tudi nismo ustrezno ka-
drovsko usposobljeni. Dogo-
varjamo se že z zdraviliščem,
ki pa je samo prešibko, da bi
si lahko privoščilo takšen za-
logaj. Z denar, ki bi ga po-
trebovali za osnovno nalož-
bo, bi, na primer, lahko po-
stavili hotel s štirimi zvezdi-
cami visoke kategorije s tri-
sto posteljami,« je dejal Dro-
fenik.
Trenutno je statična trd-
nost gradu še kolikor toliko
zadovoljiva, pravi župan, saj
je tudi streha še dokaj trdna.
Problem je v stavbnem po-
hištvu. Okna so odprta, pre-
pih in vlaga pa počasi nače-
njata notranjost. Povrhu vsega
je počil stolp. V precej sla-
bem stanju je obzidje, ki bi
lahko v najslabšem primeru
celo ogrožalo naselje pod
njim. Obzidje je namreč kam-
nito in se tu in tam že kruši.
Prav zato bi bila sanacija nuj-
no potrebna. Grad bi moral
imeti gospodarja, meni žu-
pan, ki bi vsaj vsake toliko
prišel pogledat objekt in v
njem opravil nujna manjša
opravila.
Vračilo
denarja
ministrstvu
Ministrstvo za kulturo je
pred tremi leti občini Podče-
trtek dodelilo 4,5 milijone to-
larjev za nujna sanacijska de-
la. »Zanje smo pridobili tudi
lastnikovo soglasje,« je poja-
snil Drofenik, ki je samo za
iskanje lastnika potreboval
skoraj devet mesecev. Občino
Podčetrtek je sredi januarja
»obiskala« državna inšpekci-
ja, ki naj bi pregledala porabo
državnih proračunskih sred-
stev. Zaključki pristojnega inš-
pektorja so bili, da je občina
vsa sredstva, razen 4,5 milijo-
na tolarjev za sanacijo gradu,
namensko porabila. Ministrs-
tvo je zato zahtevalo brezo-
brestno vračilo sredstev, ki naj
bi jih občina tudi že vrnila.
O tem so govorili tudi svet-
niki Podčetrtka in ostro nasto-
pili proti županu Drofeniku.
Ta je krivdo prevzel nase. »De-
narja nismo porabili v druge
namene, zato smo ga lahko brez
težav vrnili,« je pojasnil. »Če
bi namreč želeli sanirati ob-
jekt, bi morali tja najprej roč-
no pripeljati in postaviti žer-
jav, štirje milijoni pa verjetno
niso dovolj niti za njegov me-
sečni najem. Če na leto nima-
te vsaj pol milijona evrov za
naložbe, je strošek vzdrževa-
nja gradbene infrastrukture v
enem samem letu tako velik,
da se preprosto ne izplača,« je
zavrnil očitke iz svetniških
vrst, da bi v vsem tem času z
omenjenim denarjem vendarle
lahko storili kaj koristnega.
»Upal sem, da se bo ideja o
kulturnem tolarju uresničila,
da bi lahko s tem denarjem ure-
dili podobne objekte. V Slo-
veniji je namreč kar nekaj dra-
gocenih gradov, ki bi bili nuj-
no potrebni obnove. Če bi v
tem trenutku država prispevala
približno petdeset milijonov
evrov, bi lahko s tem denar-
jem sanirala le najnujnejše, za
ostala dela pa ne bi bilo do-
volj,« pravi Drofenik, ki pa
kljub temu še vedno ostaja op-
timist.
BOJANA JANČIČ
Grad Podčetrtek - nekoč ponos, danes kamen spotike.
Družba SLOVENIJALES
Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o.
Ljubljana, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana
OB J AVLJA
za Poslovno enoto CELJE, Medlog 18
prosto delovno mesto
^^MOSTOJNI KOMERCIALNI REFERENT
" kandidatov pričakujemo:
If- stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
šesf mesecev delovnih izkušenj v komerciali
znanje tujega jezika
Usposobljenost za delo z računalnikom
I" okolju Windows (Word, Excel)
'^stančnost, vestnost, komunikativnost, samostojnost
'^branim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za
določen čas s trimesečnim poskusnim delom.
cenjene ponudbe z dokazili o doseženi stopnji
^j^razbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih
'oi/n/Yi izkušenj posredujte v roku 8 dni na naslov:
^^narodno podjetje SLOVENIJALES d.d. Ljubljana
za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve
^1 Ljubljana, Dunajska cesta 22
^yidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po
yvijeni izbiri
Ureditev Rogatca
v Rogatcu v tem letu na-
črtujejo kar nekaj novosti.
Med projekti sta v ospred-
ju oži\itev tamkajšnje obrt-
ne cone in ureditev novih
avtobusnih postajališč.
Z razpisom za odprodajo
zemljišč v obrtni coni naj bi
Občina Rogatec še nekaj ča-
sa počakala. »Želimo, da do-
bi to območje prej osnovno
podobo,« je pojasnil rogaš-
ki župan Martin Mikolič. »-
Bencinski servis na tem me-
stu je že narejen, potrebno
bo napeljati le še visokona-
petostni vod,« je še dodal.
O prodaji naj bi tako na
naslednji seji odločal občin-
ski svet, sicer pa je po Mi-
količevih besedah interesen-
tov že sedaj veliko. Na raz-
polago imajo še približno
5.000 kvadratnih metrov po-
vršin, ob tem pa naj bi obči-
na prodala še nekaj zemljišč
za stanovanjsko gradnjo, ob-
jekt pod zdravstvenim do-
mom ter del v tako imeno-
vani coni C3, kjer so lani
uredili cesto do železniške
postaje.
Na tem mestu naj bi zra-
sel Mercatorjev nakupoval-
ni center. Objekt bo velik
1.600 kvadratnih metrov, od
tega naj bi nekaj več kot po-
lovico površin uporabljal
Mercator, ostalo pa naj bi bi-
lo namenjeno drugim manj-
šim trgovinicam.
Težava, s katero se v Ro-
gatcu soočajo že nekaj let,
pa je vse večja prometna
obremenitev oziroma nered
v samem trgu, kjer se trenut-
no nahaja avtobusno posta-
jališče. »Tako smo si zadali
nalogo, da avtobuse, ki us-
tavljajo v Rogatcu, preusme-
rimo na drugo avtobusno po-
stajo,« je povedal Mikolič.
»V zazidalnem načrtu, ki
smo ga sprejeli predlani, smo
tako predvideU cesto do že-
lezniške proge, poleg želez-
niške postaje pa tudi novo
avtobusno postajo. Tam bi
bilo dovolj prostora za us-
tavljanje večjega števila av-
tobusov, vse to pa je pogo-
jeno z ureditvijo prostora za
špedicijo na skladiščnih pro-
storih Straže, ki jo načrtu-
jemo v prihodnje. Tako bi
ta problem vsaj delno reši-
li. Na tej lokaciji bomo zgra-
dili manjšo ploščad, posta-
vili manjši objekt in zgradi-
li avtobusno postajališče,
kjer bi potniki vstopali in iz-
stopali,« je pojasnil župan.
Ob tem naj bi uredili tudi
vse preostale avtobusne po-
staje, za naložbe pa bo ob-
čina skupno namenila prib-
ližno 10 milijonov tolarjev.
B. JANČIČ
Oživljeno Društvo icozjansica jabica
v Društvo Kozjanska jabka, ki ga še vedno vodi Anica Štukelj, se je vključilo večje
število mladih strokovnjakov. Tako je zagotovljena oživitev društva, ki si prizadeva
za večjo popularizacijo in trženje skoraj petdeset starih sort jabolk in hrušk, ki
rastejo na Kozjanskem.
Še letos bodo novi člani pripravili kolekcijski sadovnjak z vsemi starimi sortami ter
uredili klasično hladilnico za sadje v jami ob cerkvi v Kozjem. Omenjeno jamo so za
hladilnico uporabljali že pred desetletji, zdaj pa jo bodo očistili in ustrezno zavarovali ter
iz nje oktobra na praznik Kozjanskega jabolka pripeljali sadeže. V prihodnosti bodo posku-
šali urediti pravo hladilnico in ustanovili zadrugo s pomočjo katere bodo lahko učinkovite-
je tržili sadje in proizvode na tržišču doma in v tujini. TV
Št. 19 > 9. maj 2002
16
KULTURA
Zlati dekliški glasovi
Zbor Gimnazije Celje - Center najboljši med evropskimi dekliškimi zbori
Na jubilejnem, 50. evropskem
glasbenem festivalu mladih v Neer-
peltu v Belgiji, kjer se je zbralo
več kot osem tisoč mladih pevcev
iz 28 držav, je v kategoriji dekliš-
kih pevskih zborov prejel najviš-
je število točk Dekliški pevski zbor
Gimnazije Celje - Center pod vods-
tvom Barbare Arlič. Celje in Slo-
venijo je uspešno zastopal tudi Me-
šani mladinski pevski zbor Šol-
skega centra Celje pod vodstvom
Metke Jagodič-Pogačar.
Tekmovanje se je začelo že 30.
aprila v mestu Neerpelt in končalo
6. maja. Poleg evropskih zborov so
se na tekmovanju predstavili tudi
orkestri iz celega sveta (Japonske,
Južne Afrike, Španije, Litve, Fin-
ske...). Dekliški pevski zbor Gim-
nazije Celje Center je na pot odšel
že v ponedeljek, 29. aprila.
»V mesto smo prispele v torek, ze-
lo utrujene po naporni vožnji. Še is-
tega dne smo nastopile na otvoritve-
nem koncertu. Da so med toliko zbori
izbrali ravno nas, je bila posebna
čast,« se spominja dirigentka Barba-
ra Arlič. Tekmovanje je bilo 1. maja
v mestu Neerpelt in okolici. Celjski
zbor je nastopil v cerkvi in se pred-
stavili kot zadnji v kategoriji dekliš-
kih pevskih zborov. Tekmovalni pro-
gram je vseboval obvezno belgijsko
skladbo, poleg nje pa so predstavile
še skladbe slovenskih skladateljev:
Jacobusa Gallusa, Ambroža Čopija,
Lojzeta Lebiča in Alda Kumarja.
Dekliški zbor Gimnazije Celje -
Center je bil v svoji kategoriji naj-
bolje ocenjen tudi na državnem tek-
movanju otroških in mladinskih
pevskih zborov Slovenije v Zagor-
ju, celjskemu občinstvu pa se bo
predstavil na letnem koncertu 15.
maja ob 19.30 uri v Narodnem do-
mu z Mešanim mladinskim
pevskim zborom Gimnazije Koper
pod vodstvom Ambroža Čopija.
Po tekmovanju so celjska dekle-
ta odšla na sprejem pri županu, ki
se ga je udeležil tudi slovenski kon-
zul za kulturo in znanost v Belgiji
Peter Volasko. »Pevci so se v para-
di predstaviU mestu in skupaj smo
odšli na razglasitev rezultatov. Na-
petost se je stopnjevala in ob raz-
glasitvi se je vriskanje menjalo z
jokom... Dosegli smo najvišje priz-
nanje, 1. mesto Cum laude, kar po-
meni s posebnim priznanjem. To
nagrado so dobili zbori, ki so pre-
jeU od 90 do 100 točk. Sledilo je
veselje in rajanje, ki ga je prekini-
la vest, da smo bili najboljši zbor v
svoji kategoriji in bomo sodelova-
h na zaključnem koncertu. Novi-
ca nas je presenetila, bile smo ve-
sele, a žal že zelo utrujene,« pravi
Arličeva. Pa so vzdržale, čeprav so
imele v četrtek ves dan glasbene de-
lavnice. Karte za večerni nastop na
zaključnem koncertu festivala so
bile razprodane že tri mesece prej.
»Kljub poznim nočnim urain,|
utrujenosti, smo še zbrale di
moči za prepričljiv nastop,!
ga poslušalci znali nagraditi,,
suje naporne, a nepozabne di
dirigentka Barbara Arlič.
MILENA B. POI
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center z dirigentko Barbaro Arlič.
Mednarodna razstava
na Starem gradu Celje
V Celju 300 otrok z vseh kontinentov - Pomembna promocija Slovenije
v prihodnjih dneh bo Ce-
lje središče mladih umetni-
kov z vsega sveta, saj bodo
na Starem gradu odprli med-
narodno razstavo otroških
likovnih del na temo Konj.
Odprtja se bo poleg nagra-
jencev z vsega sveta udele-
žilo tudi šestnajst predstav-
nikov tujih veleposlaništev
v Sloveniji, med njimi osem
veleposlanikov. Odprla jo bo
prva dama Slovenije, Štef-
ka Kučan.
V reviji Likovni svet, ki je
namenjena predvsem mla-
dim ustvarjalcem, je bil le-
tos že V. mednarodni razpis
na temo Konj; zadnji na to
temo. Odziv mladih med 5.
in 20. letom je prav razvese-
ljiv, saj je bilo prijavljenih
20.000 del iz 44 držav z vseh
kontinentov. Izmed teh je
strokovna žirija, sestavljena
iz treh akademskih slikarjev
iz različnih držav, izbrala 300
nagrajencev.
»Zame so zmagovalci vsi
sodelujoči, vsi, ki so preko
svojih likovnih mojstrovin v
svet pošiljali svoje hrepene-
nje po zmagi, prijateljih, dru-
ženju, priznanju njihove us-
tvarjalnosti in spoznavanju
neznane dežele Slovenije, ki
je organizator tako velike sve-
tovne otroške manifestacije,«
pravi Mihailo Lišanin, ured-
nik revije Likovni svet in vsa
ta leta glavni organizator te
mednarodne manifestacije. V
vseh petih letih skupaj je v
arhivu Likovnega sveta nasta-
la največja zbirka likovnih
del na to temo na svetu -
45.000 del iz 56 držav. Li-
kovna dela so bila razstavlje-
na že v več kot štiridesetih
mestih na vseh kontinentih,
prošnje za razstave pa še vedno
prihajajo.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje je
ena izmed dvanajstih otroš-
kih galerij v Evropi. Kdor jo
je enkrat obiskal, se bo za-
gotovo še vrnil, saj ga je otroš-
ka likovna ustvarjalnost na
eni in nepričakovana izpo-
polnjenost tehnike na drugi
strani prav gotovo presene-
tila. Zelo ponosni smo lah-
ko, da imamo v Celju kul-
turni hramček, kamor poši-
ljajo svoje likovne izdelke
mladi z vsega sveta. In prav
pohvalno je, da je Mestna ob-
čina Celje za razstavljanje nji-
hovih del odstopila prostore
letne rezidence Celjskih gro-
fov.
Pridružite se mladim us-
tvarjalcem z vsega sveta v
petek, 10. maja, ob 11. uri v
Zavodu za zdravstveno
varstvo na Ipavčevi ulici,
kjer bodo odprli razstavo in
podelili priznanja najbolj-
šim. Ob 13.30 uri bo vse pri-
sotne na Starem gradu Ce-
lje pričakala grajska gos-
poda iz srednjega veka... in
še kakšno presenečenje.
Vabljeni!
Toda pri organizaciji in
izvedbi takšnih razstav na-
stajajo še mnogi drugi stroš-
ki, ki jih v tujini vsaj delno
krije država. Zanimivo je.
da je v takšni galeriji v tuji-
ni zaposlenih od 3 do 5 lju-
di, ki jih plačuje država; pri
nas se niti na zavodu za
šolstvo niti na ministrstvu
za kulturo za Galerijo likov-
nih del mladih ne zmenijo.
In tako je ostala zasebni pro-
jekt - na plečih Mihaila Li-
šanina, ki pa je nanjo prav
ponosen: »Zavedati se mo-
ramo, da so likovna dela,
ki so prispela v to galerijo,
pregledali in izbrali na po-
sameznih nacionalnih raz-
pisih v matičnih državah. To
so res kakovostna umetniš-
ka dela. Kdor je nagrajen na
takšni razstavi, je »ambasa-
dor« države, v kateri je bil
nagrajen, saj bo vedno, ko
bo govoril o svoji nagradi,
zagotovo kaj lepega pove-
dal tudi o državi, v kateri
jo je prejel.«
Nedvomno je ta projekt ze-
lo pomemben tudi za promo-
cijo Slovenije, a žal se tega
preslabo zavedamo, tisti, ki
bi lahko galerijo sofinanci-
rali, pa so raje zamižali na
obe očesi.
Mihailo Lišanin (levo) je prejel že mnoga priznanja za širjenje kulture, ven-
dar le v tujini. Med drugim je tudi častni član mesta Rosario v Argentini.
Berem in
odkrivam
če je bil april v zname-
nju knjige in mednarodne-
ga praznika knjige, bodo
dnevi od 13. do 19. maja v
centru Interspar v Celju šte-
vilne prireditve, posvečene
knjige, še nadgradih. Fh Me-
dla pripravlja letos že šestič
knjižni teden, ki se vsako
leto odvija pod drugim slo-
ganom. Letošnji se glasi: Be-
rem in odkrivam.
Poleg knjige, bo knjižni te-
den odprt za vse medije, ki
so zakladnica informacij in
strokovnega znanja. Ali do-
bro poznamo medije iz ka-
terih črpamo informacije? Kje
lahko najdemo najnovejše in-
formacije in kaj nam ll
ponudijo priročniki, lekj
ni, enciklopedije, ra
vodniki, strokovna lil
ra in revije? Na vsa ta
sanja bo skušal najti
vore knjižni teden, n;
rem se bodo obiskova
čali s knjigami in knji
zbirkami vsej najpo
bnejših slovenskih zal!
Posebno pozornost
zagotovo vzbudili nel
spremni dogodki te vse
priljubljeni prireditve. O
nja knjižnica Celje bo
drugim predstavila upfl
elektronskega kata
COBISS, pravni in posl
sistem lUS-INFO, posl
splet GvIN in strežnik 0
ki ponuja članke iz v
soč strokovnih in znaJ
nih revij in časopisov. ]
Kdor še ne ve, kako
Sloveniji razširjena aiip
bralna značka, mu bo^
vedala ambasadorka
ga epicentra. Ljubijo
knjigarna Konzorcij bo!'
stavila številne strokov-
druge revije. Na posebn
niči se bo predstavil L'
Evropa, informacijski i^^'
Delegacije evropske kon"'
v Sloveniji. Telekom S''
nije pa bo na svoji sto
predstavil program hitr^.^
ternetnega dostopa AP-
Poslanstvo 6. knjižne^
ma, ki ga bodo odprli !■
ja ob 11. uri, in ki spodi
branju in odkrivanju, p3
polnjeno, če bodo knjii
tegnile vse tiste ljubit«
jim knjiga še vedno odsH
va in nova obzorja, po^
jo organizatorji te prir^
Št. 19 - 9. maj 2002
ŠPORT
17
Šentjurcani
niso hokejisti
Kemoplast izplačuje in zmaguje- »Prijateljsko« v
obračunu Sagadinov- Brolih rešitelj pivovarjev
jjgiiii krog najboljših os-
li, košarkarskih ekip v
pO ligi je prinesel drugo
j3go ekipi Alposa Kemo-
jjta. Potem, ko so med
ijnoni Šentjurcani visoko
,ybili proti Krki (s 40 toč-
Ini razlike), so samo tri
i kasneje prikazali po-
jfli drug obraz proti Slo-
iiiu-
izplačilo večjega dela dol-
(ostaja še ena plača), je
|o dovolj velika motivaci-
eicipi Igorja Pucka, da pri-
eno boljših iger te se-
je. Še večja motivacija so
j članki po srečanju istih
ip v Ljubljani, ko so iz do-
jčega tabora prekrstili
ntjurčane v »hokejiste«, če-
av je bil Kemoplast že ta-
at blizu presenečenja. To-
atso dokazali, da so le ko-
[karji, ki še kako obvlada-
lo igro, če le želijo in če je
ilja prava. Prav vsi igralci
namreč odigrali zelo kva-
etno, izstopala pa sta raz-
ložena Damjan Novako-
t (34 točk) in llija Petro-
i(18 točk,_8 asistenc). S
zmago so Šentjurcani os-
i trdno na sedmem mestu
stvice, kar je še bolje kot v
Dski sezoni, istočasno pa
imagali Polzelanom, ki so
ivedno v boju za četrto me-
iprav s Slovanom in s He-
om.
a obračunu bratov Zma-
n Miloša Sagadina v Ti-
fliju, so Polzelani 28 mi-
litodigrali zelo dobro in bili
[i samo štirih točkah zao-
fc, nato pa so popustili,
hbšega skoka {+\lza Olim-
ijo) in nerazpoloženosti
atjaža Tovornika (met
3:13) ni mogel pokriti niti
odlični Brandon Hughes (27
točk ob 62-odstotnem metu).
Laščani so imeli velike te-
žave v Domžalah, kjer so bi-
li domači blizu presenečenja.
Očitno je pobeg Toryja Wal-
kerja pustil veliko praznino
v ekipi Predraga Kruščiča,
kar se bo moštvu v odločil-
nem delu sezone zagotovo
poznalo. V Domžalah je Laš-
čane rešil branilec Primož
Brolih v samem zaključku
razburljivega srečanja.
Deveti krog je bil na spo-
redu sinoči, z derbijem v Laš-
kem, kamor so prišli Hop-
si, v soboto pa bodo Lašča-
ni gostovali v Tivoliju pri
Olimpiji. Šentjurcani odha-
jajo v Zagorje, Hopsi pa bo-
do gostili Krko. V nasled-
njem tednu pa čakajo klube
kar trije krogi od ponedelj-
ka, 13. maja, do sobote, 18.
maja.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Primož Brolih, mož odločitve v Domžalah.
Vse ni tako črno
Ob napisih in poroča-
njih o težavah šentjur-
skega Alposa Kemoplasta,
se je s pojasnilom oglasil
predsednik kluba Peter La-
pornik.
»V delu medijev so se po-
javile dezinformacije, ki
mečejo slabo luč na naš
klub. Glede na najmanjši
proračun v prvi ligi, smo v
klubu lahko zadovoljni, da
uspevamo sezono pokrivati
na način, kakršnega pač
imamo. Res je, da prihaja
do zamujanja pri plačilih
igralcem in trenerjem, ven-
dar je to vsesplošni pojav
v športnih klubih naše dr-
žave in tudi mi nismo izje-
ma. Za zamude prihaja
predvsem zaradi zamika pri
prilivu sponzorskega denar-
ja, pri čemer pa smo ne-
močni, saj se zavedamo, ka-
ko težko je danes pokriva-
ti ne samo klube, temveč
tudi osnovno dejavnost.
Imamo pa čvrsta zagotovi-
la, da bomo do konca se-
zone dobili vse obljublje-
no. Nikomur ne namerava-
mo ostati dolžni, klub pa
bo tudi v prihodnje, sicer
skromneje kot drugi, pa
vendar deloval in igral v na-
jelitnejšem razredu sloven-
ske košarke.
Trenutno dolgujemo
igralcem plačila za mesec
marec in sedaj že za april,
kar pa bomo v najkrajšem
času skušali rešiti na obo-
jestransko zadovoljstvo,
saj se zavedamo, da igral-
cem moramo dati obljub-
ljeno za njihov trud in de-
lo. Motijo nas nekatere pav-
šalne ocene in izjave, ka-
tere dajejo nekompetentni
ljudje v klubu, i^edtem ko
novinarji, ki to sporočajo
javnosti, o isti stvari ne pov-
prašajo ljudi, ki v klubu skr-
bijo za finance. Mnenja
sem, da naj trenerji in igral-
ci, ter tisti, ki skrbijo za
člansko moštvo, povedo
stvari s strokovne plati, s
finančne pa vodstvo kluba.
Tako mora biti v bodoče v
dobrobit kluba, saj naj se
ve, kdo kaj dela in je za kaj
odgovoren«, je povedal
predsednik KK Alpos Ke-
moplast Peter Lapornik.
Dodajmo še, da so igral-
cem res poravnali del zao-
stalih obveznosti za januar
in za celoten februar, ob
upanju, da se bodo v bo-
doče bolj držali rokov iz-
plačil, predvsem za dobro-
bit šentjurske košarke.
JANEZ TERBOVC
Walker pobegnil na nabor
Odhod prvega strelca Pivovarne Laš-
ko Toryja VValkerja je bil kar nekaj ča-
sa zavit v tančico skrivnosti. Brez slo-
vesa in obrazložitve je nadarjeni Ame-
ričan namreč zapustil ekipo prav pred
ključnim delom sezone.
Kasneje se je izvedelo, da naj bi Walker
odšel v domovino na prve nabore za NBA
ligo, ki že potekajo pri ekipah, ki ne igra-
jo v končnici. Po nekaterih drugih infor-
macijah je Walker odšel tudi zaradi lju-
bezenskih težav, saj naj bi mu njegova iz-
branka postavila ultimat: ali povratek ali
konec ljubezni!
Preko svojega zastopnika pa je Walker
celo sporočil, da mu v klubu dolgujejo
denar, kar pa so v Laškem zanikali in spo-
ročili, da jim je Tory zapustil prazno sta-
novanje in visok telefonski račun, ki ga
bo moral poravnati klub. Res je, da v klu-
bu še niso izplačali vseh premij za uspehe
v tej sezoni, vendar termin le teh ni bil
določen v pogodbi. Kakorkoli že, odhod
Walkerja bo zagotovo vplival na igro Pi-
vovarne Laško, bo pa tudi šola več pri na-
kupu tujcev, pa ne samo za ekipo iz Laš-
kega.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC ToryWalker
Če bi prišel prej^ bi se borili za vrh
Dejan Srzič obeležil sezono v Šoštanju - Uveljavil mlade, izboril obstanek - Želje sedaj višje
uspeh šoštanjske košar-
obstanek v Hypo ligi -
'povezan s prihodom tre-
*rja Dejana Srziča v Ša-
^ko dolino. Srbski trener,
'je po lastnih besedah de-
"al v najboljših klubih v
Pogradu in precej časa v
'•^iji, je na srečanja Elek-
' Vselej vnesel precej tea-
Wnosti.
i^^jegove izjave po zmagah
porazih so pri večini
Pfemljevalcev dogajanj v
''^'enski košarki naletele na
^^h. Med sezono se je odre-
Jprvemu strelcu ekipe Vla-
^iriu Rizmanu, vse vzvo-
7 igri prepustil svoji dvo-
"l" Warmsley-Arsič, kljub
'"'kam je vztrajal pri s vo-
lj'načinu in tudi uspel. Ne-
^'ko karizmatični lik, ki je
^skozi ponavljal, katere od
''kih igralcev je treniral (Ja-
pis, Galis), je ob koncu
različnim mnenjem za-
meno sprejemal čestitke.
kajti obstanek je nedvomno
plod njegovega dela in idej,
katerim je sledila uprava
Elektre.
Po srečanju z Loka kavo je
v svoji priljubljeni pozi (na
stolu kot vladar) razpredal mi-
sU o sezoni ki se je končala
uspešno. »Menim, da smo na-
redili dober rezultat s tem ob-
stankom, kajti morate vede-
ti, da sem prišel v Šoštanj,
ko je ekipa imela pet pora-
zov na startu sezone. Kmalu
sem posnel situacijo in us-
pel v Šoštanj pripeljati naj-
prej Američana Titusa
Warmsleya in nato še moje-
ga prijatelja Petra Arsiča. Z
njima smo bili bistveno moč-
nejši, kar smo potem v na-
daljevanju sezone tudi doka-
zali. Še posebno v tem dru-
gem delu, ko smo se borili
za obstanek in dokazali, da
sodimo v prvo ligo. Škoda je,
da nisem skupaj z mojimi
igralci v Šoštanj prišel že na
začetku sezone, kajti prepri-
čan sem, da bi se borili za
vrh lestvice in ne za obsta-
nek v ligi,« je ugotavljal Sr-
zič.
Po njegovih besedah je us-
pel afirmirati nekaj mlajših
igralcev, ki bodo bodočnost
košarke v Šoštanju in to je
povsem enakovredno obstan-
ku v ligi. »Kako bo v bodoče,
še ne vem. Po zasluženem
slavju sledi razgovor z upra-
vo kluba. Sam imam precej
višje ambicije in tukaj bo mo-
ralo vodstvo najti ustrezni od-
govor. Če je pripravljeno spre-
jeti program, ki bi zagotav-
ljal Elektri boj za vrh lestvi-
ce v nekaj sezonah, pa tudi
igranje v Evropi, potem se bo-
mo dogovorili, v nasprotnem
se bom od Šoštanja skupaj z
mojimi igralci poslovil (ob
omenjeni dvojici tudi Bela-
novič op.p.). Poiskali bomo
namreč sredino, ki bo pri-
pravljena sprejeti program.
ki bi zadovoljil naše ambici-
je, tako moje kot trenerja, kot
tudi igralcev. Mnenja sem, da
se v Šoštanju da narediti bis-
tveno več, vendar mora o tem
svoje reči tudi uprava, kate-
ra nas je sicer to sezono do-
bro spremljala, a to je vseeno
premalo za kaj več, kot je bor-
ba za obstanek v ligi«, je za-
ključil po obnašanju sicer mal-
ce čudni, a po rezultatih uspe-
šni dosedanji trener Elektre.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATlČ
Dejan Srzič
Št. 19-9. maj 2002
18
ŠPORT
Lestvica pove največ
v Sloveniji in tudi na Celjskem nič novega - Celjani, Velenjčani in Šmarčani ob koncu vendarle razočarani
Beršnjak v Heerenven?
Enajsto slovensko nogo-
metno prvenstvo se je za-
ključilo s pričakovanim
zmagoslavjem Maribora Pi-
vovarne Laško. Poseben pe-
čat naslovu je vtisnil trener
iz Šmartnega ob Paki Bojan
Prašnikar, odlični strateg, ki
podobno kot Tone Vogrinec,
Zmago Sagadin in tudi To-
ne Tiselj dviga okoli sebe ve-
liko prahu. Triglav in Dom-
žale sta najbolj razočarala,
zato se selita v drugo ligo,
kjer pa bo boj v letošnji
končnici za prosti mesti v
elitni druščini sila zanimiv.
V zadnjem krogu so se Ce-
ljani in Velenjčani od svojih
gledalcev poslovili z zmaga-
ma, Šmarčani pa so poraže-
ni zapuščali Prevalje.
6. CMC
Publikum (48):
zmožni več
Tudi predsednik kluba
Marjan Vengust je priznal,
da so odhodi igralcev v tuji-
no oslabili moštvo, a je bila
prodaja zaradi ugodnih po-
nudb pač nujna. Mlado moš-
tvo (v zadnjem krogu je s sta-
rostnim povprečjem okoli 22
let premagalo Kopra) je vztra-
jalo pri odprti igri, ki je puš-
čala tekmecem veliko mane-
vrskega prostora. Nasprotni-
ki Celjanov so se praviloma
le branili, trener Marijan Pu-
šnik pa je vztrajal z napadal-
no igro. Tudi zato je pri Dra-
vogradu in nato pri Publiku-
mu (dve sezoni) sedel na klo-
pi od prve do zadnje tekme.
Mnogi mu očitajo naivnost.
Prav ti so zelo precenili zmož-
nosti celjskega moštva, ki so
mu po nastopih v pokalu In-
tertoto pripisovali celo bor-
bo za vrh v domačem DP. Očit-
no so premalo poznali raz-
mere.
Dragulj iz Vranskega Do-
men Beršnjak je izpustil zad-
njo tekmo (uradno zaradi bo-
lezni!), kajti z mishmi je že
bil na preizkušnji na Nizo-
zemskem. Še ne 21-letni ve-
zist je zelo blizu četrtemu ni-
zozemskemu prvoligašu Hee-
renveenu, ki bo nastopil v po-
kalu UEFA. Skalno klet bo
zapustil tudi Marijan Budi-
mir, ki je predrag, da bi ga
lahko zadržali. Posodil ga je
Udinese, v Celju je vehko
igral, predvsem zelo dobro,
a vodstvo kluba bo takšno
prakso - končno - ukinilo. Ta-
ko je tudi Publikum »izšolal«
Damirja Pekiča. Njegov na-
črtovani naslednik Oliver Bo-
gatinov takšnih blestečih tre-
nutkov ni doživel in se bo tudi
najverjetneje poslovil. Za
Mitjo Brulca se ogreva nemš-
ki trg, prodaja pa ne bi niko-
mur škodila.
Celjani se bodo zbrali 3.
junija, osemdnevne pripra-
ve pa bodo opravili v češkem
Nynburgu. Prvi krog 12. pr-
venstva bo že 14. julija. Če
bodo nekateri sodniki prene-
hali »sovražiti« Celjane in če
Publikum zaradi svoje na-
predne vizije (in dokaj
skromnim vložkom) ne bo
več moteč faktor v sloven-
skem nogometu, potem pri-
hajajo lepši časi. Da bodo
mladi bolj napredovali, bo
skrbel speciaUst Drago Ko-
stanjšek, medtem ko bi osip
kvalitete v članskem kadru
lahko preprečil uspešnejši del
celjskega gospodarstva. Če-
tudi Kladivarja očitno ne bo
nikoli več.
8. Rudar (42):
mladi so
prihodnost
Končno osmo mesto po so-
botni zmagi nad Domžalami
je dejansko stanje ekipe, ki
je v letošnji sezoni prikazala
praktično vse - od bleščečih
predstav in zmag proti zve-
nečim imenom (Ohmpija,
Maribor) ter sramotnih in ne-
borbenih iger takrat, ko bi
bila zmaga najbolj potrebna
(Korotan, Živila Triglav). V
klubu so se proti koncu se-
zone poslovili od zvezdni-
kov: Gorana Joliča, Joviše
Kraljeviča in Dina Laliča.
Odstop trenerja Vojislava Si-
meunoviča je bil razumljiv.
»Stari maček«, ki je o slove-
su razmišljal že med zimskim
premorom, je imel slabih re-
zultatov in zvezdniškega ob-
našanja dovolj.
Ekipo je v zadnjih dveh
krogih vodil njegov pomoč-
nik Marjan Marjanovič. V
člansko moštvo je vključil
mlade, domače igralce, ki si
s prizadevanji na treningu za-
služijo čmo-zeleni dres. Igral-
ci so zelo nadarjeni in ne skri-
vajo želje po dokazovanju,
kar so pokazali tudi z zmago
pred domačimi gledalci v
zadnjem krogu lige Simobil.
Marjanovič jih je treniral že
v mlajših kategorijah, ko so
bih tudi mladinski državni
prvaki in takšna »klapa« bi s
svojim pristopom na stadion
Ob jezeru navduševala gledal-
ce. Na zadnji tekmi v ekipi
ni bilo najboljšega velenjske-
ga strelca (10 golov) Klem-
na Lavriča. »Lavrič je zelo
kakovosten igralec, vendar ga
ves teden ni bilo na treninge
in takšnih igralcev ne vabim
na tekmo,« je njegovo odsot-
nost pojasnil Marjanovič, ki
je celotno gledano s sezono
zadovoljen: »S šestimi točka-
mi več bi bili v evforičnem
stanju. Za nekatere je osmo
mesto razočaranje, zame ne.«
Rudar je večino časa preži-
vel na tem mestu in na njem
tudi zaključil jesenski del pr-
venstva. Simeunovič je takrat
dejal, da so rezultati v skla-
du s pričakovanji. Po uspe-
šnih rezultatih v nadaljeva-
nju, ki pa so bili le kratek
preblisk Rudarja, so nekate-
rim apetiti narasli.
V celoti gledano je Rudar
na mestu kamor sodi (11
zmag, 9 remijev in 13 pora-
zov). Če se bodo v klubu do-
govorili za sodelovanje z
Marjanovičem, Rudar tudi v
naslednji sezoni ne bo smel
ciljati višje. Njegova vizija
je ekipa, sestavljena pred-
vsem iz domačih dvajsetlet-
nikov (Softič, Ibrahimovič,
Hojnik, Mujakovič, De-
dič...), okrepljenih s kvali-
tetnimi in izkušenimi igral-
ci iz okolice, ki se bo borila
za sredino lestvice. Vodstvo
kluba bi moralo imeti po-
trpljenje v prvih sezonah in
morda bi lahko že čez ne-
kaj let v Velenju imeli eki-
po za slovenski vrh. Vpra-
šanje je seveda, kako dolgo
bi ti igralci ostali v doma-
čem klubu zaradi vse več-
jih želja po odhodu v tuji-
no. Kljub temu bi bilo vred-
no poizkusiti z Marjanom
Marjanovičem, ki ima do-
bro vizijo, če mu bo le vods-
tvo kluba stalo ob strani.
9. Era
Šmartno (40):
črni niz
Pred sezono bi tak razplet
z veseljem podpisali, saj so
brez težav dosegli zastavljeni
cilj - obstanek v elitni drušči-
ni. Po izjenmih predstavah in
petem mestu po jesenskem
delu prvenstva bi si mnogi že-
leli še višje. Ekipa je v jesen-
skem delu igrala odlično, pre
cej nad svojimi zmožnostmi.
Padec je bil pričakovan, če-
prav bi si Šmarčani zaslužili
vsaj mesto pred lokalnim tek-
mecem, ki so ga zapravili z
zadnjim porazom na Preva-
Ijah. Korotan, ki si je z zma-
go priboril obstanek, je bil
premočan nasprotnik za po-
vsem zdesetkane Šmarčane.
Moštvo, ki je v uvodni sezoni
med najboljšimi zablestelo z
zmago v Ljudskem vrtu (sku-
paj so državnim prvakom od-
vzeli kar 7 točk), bo ostala vpi-
sana v zgodovino po treh me-
njavah trenerjev. Draga Ko-
stanjška (2 zmagi, 2 neod-
ločena rezultata in 2 poraia),
ki je Ero vodil v uvodu sezo-
ne, je izpodrinil domači stM
kovnjak Bojan Prašnikar (
zmage, 4 neodločeni reznjt;
ti in 1 poraz), ki je ekipo
pustil na šestem mestu in j
preselil v Ljudski vrt. Sta^
Bevc ( 3 zmage, 3 neodloji
ni rezultati in 2 poraza) je el^j
trdno zasidral na petem m,
stu lestvice in se od fantov n
svoj rojstni dan poslovil z jj
jemno zmago na Skalni kle
s 4:3. Najdlje (11 krogov) j
Šmarčane vodil Marijai
Bloudek, ki je kljub slabii
rezultatom (1 zmaga, 4 neo(
ločeni rezultati in 6 porazoi
ter poraz v polfinalu pokaj
Slovenije) na klopi Ere ost
do konca sezone. V klubuj
še ene menjave najbrž nij
upali privoščiti.
Zanimivo je predvsem t(
da najboljše gostujoče moi
tvo jesenskega dela prvens
tva (22 točk) v nadaljevan
v gosteh ni osvojilo niti tc
ke. Vendar glavni kriveči
močan padec ne more b
samo Bloudek, saj v Šma
nem zaradi zgrešenih naki
pov med zimskim prem
rom, ni imel na voljo dovt
kvalitetnih igralcev. Ob t«
ji poškodbi Aleša KačiH
ka in lažjih težavah osta
igralcev, je bilo stanje v el
pi večkrat precej zaskrblj
joče. Prodaja najboljšeg
strelca Jovice Viča duna
skemu Rapidu, je Šmarč
ne stala vidnejše uvrstitve o
koncu sezone. Kljub dol
igri na domačem igrišču pr
ti kakovostnim ekipam (R
per, Maribor) so imeli Snu
čani težave predvsem z a
ključevanjem akcij. Zadnji
pet tekem namreč niso d(
segli niti enega zadetka
mrežo nasprotnika. V spon
ladanskem delu so po odhi
du Viča, ki ostaja z 12 z
detki najboljši strelec Er
zadeli le devetkrat. Šele zd
je jasno, zakaj je njegov o(
hod tako raztogotil Stane
Bevca. Očitno je namreč, (
je nogometaša njegovega k(
va zelo težko nadomestiti
Predrag Divljak, Ulja ¥i
dženovič in Aleš Tlirk so n
zočarali in skoraj niso dc
bivali priložnosti. Igra je
zadnjih tekmah slonela t
standardni enajsterici, ki t
bila dovolj dobro pripravlj«
na za naporen ritem tekeU
Kot motor ekipe je spoD
ladi deloval le Dalibor Te
novic, ki se je po poškodl
v Celju najbrž že poslov
od vijoličastega dresa, Br<
njega je bil manj nevaren tu(
Ramiz Smajlovič, ki je D
določenih tekmah izkazal c
lo reprezentančno form'
Glede na omenjena dejstv
je padec Šmarčanov razuU
Ijiv, razočaranje po zain'
jeni priložnosti bo minil'
saj je cilj izpolnjen, s praV
mi okrepitvami pa lahko H
šmarško Ero resno račuii
mo tudi v naslednji sezoD
PETRA ŠAFRA
DEAN ŠUSTB
Foto: TRIART«
Koprov Marinko Galič (kleči), potnik na SP In ključni mož slovenske obrambe, je bil prepočasen za celjske
napadalce, tudi za Roberta Korena.
Pivovama Laško ima spet prvaka v najprestižnejšem športu.
ŠL 19-9. maj 2002
ŠPORT
19
Katji zadrhtela roka
pj^va zmaga v finalu Jezici - Celjanke v tekmi z malo koši zapravile zelo
visoko prednost - V soboto že konec?
j^^ndo pred koncem pr-
^ obračuna naših naj-
ijji ženskih košarkar-
glcip, je Katja Temnik
j^ostanku za dve točki
0) izsilila osebno na-
, prvi prosti met je za-
pri drugem pa se je žoga
Ijjla po obroču, skozi
^ pa ni hotela,
^aljška, v katerem bi Je-
preobremenjena z oseb-
napakami imela malo
^osti, tako ni bilo. V ne-
lijni tekmi, z velikim
jnbnim nabojem, ki je iz-
ligralke za napadalne ak-
je Merkur po zaslugi con-
(brambe povedel z 31:22.
idez celo nedosegljivo
Inost so gostje izničile z
im izidom 17:4. Trener
eDragomir Bukvič je v
izhodnem položaju po-
li iz rokava »jokerja«, 17-
letno Tijano Zupančič, Beo-
grajčanko z očetom Novo-
meščanom. Dovolil ji je, da
je izkoristila svoj odlični met.
Zadela je dve trojki, nato pa
še polnila koš in bila ob kon-
cu s 14 točkami celo najbolj-
ša strelka privlačnega, a za-
radi številnih napak nekako-
vostnega derbija.
Domačinke seveda niso po-
puščale in so še povedle pred
samo končnico, v kateri pa
so bile znova bolj zbrane dr-
žavne prvakinje. Trener Mer-
kurja Gojko Žvižaj je pogla-
vitni vzrok za poraz videl v
kar 17 zgrešenih prostih me-
tih njegovih varovank. Sino-
či je bila v Savljah druga tek-
ma. Če je slavila znova Jezi-
ca, potem bi imela v soboto
v dvorani Gimnazije Center
Celje že zaključno žogo.
D.Š., foto: G.K.
Katja Temnik pred usodnim prostim metom.
Ljubečna je v nedeljo gostila najboljše slovenske cestno-hitrostne motocikliste.
NA KRATKO
eljani doma najboljši
flje - 32 šahistov iz Avstrije, Hrvaške in
'enije je sodelovalo na mednarodnem tur-
Zmagovalec Pertinačevega in Bervar-
?amemoriala je postal Celjan Božo Štucl,
liklubskima kolegoma Francem Pešcem
Badenom Jazbecem. (J. K.)
Vodlan na SP
"bljana - Celjan Bojan Vodlan iz kole-
^ega kluba Rogla je na državnem prvens-
'eteranov v kronometru na 10 km dolgi
Posvojil 2. mesto. S tem rezultatom se
'di kvalificiral za nastop na svetovnem
'ttstvu veteranov, ki bo septembra v Av-
'■ Državni prvak je postal Ljubo Car iz
'bora.
larika in Biserka zelo
dobri
*'je - V soboto in nedeljo so se na celj-
kegljišču pomerile članske in kadet-
f^prezentance Slovenije in Slovaške, ki
''ipravljajo za svetovno člansko prvens-
^Osijeku in za evropsko prvenstvo ka-
"^v Nemčiji. V obeh ženskih selekcijah
^stopilo 9 celjskih kegljavk, ki so z iz-
^0 igro, predvsem Marika Kardinar 489
podrtih kegljev, Andreja Razlag 453,
^ Biserka Petak 474, 497 v članski in
?>a Koljič 443, 432, Barbara Fidel 455,
"'Nada Savič 430, 410 v kadetski repre-
^J^ci največ prispevale k skupni sloven-
^■^agi s 5:3. (J.K.)
Prvomajsko veslanje
Celje -120 mladih tekmovalcev iz vse Slo-
venije je nastopilo na prvi tekmi za pokal
Slovenije v kajaku in kanuju. Med celjskimi
tekmovalci je bil najboljši Aljaž Muhič, ki
je bil peti v slalomu in šesti v spustu. V tradi-
cionalnem prvomajskem spustu od mosta v
Petrovčah do izliva Ložnice v Savinjo je pri
članih zmagal Celjan Andrej Oglajner, pri
članicah pa Lučka Cankar. (J. K.)
Srebro za Potočnika
Braslovče - Mitja Potočnik, član kluba Sun
Braslovče, je zelo uspešno nastopil na evrop-
skem prvenstvu v taekwandoju na Češkem.
Varovanec trenerja Simona Jana je v težki
kategoriji osvojil drugo mesto. (T.T.)
Odprto prvenstvo Top
fita
Celje - Tradicionalno druženje košarkarjev
in tenisačev ob adetskem stadionu bo v soboto,
žreb pa bo v Top fitu ob 9.uri. Pod koši se bodo
merile trojke, na peščenih igriščih pa posamez-
niki in naključno izžrebani pari. Prijavnina (igral-
nina, pijača, hrana) znaša 1500 SIT.
Katarina spet prva
Velenje - Teniška igralka Katarina Srebot-
nik je spet najboljša Slovenka na svetovni
jakostni lestvici. Trenutno se nahaja na 50.
mestu. Prej je bila na 53. mestu, na katerega
je sedaj padla Tina Pisnik, ki pa po točkah le
malenkostno zaostaja za Velenjčanko.
Hitro in
zanimivo
Na poligonu Ljubečna pri
Celju je bila dirka v cestno-
hitrostnem motociklizmu,
ki jo je pripravil Moto club
Savinja Celje.
V petih razredih se je pome
rilo 47 tekmovalcev. Za pokal
je štela dirka v razredu super
moto, kjer je zmagal Aleš Hlad
(AMD Sitar Dunlop racing). V
ostalih razredih so se tekmo-
valci pomerili za državno pr-
venstvo, zmagovalci pa so si pri-
vozili po 25 točk: skuter 70 in
mini moto - Matjaž Leban
(AMTK Koper), skuter 50 - Uroš
Habat in mini moto junior -
Silvi Habat (oba AMD Kam-
nik). D.Š., Foto: TRIARTES
-■75
Zadnje
dejanje
Rokometna sezona se bo za-
ključila s finalnim turnirjem
pokala RZS v Škof j i Loki. V
polfinalu bo Prevent tekmec
Prul, domači Termo pa Ce-
lju Pivovarni Laško. Poškod-
ba gležnja Aleša Pajoviča in
psihološki padec sta lahko
usodna, a labodji spev celj-
ske generacije mora biti 11.
naslov. .
PANORAMA
NOGOMET
1. SNL
33. krog: CMC Publikum -
Koper2:0 (2:0); Kvas (20), Ko-
ren (38, 11-m). Rudar - Dom-
žale 2:1 (l:0);Mujanovič (35,
4S), Lazarevič (82). Korotan
- Era Šmartno 1:0 (1:0); Kme-
tec (33). Končni vrstni red:
Maribor Pivovarna Laško 66,
Primorje 60, Koper 56, Hit Go-
rica, Olimpija 51, CMC Publi-
kum, Mura 48, Rudar 42, Era
Šmartno 40, Korotan 37, Ži-
vila Triglav 32, Domžale 16.
2. SNL
26. krog: Dravinja - Tri-
glav Bukovci 3:1 (0:0); Iva-
nič (61),Hodžar (83, 90); Ri-
bič (69). Vrstni red: Dravo-
grad 62, Aluminij 61, Ljub-
ljana 60, Livar Ivančna Gori-
ca 54, Drava 45, Bela krajina
39, Dravinja 37, Železničar
35, Jadran Šepič, Nafta 34,
Zagorje 33, Renče - Goriška
brda 29, Tabor, Triglav Bakov-
ci 23, Pohorje 10, Elan 7.
3. SNL - sever
22. krog: Inde Vransko -
Krško Posavje 0:4, Mons
Claudius - Stojnci 2:0, Ma-
lečnik - Zreče 0:2, Usnjar Šo-
štanj - Šmarje pri Jelšah 0:0.
Vrstni red: Krško Posavje 55,
Mons Claudius 53, Hajdina
35, Kozjak Radlje 33, Stojn-
ci 32, Paloma, Šmarje pri Jel-
šah 31, Usnjar Šoštanj 27, Bi-
strica, Inde Vransko, Gereč-
ja vas 26, Malečnik 25, Zre-
če 22, Pobrežje Gradiš 14.
IMČL - Celje
17. krog: Kozje - Laško 2:1,
Šentjur 2001 - Oplotnica 1:1,
Posavje Brežice - Vojnik 8:1.
Vrstni red: Posavje Brežice
32, Šentjur 2001 26, Laško
24, Vojnik 21, Kozje 18, Op-
lotnica 17.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 5. krog:
Marinero - Šmartno 5:3,
Sončni studio Sun - Prijatelji
5:4, Pelikan - Adriatic 1:0,
Frangros - Maček tisk 2:6,
Veflon - Telsim 3:2, Cosmos
- Skavti Policija 7:4, prosti
Klateži. Vrstni red: Pelikan,
Adriatic 12, Maček tisk, Vef-
lon 10, Klateži, Prijatelji 9,
Frangros, Skavti Policija 6,
Cosmos 5, Telsim, Marine-
ro 3, Sončni studio Sun 2,
Šmartno 0.
ROKOMET
1.SRL-ini;i&||d|
22. krog: Izola - Celje Pi-
vovarna Laško 19:32 (12:14);
Tomšič, Milosavljevič 6, Kok-
šarov 5, Rutenka, Vugrinec,
Stefanovič, Bedekovič 3, Žvi-
žej 2, Pajovič 1. Gorenje - Slo-
van 34:29 (18:12); Mlakar,
Kavtičnik, Sirk 5, Plaskan, So-
vič, L. Dobelšek 4, Tamše, J.
Dobelšek, Begovič 2, Štefa-
nič 1. Končni vrstni red: Mo-
bitel Prule 67 41, Celje Pivo-
varna Laško 41 (-1), Gorenje
29, Trimo, Prevent 26, Rudar
24, Termo 23, Slovan 19, Ve-
lika Nedelja 15, Inles Riko 11,
Sevnica 5, Izola 2.
KOŠARKA
HVPO LIGA
7. krog, za uvrstitev od 1.
do 8. mesta: Alpos Kemoplast
- Krka 75:115 (54:85, 41:50,
17:33); Novakovič 15, Kah-
vedžič 11, Ribezi 11, Spahič
10, Petrovič 9, Novak 7, P.
Maček, Jovanovič, Rovšnik
3. Helios - Savinjski Hopsi
91:79 (68:50, 49:36, 31:13);
Cizej 13, Čatovič 12, Perko-
vič, Hughes 10, Tovornik, Ru-
čigaj 8, Ščepanovič 6, Ger-
žina, Nachbar, Kadič 2. Za-
gorje BZ - Pivovarna Laško
74:89 (54:69 , 43:43 , 26:21);
Jurak 23, Duščak 18, Novak
17, Pavič 9, Džulovič 7, Bro-
lih, Vujičič 6, Lerič 3.
8. krog, za uvrstitev od 1. -
8. mesta: Alpos Kemoplast -
GeoplinSlovan 101:96 [77:72,
51:54, 23:24); Novakovič 32,
Petrovič 20, Spahič 14, Ribezi
13, Kočar 8, Jovanovič 7, Kah-
vedžič 6, A. Maček 1. Helios -
Pivovarna Laško 81:83 (60:64,
38:39,17:19); Novak 15, Duš-
čak, Lerič, Pavič, Brolih 13,
Jurak, Vujičič 8. Union Olim-
pija - Savinjski Hopsi 106:80
(75:64, 45:40, 23:16); Hug-
hes 27, Ručigaj 15, Tovornik
12, Cizej 10, Čatovič 4, Ka-
dič 3, Perkovič 2, Geržina 1.
Vrstni red: Union Olimpija
16, Krka 15, Pivovarna Laško
14, Geoplin Slovan, Helios,
Savinjski Hopsi 11, Alpos Ke-
moplast 10, Zagorje BZ 8.
1. SKL - žensice
Finale, 1. tekma: Merkur
Celje - Lek Jezica 42:43
(35:37, 24:20, 13:13); Tem-
nik, Deak 12, Potočnik 7, Čon-
kova, Kuštro 4, Tratsiak 3.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 11. 5.
NOGOMET
3. SNL - sever, 23. krog:
Bistrica - Inde Vransko, Ge-
rečja vas - Usnjar Šoštanj,
Šmarje pri Jelšah - Paloma,
Zreče - Mons Claudius
(16.30).
MČL - Celje, 18. krog: Laš-
ko - Vojnik, Oplotnica - Po-
savje Brežice, Kozje - Šent-
jur 2001 (17).
KOŠARKA
Hypo liga, 10. krog, Pol-
zela: Savinjski Hopsi - Krka
(20), Ljubljana: Union OUm-
pija - Pivovarna Laško, Za-
gorje: Zagorje BZ - Alpos Ke-
moplast.
1. SKL - ženske, finale,
tretja tekma, Celje: Merkur
-Jezica (20).
ROKOMET
Pokal Slovenije, polfina-
le, Škofja Loka: Celje Pivo-
varna Laško - Termo (19.30)
1. SRL - ženske, 8. krog,
Žalec: Žalec - Škofije (19).
NEDEUA 12, S.
NOGOMET
2. SNL, 27. krog, Maribor:
Železničar RC - Dravinja
(16.30).
ROKOMET
Pokal Slovenije, Škofja
Loka, za tretje mesto (15),
finale (17.15).
PONEDEUEK 13. 5.
Hypo liga, 11. krog, Dom-
žale: Helios - Alpos Kemoplast,
Ljubljana: Geoplin Slovan - Sa-
vinjski Hopsi, Novo mesto: Kr-
ka - Pivovarna Laško.
KOŠARKA
Hypo liga, 12. krog. Laš-
ko: Pivovarna Laško - Geo-
plin Slovan (18.30), Polze-
la: Savinjski Ho^i - Alpos
Kemoplast (20).^
Št. 19 - 9. maj 2002   -
20
paiCIJA NT-RC
, Večer plemenitosti
s prWajo slik uglednih umetnikov zbira NT&RC denar za nakup endoskopske ultrazvočne sonde za celjsko bolnišuj,^
že dobro uro pred urad-
nim začetkom prireditve,
pred otvoritvijo razstave, ki
smo jo poimenovali Slike za
sondo, so se v torek v lepo
obnovljenem Celjskem do-
mu pričeli zbirati ugledni po-
litiki in gospodarstveniki s
celjskega območja. Povabili
smo jih, da so si med prvimi
ogledali slike, nastale na li-
kovni koloniji v Domu sv.
Jožefa v Celju in slike, ki so
jih za veliko humanitarno
akcijo hiše NT&RC podarili
številni likovniki s celjske-
ga območja in donatorji.
Med prvimi, ki so obču-
dovali dela avtorjev, o kate-
rih pišemo na sosednji stra-
ni, so bili ministrica za kul-
turo Andreja Rihter, pa po-
slovni direktor Dela Emil Šu-
štar, direktorji Cinkarne Mar-
jan Prelec, celjske bolnišnice
Samo Fakin, celjske enote za-
varovalne družbe Adriatic
Marjan Krajnc, Cetisa Dra-
go Polak, iz Banke Celje sta
prišla Dušan Drofenik in Ire-
na Mužič, iz Pivovarne Laš-
ko Boško Šrot, iz Intereuro-
pine filiale v Celju Marko
Brezigar, pa Robert Čehovin
iz Hypo banke, mag. Ivan Er-
žen iz Zavoda za zdravstve-
no varstvo Celje, direktor
Molliera Roman Šumak, di-
rektor zreškega Cometa Mar-
jan Lorger, direktorica Ae-
ra Milena Brezigar, pa hote-
la Evropa Miro Verdnik, za
zavarovalnico Triglav je iz-
birala sliko Irena Sekirnik,
za premogovnik Velenje dr.
Evgen Dervarič, za KZ Pe-
trovče Rudi Trobiš...
12 slikarjev, ki so se ude-
ležili likovne kolonije v Do-
mu sv. Jožefa, je v dobro-
delne namene prispevalo 34
slik. V akcijo se je vključi-
lo še 61 drugih slikarjev in
donatorjev, ki so podarili
svoja dela. Skupna vred-
nost 95 zbranih slik prese-
ga 10 milijonov tolarjev.
Izbirali in izbrali so še šte-
vilni drugi. PrišU so tudi žu-
pani Celja Bojan Šrot, Vele-
nja Srečko Meh, Laškega Jo-
že Rajh, Žalca Lojze Posedel,
Vojnika Beno Podergajs, Do-
brne Martin Brecl, Sloven-
skih Konjic Janez Jazbec in
Polzele Ljubo Žnidar. Na pri-
reditvi so bili tudi celjski ga-
leristi - Mihajlo Lišanin, ki vo-
di galerijo likovnih del mla-
dih na Starem gradu in brata
Klinar, ki vodita galerijo Mo-
zaik v Gosposki ulici.
Ob sproščenem klepetu so
gostje krožili med slikami in
zelo kmalu so se ob razstav-
ljenih slikah pričele pojav-
ljati rdeče nalepke z napisom
»prodano«. Že takrat je bilo
jasno, da bo akcija uspela in
da bo oddelek za bolezni pre-
bavil celjske bolnišnice bo-
gatejši za tako drago, a po-
trebno endoskopsko ultra-
zvočno sondo, s katero bo-
do opravljali zapletene prei-
skave na za paciente nebo-
leč način. Povezovalca pri-
reditve. Maja Šumej in Theo
Bostič, sta z dobrodošlico na
prireditvi s plemenitim na-
menom pozdravila goste.
Uradno otvoritev dobrodel-
ne razstave je uvedla ubrana
glasba Celjskega godalnega
orkestra pod taktirko Nena-
da Firšta, nato pa je vse zbrane
pozdravil celjski župan Bo-
jan Šrot, ki je pozval k rado-
darnosti, saj bo prav ta pris-
pevala k še višji strokovno-
sti odličnih celjskih zdravni-
kov, prebivalcem območja
pa bo v naši bolnišnici po-
nudila še višjo raven oskrbe.
Pokrovitelji dobrodelne
akcije Slike za sondo so
Mestna občina Celje, Inters-
par. Pivovarna Laško, Za-
varovalnica Triglav, Delo
Ljubljana in Unior Zreče.
Vsem slikarjem in daroval-
cem sta se prisrčno zahvali-
la tudi direktor NT&RC Sreč-
ko Šrot, ki se je iskreno raz-
veselil tako uglednih gostov
in njihovih plemenitih name-
nov, da z nakupom slik po-
magajo bolnišnici, in direk-
tor Splošne bolnišnice Celje
Samo Fakin, ki je dejal, da
smo s človekoljubno akcijo
obudili nekaj pradavnega -
pomoč sočloveku, ki se je vča-
sih kazala v tem, da so ljudje
lahko preživeli, danes pa se
izraža skozi to, da bodo lah-
ko živeli bolje. Ministrica za
kulturo Andreja Rihter je poz-
dravila »cvet županstva«, kot
se je izrazila, in bila vesela
tako množične udeležbe ug-
lednih gospodarstvenikov in
politikov. Dejala je, da umet-
nost ima vizijo, da nas zna
pritegniti, združevati, da kul-
tura postaja način življenja.
Če jo sejemo z dobrodelni-
mi nameni, so občutki še lep-
ši, zato je zaželela čim daljši
seznam prodanih slik. Ko je
slike in značilnosti poetike
njihovih avtorjev ocenila še
likovna kritičarka Marlen
Premšak, se je seznam pro-
danih del res pričel daljšati.
Posebej lepo potezo je nare-
dil Roman Šumak, ki je od-
kupil Šestovega saksofonista
in sliko podaril gastroente-
rološkemu oddelku bolnišni-
ce.
Likovno kolonijo in raz-
stavo so ob NT&RC in Splo-
šni bolnišnici Celje poma-
gali izpeljati Dom sv. Jože-
fa, galerija Mozaik, hotel
Evropa, Nepremičnine Ce-
lje in Aero Celje.
Večer se je razvil v sproš-
čen družabni dogodek ob ime-
nitnem ruskem bifeju, ki so
ga skrbno, z izbranim oku-
som pripravili v kuhinji splo-
šne bolnišnice. In teme po-
govorov, ki smo jih ujeli? Pred-
vsem umetnost in pomen do-
brodelnosti za splošno stanje
duha v družbi. Na ta pleme-
nit večer ni bilo prostora za
politične debate in tudi za skle-
panje poslov ne. Ko se je ve-
čer prevešal v noč, so bile rdeče
nalepke ob 28 slikah. Že na
otvoritveni večer razstave, ki
bo v Celjskem domu odprta
še do 16. maja, smo za nakup
endoskopske ultrazvočne
sonde zbrali že več kot tri in
pol milijone tolarjev.
Razstava je odprta vsak
dan od 10. do 18. ure. Vabi-
mo vas, da si jo ogledate, va-
bimo vas, da med razstavlje-
nimi deli tudi sami poiščete
kakšno, ki bo lepšalo vaše
prostore in vas vselej spomi-
njalo tudi na to, da ste z nje-
nim nakupom pomagali soč-
loveku. Na žiro računu
50700-601-106900, sklic 00
99999, pa še naprej zbiramo
tudi finančne donacije za na-
kup sonde.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Gostje otvoritvenega večera plemenitosti so zbrano prisluhnili govornikom, še bolj zbrano so si nato ogledali In kupovali slike
Celjski godalni orkester je z ubrano glasbo ustvaril primerno razpoloženje.
Lepota slik je navdihnila obilo dobre volje. Ministrica Andreja Rihter
je nI skrivala, pa tudi očim, direktor Cinkarne Marjan Prelec, ne.
Obilo užitkov za oči so ponudile razstavljene slike, za ušesa
glasba, za brfaončice pa sijajen ruski bife bolnišnične kuhinja
Št. 19 • 9. maj 2002
pnHCIJA NT-RC
.21
Dobrodelnost in ljubezen do lepega - z leve, dr. Evgen Dervarič iz velenjskega premogovnika, direktor
Intereuropine filiale v Celju Marko Brezigar, Aera Milena Brezigar in Cometa Marjan Lorger.
Nasmejani obrazi Andreje Rihter, Srečka Šrota in Sama Fakina povedo vse - sonda bo.
[Otvoritve se je udeležilo tudi kar nekaj slikarjev. Na sliki Narcis Kantardžič, Enver Kaljanac s soprogo in Ivana
I Andrič Todič.
Del zbranega »županskega cveta«, z leve Janez Jazbec, Beno Podergajs, Ljubo Žnidar in Bojan Šrot
Čaranje, ki se mu je
treba pokloniti
Prepoznavne karakteristike uglednih slikarjev so zdaj na ogled in naprodaj
v dobrodelne namene v Celjskem domu
Nedavna slikarska kolonija v Domu sv. Jožefa v Ce-
lju je brez dvoma na enem mestu zbrala dvanajst kva-
litetnih slovenskih likovnikov različnih upodabljajo-
<^ih poetik, izhodišč in stilov, ki pa jim je praviloma
skupno najmanj dvoje: v osnovi mimetično, v realiz-
mu zasnovano izhodišče in občutek za krajinarstvo,
za takšne ali drugačne vedute, poglede v prostor, v na-
ravo in njene pojavne oblike ali urbane celote in posa-
mičnosti.
Slikanje v kolonijah se do-
1 gaja v posebnem razpolože-
nju, povezano je z okoljem,
v katerem slikarji ustvarja-
jo, zato nastala dela niso vse-
lej takšna, kakršna nastaja-
jo v avtorjevih ateljejih, v ve-
čini primerov pa ohranjajo
slikarjeve temeljne rokopi-
se in prepoznavne karakte-
ristike.
I Milan Todič je v sloven-
skem likovnem prostoru
Bian predvsem kot odličen
jjlguralik, mojster upodobi-
tev ženskega telesa, aktov v
različnih dimenzijah, tokrat
Pa so ga pritegnili krajinski
motivi, mestni prizori, za-
nimivi pogledi na arhitektur-
ne sklope, ki jih snuje v strogi
in čisti gradnji, z jasno deli-
tvijo ploskve v premišljenih
kompozicijah.
Džemal Djokovič se je Ce-
ljanom že predstavil z nekaj
samostojnimi razstavami, za-
to ga likovno občinstvo pre-
cej dobro pozna in tudi to-
krat se lahko prepriča, da os-
taja zvest svojemu likovne-
mu jeziku, značilnemu rea-
lističnemu upodabljanju v
mehkejšem koloritu, v umir-
jenih tonih in dobršni uskla-
jenosti velikega števila izbra-
nih elementov. Podobe Iva-
ne Andrič -Todič so za celj-
ski likovni prostor in seve-
da tudi širše prava poživi-
tev: ženska in odlična slikar-
ska roka. Njene slike mest-
nih arhitekturnih gmot, do-
besedno, v pogumnih, nena-
vadnih barvnih in koloristič-
no svetlobnih kontrastih iz-
žarevajo neka posebna, sko-
rajda skrivnostna, iracional-
na stanja.
Od kod prihaja, kje ustvar-
ja Stane Žerko, nam že ob
bežnem pogledu povedo nje-
gove podobe. Gre za mojstra
krajinarstva, za slikarja, ki
živi v zibelki slovenskega
krajinskega slikarstva, v
Škofji Loki. Slika po dore-
čenih pravilih, znotraj tra-
dicionalnega kanona, a ven-
dar spontano in sproščeno,
z občutkom za izbrane mo-
tive v njihovi raznolikosti.
Darinka Pavletič - Loren-
čak v slikarstvu suvereno
upodablja bodisi figuralne
kompozicije bodisi krajine
in cvetlična tihožitja tako v
olju kot v akvarelu. Glavni-
no njenega dela v zadnjem
času pa vendarle zavzemajo
krajinske podobe, vedute v
različnih letnih časih in svet-
lobah. Njena dela so poklon
slovenski pokrajini in nje-
nim tisočerim obrazom.
Tudi Štefan Marflak se v
bistvu naslanja na zakonito-
sti klasičnega slikarstva,
znotraj katerega si je ustva-
ril svoj prostor zdaj bolj zdaj
manj posnemovalnih opre-
delitev. Izhaja iz videnega,
izhaja iz impresij in ujetih
trenutkov, izhaja iz vtisov,
ki so ga nanj pustila očarlji-
va soočanja z bogastvom
barv in oblik v velikem kro-
gotoku narave.
Dare Zavšek je tak kot
vedno; narava je Mnj ogro-
men kozmos, v katerem ob-
like in linije funkcionirajo
po njegovi meri, v fantastič-
nih in nenavadnih odnosih,
v igri nadrealističnih barv,
ki vrtinčijo privide, slutnje,
prepoznavne elemente in od-
tujene celote od blizu in da-
leč. Že zelo zgodaj se je od-
ločil za svoj likovni slovar,
ki ga dosledno spoštuje.
Podobno lahko trdimo za
mariborskega mojstra Vik-
torja Šesta, ki na svojih po-
dobah prav tako ne potrebuje
nobenega podpisa. Za razli-
ko od večine sodelujočih av-
torjev je Šest vseskozi pre-
pričan figuralik z značilno
dinamično črto in prepoz-
navno barvno skalo, pa tudi
svojevrstnimi človeškimi li-
ki v simpatični radoživosti
in z mehkim posmehom.
Enver Kaljanac je ned-
vomno avtor s poetično, ob-
čutljivo dušo, o čemer pri-
ča že sam motivni izbor. Slika
zimske pokrajine, domačij-
ske značilnosti, kmečke do-
mačije, z obilo nostalgije. V
svoje slike, prav tako nare-
jene po klasičnih likovnih
zakonitostih, z občutljivimi
potezami in nežnimi barva-
mi vgrajuje mehka, lirična
razpoloženja.
Todorče Atanasov je že
dolga leta vpet v slovensko
likovno dogajanje in mnogi
ga poznajo v prvi vrsti kot
sijajnega grafika. Seveda mu
gre slikanje enako dobro od
rok, še zlasti ko se kot osred-
nji Uk na njegovih upodo-
bitvah pojavi malce zmali-
čena ženska figura v moč-
nem koloritu strukturiranega
barvnega nanosa pred pre-
mišljenim ozadjem.
Narcis Kantardžič je še
eden od slikarjev, ki je v
zadnjih letih obogatil naš li-
kovni prostor. S svojo indi-
vidualnostjo in drugačnost-
jo, s prefinjenim likovnim
znanjem in s skrivnostnim
motivnim svetov nekih dav-
nih časov in minulih, izgi-
nulih civilizacij. Njegovi
stolpi, njegove arhitekture
očarajo s čisto gradnjo in
značilno postavitvijo v pro-
stor.
Tudi Andreja Pavlica pri-
vlači davni, skrivnostni, prav-
ljični in mitološki svet poln
zdaj bolj zdaj manj prepoz-
navnih elementov, simbol-
nih podrobnosti, asociacij in
aluzij, ki jih razvija v okri-
lju osrednje figuralne kom-
pozicije v nežnih svetlih to-
nih. Tudi ko se loti vedute,
pa je to Celje ponoči, zavito
v temo, v misterij, ne v ce-
loti prepoznavno.
Pravo slikanje je pleme-
nito početje: je očaranost in
je čaranje, ki se mu je treba
pokloniti.
MP
St. 19 - 9. maj 2002
22
I KRONIKA
Spil solno kislino in
si prerezal vrat?
V dobrem mesecu dni na območju PU Celje trije nenavadni samomori - Pri
slednjem preiskava o možnosti umora še ni končana
Delavec podjetja za ser-
vis in izposojo kavnih av-
tomatov iz Velenja je v po-
nedeljek nekaj minut pred
štirinajsto stopil v najeto
skladišče na Preloški cesti
in v kotu opazil sključeno
telo svojega direktorja. 30-
letni Sašo Židov je za mre-
žastimi vrati čepel na tleh
in se z glavo naslanjal na
steno. Ni se zmenil za poz-
drave svojega podrejenega,
zato je ta stopil bližje in se
zazrl v prerezan vrat ter
mlako krvi.
Kljub poskusu oživljanja
in hitrem posredovanju re-
ševalcev je bilo za Zidova že
prepozno. Po prvih ugoto-
vitvah naj bi šlo za samomor,
čeprav so okoliščine smrti
čudne. In nenavadno znane.
V začetku aprila so namreč
v Šaleku pri Velenju našli
truplo 58-letnega Rudolfa
Golčmana iz Kozjaka pri
Srednjem Doliču, ki naj bi
si v vrat zapičil nož in po
dvajsetih minutah izkrvavel.
Enako naj bi storil tudi 26-
letni Erazem Hozjan iz Ce-
lja, ki so ga le teden dni ka-
sneje našli v osebnem avto-
mobilu v Šeščah pri Prebol-
du. Naključja? Na policiji so
pred dnevi omenili, da ob-
javljanje podatkov o nena-
vadnih načinih samomora
spodbuja ljudi v podobnih
psihičnih stiskah k posnema-
nju takšnih dejanj. Prve go-
vorice pa omenjajo še dosti
bolj temačna ozadja, od kaz-
ni organiziranega krimina-
la do poganskih žrtvenih
obredov. Skoraj preveč bi-
zarne, da bi jim verjeli.
V torek je preiskovalni
sodnik odredil sodno obduk-
cijo, rezultati pa so prese-
netljivi. Sašo naj bi spil sol-
no kislino, nato pa si je ver-
jetno želel prerezati vrat.
Nož, ki je pustil vreznino na
vratu, so našli na kraju smr-
ti. Kaže na utemeljen sum,
da je omenjeni storil samo-
mor, pravijo na policiji. V
času, ko je bil na kraju smr-
ti preiskovalni sodnik, so po-
licisti že opravili številne raz-
govore in preverjali določe-
ne navedbe, vsi zbrani po-
datki pa za zdaj vodijo k skle-
pu, da je šlo za samomor.
Toda s preiskavo še niso kon-
čali. Suma o umoru še niso
opustili.
Kot so nam povedali nje-
govi prijatelji in znanci, za
pokojnega Zidova ne najde-
jo slabe besede. Rad je bil v
družbi in vedno nasmejan. Ne
vidijo razloga, da bi se odlo-
čil za tako usoden korak, če-
prav si je življenje pred osem-
najstimi leti vzel tudi njegov
oče... Nenazadnje je Sašo
imel s svojo izvenzakonsko
partnerko tudi štiriletnega
otroka. In posel mu je šel do-
bro, pravijo. O poslovanju se
je pogovarjal z dvema pod-
jetjema na mariborskem ob-
močju in na Primorskem.
Predvsem zaradi nekih dogo-
vorov s slednjim naj bi bil v
skrbeh.
Usodno ponedeljkovo do-
poldne naj bi se Sašo pogo-
varjal s svojim zaposlenim.
imel opravke v banki, se po-
govarjal s svojo mamo. Da
se bo kaj hudega zgodilo,
ni slutil nihče. Dan prej pa
naj bi bil Sašo vendarle ne-
koliko zamišljen. Svojega
prijatelja naj bi tisti dan obi-
skal kar štirikrat, nekaj naj
bi mu celo želel povedati,
a se je ob koncu obiska od-
ločil drugače. V nekem pod-
jetju v Velenju, kjer je imel
svoj kavni avtomat, je ob
obisku pred dnevi, ko naj
bi opravil še vzdrževalna de-
la, dejal, da »je tu tako ali
tako zadnjič...«. Je takrat že
vedel?
SIMONA ŠOLINIČ
FOTO: GK
Za temi vrati naj bi si 30-letni Sašo Židov vzel življenje. Zakaj?
Prijeli
prodajalca smrti
»Jasmina se zdaj dobro počuti,« nam je v kratkem
telefonskem pogovoru dejala njena mama Blaga Kor-
koska, ki je še pred dobrimi štirinajstimi dnevi trepe-
tala za hčerkino življenje. V nedeljo, 21. aprila, je 23-
letna Jasmina iz Šoštanja na rejv zabavi v Rdeči dvo-
rani v Velenju omedlela in se ovedla, dežurni zdrav-
nik z ekipo pa jo je najprej odpeljal v velenjski zdravs-
tveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico, kjer so po-
trdili, da gre za predoziranje z ekstazijem.
Več dni je trajalo, da je Jasmina popolnoma prišla k
sebi. Zdaj že dela. »Z njo se veliko pogovarjam o tem, kaj
je storila, čeprav vem, da droge nikoli ni jemala. Toda
rekla mi je, da je imela namen to poskusiti in to je tudi
naredila. Upam, da ne bo nikoli več,« dodaja Blaga Kor-
koska. Jasmina naj bi med in na rejv zabavi še z dvema
prijateljicama zaužila dve tabletki t. i. plesne droge. Po-
licisti so že prijeli osumljenca, ki naj bi Jasmini že pred
začetkom rejv zabave prodal štiri tablete za nekaj več kot
pet tisoč tolarjev. Tabletke, ki so imele logotip mercede-
za, naj bi ji prodal 20-letni K. M. iz okolice Velenja, ki
naj bi ga Jasmina tudi poznala. Policisti ga bodo ovadili
zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
SIMONA ŠOLINIČ
Aluminijasti tatovi
Celjski policisti so prijeli
24-letnega M. K., 46-letne-
ga J. Č., 25-letnega F. T., 20-
letnega A. S., 19-letnega M.
H. in 25-letnega D. R. iz
okolice Celja, ki so osum-
ljeni tatvin stebričkov in va-
rovalnih ograj ob avtoce-
stah. Povzročili naj bi kar
za osem milijonov tolarjev
gmotne škode.
Šesterica naj bi delovala v
parih ali največ trije skupaj,
kar pomeni precej organizi-
rano. Pogosto naj bi kradli
iz gospodarskih poslopij, po-
čitniških hiš in turistično-go-
stinskih objektov ter kot že
napisano, ob avtocestah, kjer
bi s krajo stebričkov in ogra-
je, v primeru nesreče, lahko
storili nepredstavljivo škodo.
Ukradli naj bi okrog 1000 ste-
bričkov in 100 metrov varo-
valne ograje. Tri osumljene
so pridržali in jih s kazen-
sko ovadbo poslali k preisko-
valnemu sodniku, ki je zo-
per 46-letnega J.Č odredil
pripor. Kam in komu vse so
prodajali kovine, še preisku-
jejo.
SIMONA ŠOLINIČ
CVETKE
• 40-letnik, ki so ga polici-
sti pretekli teden ustavili za-
radi prekrškov na cesti, se je
spozabil in svojo nedolžnost
dokazoval s silo in svojimi
mišicami. Toda kot vedno so
policisti pokazali, kdo ima
prav. 40-letnik je že na listi
za ovadbe.
• Iz okolice Celja je na 113
poklical ogorčen moški in po-
tožil, da so mu neznanci raz-
dejali vrt. Vrtiček so si ogle-
dali tudi policijski botanični
strokovnjaki, ki so prišli do
skupne ugotovitve, da je vse
o.k., le rožicam so verjetno
od strahu odpadli cvetovi.
• V znanem celjskem lo-
kalčku se je zadnjič bahal neki
gost, ki se je v gostilnici nes-
podobno vedel in ob tem
zmerjal ostale goste. Vroče-
krvneža so umirili fantje v
uniformah, če so zato dobili
kakšen štamperl zastonj, ne
poročajo.
• V Celju imamo znova
brihtneže, ki se uspešno bo-
rijo proti lisicam, ki bodo mo-
rale postali ogrožena vrsta.
Tretjega maja jo je nekdo pre-
rezal kar na pol in odpeljal s
kraja dogodka. Ubogo lisico
je pustil samevati, ostali voz-
niki pa se lahko veselijo, da
je sedaj ena Usica za vklepa-
nje vozil v Celju manj.
Bančniici izgubljajo spomin
Zaradi povsem različnih izpovedi v procesu Volksbank-Ljudska banka je sodišče v ponedeljek
ponovno zaslišalo ključne priče
Na okrožnem sodišču v
Ljubljani se je v ponedeljek
nadaljevalo sojenje podjet-
niku Robertu Prevcu ter
nekdanjima uslužbenka-
ma VLB-LB Mojci Grabrijan
in Nikolaji Udrih, ki je bila
zaradi zdravstvenih težav
nekaj časa odsotna, v po-
nedeljek pa se je obravna-
ve ponovno udeležila. Ker
je Udrihovo zaslišanje ne-
katerih prič dodatno obre-
menilo in ker so se izpove-
di zaposlenih v Ljudski ban-
ki v marsičem razlikovale,
so štiri priče v ponedeljek
na sodišču nastopile še en-
krat.
Na prostor za priče so bili
ponovno vabljeni nekdanja
članica uprave in ndtranja re-
vizorka banke JMa Zelnik,
nekdanji član uptave Boris
Vodopivec, predsednik upra-
ve banke Gašper Ogris Mar-
tič in nekdanji idirektor celj-
ske podružnice Ljudske ban-
ke Andrej Šporin.
Predsednica senata sodni-
ca Aljana Ravnik je Vod-
pivcu in Zelnikovi pokaza-
la notranje revizijsko poro-
čilo, ki ga je leta 1998 pri-
pravila Jana Zelnik. V poro-
čilu je posebno poglavje z
naslovom Avansiranje na bo-
doči priliv, Zelnikova pa je
takrat opozorila na nekaj ne-
pravilnosti v odnosu banke
do komitentov. Med drugim
je ugotovila, da »banka
opravlja plačila za nekate-
re komitente na osnovi iz-
jave o pričakovanem prili-
vu in da za zavarovanje ta-
kega plačila banka nima no-
benih dodatnih instrumen-
tov zavarovanja ter da (ra-
zen s Prevčevim podjetjem
Maxi Group, op. p.) niso do-
govorjeni pogoji, pod kate-
rimi se avansi izplačujejo«.
Omenjenemu poročilu je
pripet tudi t. i. Kochov do-
kument - dovoljenje nekda-
njega člana uprave Michaela
Kocha, da se družbi Maxi
Group občasno izplačujejo
avansi za pričakovane pri-
live iz tujine ali iz naslova
pologa deviz s strani bosan-
skih firm. Na ta dokument
se v obrambi sklicujeta obe
obtoženki, ki pravita, da sta
izpolnjevali le določila Koc-
hovega dokumenta.
Zelnikova, ki je poročilo
pripravila, je med prvim pri-
čanjem izjavila, da je Koc-
hov dokument prvikrat videla
šele septembra lani, enako so
trdili tudi vsi ostali člani upra-
ve. Ko ji je v ponedeljek sod-
nica predočila dokument, je
Zelnikova dejala, da je mož-
no, da je Kochov dokument
videla že leta 1998, vendar
se »dogodkov za tako daleč
nazaj ne spomni«. Enako je
o spornem dokumentu izja-
vil Boris Vodopivec, ki je na
prejšnjem zaslišanju trdil, da
»avansiranje ne obstaja« in da
ga tudi v Ljudski banki niso
izvajali, dejal pa je tudi, da
se bančni referentki, ki sta
dejali, da so avansiranje iz-
vajali tudi za druge komiten-
te, motita. Tudi Vodopivec je
trdil, da je, čeprav je leta 1998
dobil revizijsko poročilo,
Kochov dokument prvič vi-
del šele lani septembra.
V ponedeljek sta bila navz-
križno zaslišana Gašper Ogris
Martič in Andrej Šporin.
Medtem ko Ogris Martič in
Vodpivec trdita, da je bil skrb-
nik banke za podjetje Maxi
Group Andrej Šporin, je sled-
nji v ponedeljek še enkrat za-
trdil, da te funkcije ni oprav-
ljal. Sodišču je predložil do-
kument, v katerem je zapi-
sano, da je bila skrbnica za
Maxi Group Simona Skok iz
centralne banke v Ljubljani.
Ogris Martič je predložil drug
dokument, v katerem so za-
beležke pogovorov med Špo-
rinom in podjetjem Maxi
Group, nakar je Šporin potr-
dil, da je bil sicer komuni-
kator med Maxi Group in
banko, vztrajal pa je pri tr-
ditvi, da ni bil skrbnik, in
vprašanje je ostalo nerazre-
šeno.
Zaradi slabega počutja Ni-
kolaje Udrih je bilo sojenje
prekinjeno; nadaljevalo se bo
prihodnji ponedeljek, ko bo
kot priča nastopil član upra-
ve banke iz Avstrije, Johan
Staudigel.
ALMA M. SEDLAR
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 10. maja, ves dan na območju Velenja in Žalca;
• v soboto, 11. maja, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
• v nedeljo, 12. maja, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri
Jelšah;
• v ponedeljek, 13. maja, dopoldne na območju Mozir-
ja, popoldne pa na območju Žalca;
• v torek, 14. maja, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v sredo, 15. maja, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Mozirja;
• v četrtek, 16. maja, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine.
Št. 19-9. maj 2002
(NASVETI
23
iPozelenite!
Moderna je zelena: znanilka življenjske moči, barva
upanja, simbol obnavljanja in osvežitve...
^akaj zelena in zakaj po-
^leneti? Vsekakor ne za-
^jji nenadne slabosti ali čr-
jfenja tistega znanega člo-
^§kega čustva s slabšal-
jjjji predznakom; zavisti.
pozelenite z zeleno barvo, vas
^začetku pomladno-poletne
^one nagovarja moda. Zato,
'■0 se je v sveže, novo oblačilo
(Svetlo zelenih odtenkih oble-
^ tudi narava. Ker je čisto prav,
}3 se njeno brsteče, pomirju-
(jfe razpoloženje prenese tu-
ji v naš sti-esni, drveči vsakdan.
ia se odenemo v njeno vroče-
jladno paleto. Od vratu do sto-
lal ali le sem ter tja; kot akcent
iobliki torbice, šala, sandalov,
[asu...
Pomladni tip
Bo kar držalo, čeprav izje-
nepotrjujejo pravila... Poznate
jiane zapovedi o štirih barv-
lih tipih ljudi, ki jih imenuje-
no po letnih časih? Potem že
iffite, zakaj prijateljici barve,
Bso vam silno všeč, sploh ne
pstojijo... Če ste torej pom-
adni tip, je pomladno-zelena
barvna paleta prava barva za vas.
Niste prepričane?
Pa ponovimo. Ženske pom-
ladnega tipa so ne glede na
višino in težo videti senzibil-
ne, nežne. Njihova svetla poU
ima zlat podton, zato ni ble-
dikasta in na soncu lepo por-
javi. Lasje so svetli z zlatimi
prameni ali rdečkastim le-
skom, oči modre, sivo zele-
ne ali medeno rjave.
Pomladni tip svoje vizual-
ne krhkosti ne sme zatreti z
agresivnimi barvami in drz-
nimi kontrasti; opredeli naj
se za bež, svetlo oranžno-rja-
vo, barvo rožnega lesa, svet-
lo modro in seveda svetlo ze-
leno barvno druženje. Še naj-
bolje, da posamezne odten-
ke v mavričnih efektih pre-
hajajo druga v drugo
Poletni,
jesenski in
zimski tipi
Vsaj kakšen izmed nešte-
tih zelenih odtenkov, od pe-
trolejne, turkizne, smaragd-
ne, travnate, do olivne... za-
gotovo pristoji sleherni žen-
ski. Pa ne le zaradi vizual-
nih, temveč tudi bolj pomen-
ljivih razlogov. Na primer?
Zelena je izrazito ženska
barva, simbol prebujanja pr-
vobitnih voda, barva upanja,
sreče, znanilka življenjske
moči. Kot zelen smaragd, drag
kamen svetlobe, ki mu sim-
bolika pripisuje ezoteričen
pomen predmeta s skrivnost-
no rnočjo...
Asociacija na slavno tele-
novelsko zelenooko, v zele-
no oblečeno in žensko zavist
vzbujajočo lepotico, je kaj-
pada povsem naključna. Ozi-
roma se zagotovo ni dotak-
nila modnih kreatorjev, ki le-
tošnje tople mesece vidijo
modno oblečene ženske med
drugim tudi - pozelenele!
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
24

MNENJA
Je denar
ali ga ni? I.
Zahvaljujem se gospe Bar-
bari Bošnjak, sodelavki za od-
nose z javnostmi pri Mestni
občini Celje, za odgovor na
moje pismo, ki je bilo naslov-
ljeno na gospoda župana Bo-
jana Šrota (Novi tednik, 18.
april).
Toda dejstva so malo dru-
gačna, vsaj kar se ceste Vin-
ter, kot ste jo vi imenovali,
tiče. Cesta je bila še iz ob-
dobja prejšnjega režima v lasti
gospoda Leona Winterja. Ce-
sto je podedoval po svoji ba-
bici, ne da bi za to vedel. Ko
smo krajani že pred leti za-
čeli moledovati za popravi-
lo ceste (že v državi Sloveni-
ji), so nam občinski možje
pojasnili, da ceste, ki je v za-
sebni lasti, ne morejo poprav-
ljati. Gospod Winter je na KS
Škofja vas podpisal izjavo, da
daje celotno zemljišče v jav-
no dobro. Sedaj že pokojna
tajnica KS se je obvezala, da
bo prepis uredila in da bo
stroške plačala KS Škofja vas.
Do kod je zdaj ta zadeva, naj
bi odgovorila sedanja tajni-
ca KS Škofja vas. Zanimivo
pa je, da je pred štirimi leti
občina Celje izdala gradbe-
no dovoljenje gospodu Oj-
steršku, za gradnjo ob tej ce-
sti, kot da je to občinska ce-
sta. Tudi sam sem pred svo-
jo hišo zgradil nadstrešek, pa
sem pri priglasitvi del moral
dobiti soglasje KS Škofja vas,
ker sem se cesti približal na
manj kot štiri metre.
Mi krajani smo zadovolj-
ni s cesto, kakršna je že 28
let, zato je ni potrebno širi-
ti, kot je predlagal gospod
Smodila, pa tudi obračališ-
če ni potrebno, saj smo so-
sedje zelo složni in se zlah-
ka srečujemo, pa tudi nihče
ne parkira na cesti. Mislim,
da gre v tem primeru samo
za izgovor s strani občine, da
pač en problem odrinejo na
stran.
JOŽE JURC
Škofja vas
Nismo le
številke
Dopolniti želim prispevek
avtorice Urške Selišnik, ob-
javljen 25. aprila letos na
strani 14, z naslovom »Ikone
in pesmi za praznik«. Novi-
narka piše, da so praznik kra-
jevne skupnosti Mozirje po-
častili tudi z odprtjem raz-
stave del sedemnajstih ljubi-
teljskih umetnikov z območ-
ja te krajevne skupnosti.
Prispevek dopolnjujem z
imeni in priimki teh ljubi-
teljskih ustvarjalcev. Sem
med temi udeleženci, ki se
na tak način predstavljamo
že vrsto let, a nas, žal, vedno
dosledno odpravijo le z na-
vedbo skupnega števila nasto-
pajočih. Pa imamo vsak svo-
je ime in priimek, na kar smo
ponosni, prav tako smo po-
nosni na svoje ljubiteljsko us-
tvarjanje. Najbrž ni čisto
prav, da nas vsako leto oseb-
no povabijo k sodelovanju na
likovni razstavi ob prazniku
KS, potem pa nas puščajo v
anonimnosti. In tako smo za
javnost le še »skupna cifra so-
delujočih«.
Torej: letos ob prazniku KS
Mozirje na razstavi v Galeri-
ji Mozirje sodelujemo ljubi-
teljski ustvarjalci (po abeced-
nem vrstnem redu): Amali-
ja Germadnik, Jana Janko,
Ema Janko, Danica Janžov-
nik, Franc Jurkovnik, Eliza-
beta Kosmač, Mira Kranjc,
Anja Kranjc, Andreja Lednik,
Roman Makarovič, Konrad
Marčinko, Niko Mlakar, Vla-
do Parežnik, Jurij Repenšek,
Marjana Verbuč, Nada Zager
in Milica Zupan.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Celjski
kulturno-
zgodovinski
spomeniki
in
»Zamorcff
v zadnjem času javna in-
formacijska sredstva veliko
pišejo o dogajanjih v celj-
skem prostoru. Tudi sam sem
na proslavi letošnjega občin-
skega praznika govornika sli-
šal slavnostnega govornika,
ki je med prihodnjimi nalo-
gami poudaril potrebo po iz-
delavi novih urbanističnih os-
nov mesta Celje.
Gotovo je zaradi novih
družbeno-ekonomskih raz-
mer, nastalih v novi državi,
treba urbanistične dokumen-
te našega mesta uskladiti z
novimi odnosi, nikakor pa ne
gre pri tem za nove osnove
prostorskega razvoja mesta.
Te osnove ima mesto že iz
predvojnih časov, ko je celj-
ski prostor urejal mestni in-
ženir Blaž Pristovšek. V po-
vojnem času so bile te osno-
ve še dodelane in celjska ob-
čina je že v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja sprejela
svoj urbanistični program, ur-
banistični načrt in posamez-
ne zazidalne načrte. V teh na-
črtih so bile zarisane trase
glavnih prometnic z avtoce-
sto, v bistvu celotna kanali-
zacija s čistilno napravo,
energetska oskrba ter vodo-
vodno omrežje. To so torej
urbanistične zasnove našega
mesta, ki jih je gotovo treba
v marsičem dopolniti in mor-
da spremeniti, nikakor pa ni
mogoče govoriti o novih os-
novah, saj ne moremo vsega
že narejenega spremeniti,
temveč smemo samo nadgra-
diti.
Gotovo je potrebno pro-
storske dokumente uskladi-
ti z novim časom in spreme-
niti razne pravne formulaci-
je, predvsem tiste, ki so za-
količevale edino zveličaven
samoupravni socialistični
razvoj. Zlasti je veliko nove-
ga na področju takoimeno-
vanih družbenih dejavnosti
in v okviru teh kulturno-zgo-
dovinska zaščita. Minili so
časi, ko ni bilo dopadljivo go-
voriti o celjskih grofih, o
cerkveni kulturi, o meščans-
tvu itd. Ni več čas, ki bi šči-
til in varoval predvsem spo-
menike narodno osvobodil-
ne vojne in revolucije. Za se-
danjost je pomembno vse.
kar je zgodovinskega, in vse,
kar pomeni razvoj slovenske
misli in narodni razvoj v na-
šem mestu. V ta sklop goto-
vo sodi tudi vprašanje poru-
šitve ali ohranitve gostilne
»Zamorc«.
Formulacija v Zazidalnem
načrtu mesta Celje, da je mož-
no objekt Ojstrice - Zamor-
ca ali porušiti ali ga ohrani-
ti, je pač produkt takratnega
obdobja, ko je vladal pri nas
še samoupravni socializem.
Takrat takšnih in podobnih
objektov nismo »absolutno«
ščitili in žrtev takšne zaščite
je gotovo Aškerčeva ulica, pa
del Stanetove ulice ter še ne-
kaj drugih objektov na Oto-
ku in drugod.
Je pa formulacija, kot je v
Zazidalnem načrtu mesta Ce-
lja okoli Zamorca, takšna, da
}e vsakokratna realizacija te-
ga načrta, to je gradnja ali ru-
šenje nekega objekta, podvr-
žena strokovni presoji pri-
stojne službe, to je službi spo-
meniškega varstva. Ta služ-
ba mora, glede na čas, v ka-
terem je bila povprašana za
strokovno mnenje, odločiti
v skladu s stroko in duhom
časa. Konkretno v primeru
»Zamorca« je strokovno mne-
nje pristojne spomeniško-
varstvene službe korektno in
v duhu sedanjega časa ter no-
vih pogledov na zgodovino
in zaščito kulturnih spome-
nikov. Pristojna služba se je
torej pravilno odločila, da
mora stavba »Zamorc« osta-
ti. Pri tej odločitvi ne gre za
nekaj novega, za spremem-
bo strokovnega mnenja, tem-
več za avtoritativno in nove-
mu času primerno odločitev
pristojne spomeniške službe.
Vse polemike investitorjev
nove gradnje s strokovno
službo spomeniškega varstva
so po mojem mnenju depla-
sirane. Dolžnost vseh, pred-
vsem pa upravnih organov,
je, da strokovno mnenje spo-
štujejo. To mnenje je tudi v
skladu z večinskim mnenjem
Celjanov in njih predstavni-
kov v mestnem svetu.
MARJAN AŠIČ,
Celje
Bodi
zdrava,
domovina...
v čast samoodločbe za sa-
mostojno Slovenijo smo 21.
decembra 2001 blagoslovili
obeležje, ki spominja na »Pr-
vo odločitev za Združeno Slo-
venijo iz leta 1848.« To je bi-
lo tudi v času obletnic rojstva
dveh skladateljev Ipavcev, ki
sta zapela, eden »Bodi zdra-
va, domovina« in drugi »A te-
bi, tebi oj domovina, srce po-
klanjam, vse«.
Obeležje je na železniški
postaji v Celju in ima osred-
nji datum 10. maj 1848, ko je
dunajska delegacija pod vods-
tvom uglednega slovenista
Frana Miklošiča prišla v Ce-
lje, da je navdušila Slovence
za zbiranje podpisov za peti-
cijo o uveljavljanju slovenš-
čine in narodne samozavesti
pod programom Zedinjene
Slovenije.
Prav bi bilo, da bi se ga
spomnili v tem mesecu, saj
je to lepa priložnost, da se svoje
preteklosti, ki je nesporna in
zelo pomembna, zavemo in
prekinemo ohranjati privile-
gijskooblastno mitologijo o
NOB. Resnična svoboda nam
je zasijala šele leta 1991, toda
ta svoboda ima korenine v le-
tu 1848, v mesecu maju.
Bodimo ponosni kot držav-
ljani na tisti čas, ko so se naši
predniki odločili za Zedinje-
no Slovenijo in ki smo jo mi
doživeli. Šole imajo lepo pri-
ložnost za praktično domo-
vinsko vzgojo s počastitvijo
obeležja na železniški posta-
ji v Celju v mesecu maju.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
ZAHVALE,
POHVALE
Obisif
Cresa in
Lošinja
Izlet je pripravilo Društvo
upokojencev KS Karel Destov-
nik-Kajuh. V hladnem in nič
kaj prijaznem jutru 17. aprila
nas je Celje pospremilo za te-
den dni na morje. Spraševal
sem se, kakšen neki bo notra-
nji utrip skupine z različnimi
navadami in poklici. Številne
sem srečal prvič. Presenetlji-
vo! Postali smo družina, tole-
rantna in korektna, tudi spošt-
ljiva do drugače mislečih.
Že v avtobusu je gospa Ivanka
Cmok prebila led in z dovtipi
postavila na laž reklo, da je
»Slovenec Slovencu Slovenac«.
V Jelšanih smo prestopih
»državno mejo«. Stisnilo me
je in ne le mene.
Lošinj, otok sredi mitološ-
kega arhipelaga Apsyrtides,
nas je pričakal v soncu. Kot da
bi nam želel izreči dobrodoš-
lico. V enem od mnogih zali-
vov, v Čikatu, smo se vzgnez-
dili v hotelu Bellevue. Večeri
so bili natrpani z raznimi dru-
žabnimi igrami, zabavo, glas-
bo in plesom. Otok smo si og-
ledali podolgem in počez, zah-
valjujoč prijazni animatorki
gospe Sandri in ostalim lokal-
nim poznavalcem običajev, ze-
lišč in zgodovine. Ogledah
smo si umetniški zbirki Mihi-
čič in Piperata na Malem Lo-
šinju, vilo Katarine von
Schratt, otoke v bližini, cerk-
ve, ki tako kot pri nas, pred-
stavljajo kulturno dediščino ne-
kega naroda.
Klima in sprehajalne poti
okoli otoka so pa sploh nekaj
posebnega. Z nami je bila 89-
letna gospa Mirnik, prijazna,
vsa siva gospa, ki se je po
vztrajnosti kosala z vsemi.
V hotelu smo doživeli tudi
pravo »ohcet«. Preko 120 sva-
tov se je zabavalo do jutra. Dvo-
rano je krasila zastava s šahov-
nico, avtomobile tudi! In pri
nas? Na to se požvižgamo.
Žal se izlet za vse ni končal
tako prijetno. Ena od sopot-
nic je prebila vse dni v bolni-
šnici, druga pa je zapustila Lo-
šinj predčasno. Hvala vodstvu
društva upokojencev in pred-
sedniku gospodu Milanu Ba-
tističu za zgledno organizaci-
jo, za doživetja, polna vtisov
in spominov, ki smo jih pone-
sli domov.
Prihodnjič se nam pridru-
žite. Ne bo vam žal!
FRANC ŠTOLFA
Celje
ifKSPRES - EKSPRES
• Jose Carreras, Placido Do-
mingo in Luciano Pavarotti
bodo 27. junija v Vokohami
na večer finalnega obračuna
svetovnega nogometnega pr-
venstva v tamkajšnji areni zad-
njič skupaj prepevali. Vstop-
nice po ceni 918 dolarjev so
že naprodaj.
• Irski superzvezdniki U2 bo-
do še pred koncem letošnje-
ga leta svoje najboljše stvari-
tve iz devetdesetih odtisnili na
nadaljevanje leta 1998 objav-
ljene kompilacije "Best Of U2:
1980-90.«. Tej naj kmalu sle-
dil tudi njihov nov studijski
podvig. Material zanj Bono,
The Edge, Adam Clayton in
Larry Mullen že pripravljajo
na jugu Francije.
• 24. maja bo ljubljanskih
Križankah prepevala Cesaria
Evora. Zeleortska diva bo po-
leg viž z aktualnega studijske-
ga izdelka »Sao Vicente Di Lon-
gue« predstavila tudi pred ne-
davnim objavljeno zbirko naj-
večjih uspešnic.
• V Križankah bo 10. junija
nastopil vodilni nemški me-
talurški klan Rammstein.
Predskupina bo domača Sidd-
harta. Vstopnice po 4900 SIT
bodo kmalu v predprodaji. In-
fo: www.vstopnice.com. Na
taistem naslovu pa naj dete tu
di vse informacije o skorajj
njem nastopu (15. maj) lege^
darnega italijanskega pevca it
avtorja Zucchera v Kopru ij
koncertu izvrstnih JamiroqQ
al v Puli (14.06.).
• Gorenjski kantavtor An
drej Šifrer bo srečanje z Abra
hamom in 25. obletnico glaj
bene kariere obeležil s koi
certom v Cankarjevemu d(
mu 17. maja.
V četrtek, 9.maja, ob 21.uri,
te ZAMORC (še) vabi na pred-
stavitev pesniške zbirke MI2
»PIŠEMA POEZIJO, BORI JO
PA RIŠE« avtorjev Tonete Kre^
garja in Jerneja Dirnbeka.
Pa še tole: ZARADI BODOČB
PROSTORSKE STISKE osebjd
kmalu bivšega Zamorca išče nol
vo zanimivo lokacijo za nove
zanimive dogodke. Torej je čeiF
ča, da lokacijo že imamo, res
čenča. Ponudbe sprejemamo'
na telefona 041 731 774 in 041
844 129. Sitno. j
20 VROČIH RC
Št. 19-9. maj 2002
GLASBA
25
Citre in bršijanov list
Cita Galič, odlična citrar-
Ka in gospa z velikim glas-
benim znanjem iz Šempe-
tra v Savinjski dolini, se na
odru rada predstavi in zai-
gra skupaj s stricem Kon-
dijem Kosom iz Marija Re-
ke. Z mehko melodijo citer
spremlja strica Kondija, ki
igra na bršijanov list. Pra-
vi, da so lahko tudi drugi
listi, vendar je bršijanov
najbolj zvočen in trpežen,
da zdrži nekaj melodij.
To je tudi najbolj enosta-
ven in poceni instrument, ki
ga lahko odtrgaš povsod, kjer
raste. Res pa je, da je treba
znati melodijo zaigrati, kar
ni tako preprosto, kot se zdi
na prvi pogled. Pri nas je bil
vrsto let najbolj znan virtuoz
na bršijanov list znameniti
Tonček Plut iz Semiča v Beli
Krajini, ki je dočakal visoko
starost, saj je umrl pred dve-
ma letoma star več kot 90 let.
Plut je skoraj vse življenje
igral skoraj popolnoma gluh
zaradi bolezni ušes.   _
Ko pa se Citi Galič in Kon-
diju Kosu pridružijo še ljud-
ski pevci iz Marija Reke, po-
tem so pogoji za dobro raz-
položenje izpolnjeni. Tako je
bilo tudi ob njihovem prijet-
nem nastopu v Kozjem, ka-
mor jih je povabil harmoni-
kar in kulturni delavec Franc
Rajgl z Veternika. TV
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Od vasi do vasi
Francijem ZemetOiti
Franci Zeme iz Tomaža pri
Vojniku je brez dvoma mu-
zikant, o katerem je treba go-
voriti z vsem spoštovanjem.
Harmoniko igra že dobrih 46
let, ansambel z različnimi
glasbeniki in vokalnimi sku-
pinami pa ima že 37 let. Še
vedno je absolutni rekorder
po številu nastopov na na-
ših najstarejših festivalih na-
rodno zabavne glasbe na Ptu-
ju in v Števerjanu. Zemetov
ansambel se lahko pohvali
tudi z mnogimi dobrodelni-
mi koncerti, ki jih je z ena-
ko vztrajnostjo organiziral
na začetku svoje glasbene po-
ti, kot jih danes.
Franci Zeme je nadvse ak-
tiven v domačem Vojniku, za-
to ni čudno, da je lani dobil
tudi najvišje občinsko prizna-
nje, zlati vojniški grb. Letos
nas je Zeme presenetil z no-
vo kaseto in zgoščenko z na-
slovom »Od vasi do vasi z naj-
lepšimi melodijami«. Objavil
je deset avtorskih melodij,
med katerimi so štiri nove in
šest »predelanih« uspešnic.
Med novimi je tudi Družin-
ska sreča, s katero je sodelo-
val na natečaju za 8. festival
Slovenske polke in valčka. Če-
prav ni bil izbran v finale, pa
bo skladba med poslušalci za-
radi aktualne vsebine prav go-
tovo doživela lep sprejem.
Franci Zeme je posebej po-
nosen na sinova Andreja in
Bojana, ki sta glasbene kora-
ke začela šteti pod mentors-
tvom očeta, hvaležen pa je tu-
di ženi Faniki, ki skrbno in
predano skrbi za svoje tri moš-
ke, zaljubljene v glasbo.
Franci je ob zadnji pred-
stavitvi novih posnetkov po-
vedal, da bo z ansamblom
vztrajal do jubileja, 40 let.
Vsi, ki ga poznamo, smo pre-
pričani, da se bo Franci zelo
težko ločil vsaj od harmoni-
ke. »Imam še veliko svojih
melodij, ki jih bom rad od-
stopil v objavo mladim glas-
benim skupinam,« je bil nje-
gov optimistični zaključek.
Franci je še vedno zelo pri-
ljubljen, dokaz je petnajst te-
lefonskih klicev v polurni od-
daji.
Franci Zeme je njega dni
bil tudi med pionirji organi-
ziranja glasbenih revij v Voj-
niku, ki so bile imenitno obi-
skane, na njih pa se je zvrsti-
la vrsta najboljših glasbeni-
kov. Škoda, ker teh srečanj v
Vojniku ni več.
Na sliki sedanja zasedba
ansambla Francija Zemeta
(zadaj od leve) Edi Stopar,
bariton in baskitara in Mar-
jan Šartl, kitara (spredaj od
leve) Jože Ošep, trobenta, Ti-
ne Krajnc, pevec. Jelka Bob-
nar, pevka, Boštjan Zaje,
TONE VRABL
Polne roke dela za Modrijane
Mlado narodno zabavno
skupino Modrijani iz oko-
lice Dobrne štejejo med na-
jobetavnejše glasbene ta-
lente pri nas. Fantje so la-
ni navdušili na mnogih fe-
stivalih in drugih nasto-
pih, pobrali lepo število po-
membnih nagrad in z
vsem, kar so pokazali, na-
povedali, da je na njih tre-
ba v prihodnosti resno ra-
čunati.
Po prvem albumu z naslo-
vom Daleč je dom, na kate-
rem so se znašle vse njihove
festivalske nagrajenke in se-
veda mnoge druge uspešni-
ce, jih kličejo na vse konce
in kraje. Fantje se sleherne-
mu vabilu z veseljem odzo-
vejo tudi sedaj, ko je njihov
basist Franjo na služenju vo-
jaškega roka in ima seveda
manj možnosti za nastopa-
nje. Kadar prijateljem iz an-
sambla ne more pomagati.
priskočijo na pomoč drugi
glasbeniki, ki jih na celjskem
koncu ne manjka. Pomem-
bno je, da gre delo naprej in
da Modrijani kujejo vroče že-
lezo. Junija bo Franjo spet
ves predan ansamblu, dotlej
pa se bodo že znašli. Vojak
Franjo je dobil prost izhod,
ko so Modrijani pred dnevi
snemali videospota za sklad-
bi Mlinar in Moja Pepelka.
Posneli so ju kar v domačem
okolju, zdaj pa seveda pri-
čakujejo, da bodo stalni gostje
povsod tam, kjer na veliko
vrtijo narodno zabavne vi-
deospote.
TVOKOZAODROiVi
Dva imenitna slovenska
harmonikarja Lojze Slak (le-
vo) in Franc Mihelič z ženo
(desno) nista samo konku-
renta, ampak tudi prava pri-
jatelja. Oba sta v mnogih le-
tih igranja vnesla v sloven-
sko narodno zabavno glasbo
veliko svežine in vsak tudi
svojo »barvo«, kot radi reče-
mo. Danes tudi povprečni
poznavalci slovenske narod-
no zabavne glasbe ob poslu-
šanju ločijo Slakovo in Mi-
heličevo igranje od drugih po
zasedbi podobnih skupin.
Oba odlikuje prijetna meh-
koba, všečno petje in velik
smisel za dobre melodije z
lepimi teksti. Lojze Slak
kljub skoraj dopolnjenim 70
letom se še vedno ne misli
odpovedati prijateljevanju s
harmoniko, medtem ko
Franc Mihelič, harmonikar
z najlepšim nasmehom, ki je
nasledil Vikija Ašiča st., raz-
mišlja o novi uspešnici, ki bi
se pridružila imenitnim La-
stovkam. TV
Št. 19-9. maj 2002
26
TV VODIC
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
f   tETRTEK, 9. MAJA, OB 12.20:
ODMEV
Mučenje cirkuških živali
Cirkuški nastopi živali ponavadi najbolj
navdušujejo otroke, vendar se za bliščem na
odru v zakulisju skriva hudo trpinčenje ži-
vali. Nobena žival namreč sama od sebe ne
pleše in ne skače po odru. Trenerske meto-
de so grozljive in večinoma so cirkuške ži-
vali pretepene, apatične in prestrašene. Zaš-
čitniki živali zato ponavadi pred cirkusi pri-
pravijo proteste in pozivajo k bojkotu cir-
kuških nastopov. Pred cirkusom Embell Ri-
va je Društvo za zaščito živali Ljubljana prejš-
nji teden protestiralo proti nasilju nad ži-
valmi, vendar so jih cirkuški delavci preg-
nali. Nekatere evropske države so zato do-
ločenim cirkusom zaradi mučenja živali že
prepovedale vstop, Slovenija se za takšne
ukrepe še ni odločila, čeprav je naš zakon o
zaščiti živaU zelo strog. Kje je torej meja? Bi
bilo potrebno nastope živali v cirkusih pre-
povedati in ali iz njih umakniti samo divje
živali? Različna mnenja bomo predstavili v
oddaji Odmev.
Vaša SMS sporočila sprejemamo na tel.
št. 031 760-461.
NEDEUA, 12. MAJA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Boštjan Leben in njegova
glasbena popotovanja
Boštjan Leben, 34-letni Celjan, je izvrsten
glasbenik. Pred dnevi je končal snemanje
svojega novega ploščka, na katerem je ug-
lasbil 12 svojih življenjskih zgodb. Predvsem
tistih, ki jih je doživel na svojih glasbeno-
raziskovalnih poteh po Aziji, Pacifiku, Av-
straliji, Novi Zelandiji in Ameriki. Kakšno
je njegovo iskanje popolnega tona, kakšna
je glasba, s katero se izraža celo bolje kot z
besedami, kakšna bo usoda ploščka, za ka-
terega še vedno išče založnika, vse to in še
veliko več boste izvedeli v oddaji Znanci pred
mikrofonom.
Obvestila o radarjih in stanju na slo-
venskih cestah sprejemamo na tel. št. 031
609-609.
SREDA, 15. MAJA, OB 19.20:
POP ČVEK
Frajkinclari in življenjske
resnice
Kdo ne pozna znane pesmi Srčna napaka,
po kateri so Frajkinclari v hipu postali pre-
poznavni po vsej Sloveniji? Minuli teden so
izdali novi album Naša fara. Svoje življenj-
ske resnice so predstavili na svoj, hudomu-
šen način. Besedila imajo veliko domišljije,
zavita so v folk glasbo in začinjena s pravo
mero humorja - tako kot znajo le Frajkinc-
lari. Za smeh poskrbljeno, pravijo šaljivi Šta-
jerci, ki obljubljajo tudi radijsko zabavo.
Nov elektronski naslov radia je desk.ra-
dio@radiocelje.com.
Deželica tritisočiii pravljic
Med zverinicami iz Rezije - Pravljično lepa dolina
onkraj Kanina
I Rezija, pravljična deže-
lica pod Kaninom. Najza-
liodnejša slovensko govo-
reča pokrajina, ki je narav-
00 odprta v Furlanijo ter za-
prta proti matični domovi-
ni. Cestnega udobja vajeni
slovenski turisti se zato na-
potijo tja čez Trbiž, od ko-
der je v Rezijo še petdeset
kilometrov avtoceste. Vsi
drugi vstopajo na mejnem
prehodu Učja, nad Žago pri
Bovcu.
Prelaz Učja je odprt le pod-
nevi, potem se vrata v prav-
ljično deželo z obeh strani
zaprejo. Kmalu za mejnim
prehodom se pojavi velika
dvojezična tabla Comune di
Resia-Rozajanski komiin. Na-
to se cesta tako zelo zoži, da
je prostora le še za eno samo
štirikolesno vozilo. Prvo na-
selje je Učja, dolga in zakot-
na stranska dolina Rezije. Za-
kotje zakotja. Vas Učja, če-
prav v eni od najrazvitejših
dežel, je še vedno na koncu
sveta. Tako daleč, da je že pi-
satelj Ivan Trinko poročal,
kako vaščani zaradi oddalje-
nosti pokopljejo vse svoje mr-
tvece brez duhovnika.
Cestica se vije in vije in na
kakšnih desetih kilometrih
vožnje srečam le skupino mo-
toristov, namenjenih v Posoč-
je. Povsod je gozd, v katerem
kraljujejo zverinice iz Rezi-
je, ki so se slovenskim otro-
kom tako zelo priljubile. Uč-
ja dolina pomeni v knjižni slo-
venščini volčja dolina. Nič
čudnega, tod so nekoč gospo-
darili volkovi in medvedi,
skrivnostni svet pa je buril bo-
gato domišljijo Rezijanov. Za-
pisovalci so v Reziji uspeli ote-
ti pozabi več kot tri tisoč ljud-
skih zgodb in pesmi. To je v
21 kilometrov dolgi doUni, ki
ima dandanašnji le še nekaj
nad tisoč prebivalcev. V pra-
vem narodopisnem raju, ki mu
na celotnem slovenskem et-
ničnem ozemlju ni para.
Kdaj bo vendar konec oz-
ke in ovinkaste ceste, razmiš-
ljam naveličan. Slabo voljo
odganjajo veličastni prizori.
Najprej opuščenega pastir-
skega naselja, nato po furlan-
skem potresu obnovljene
cerkvice sv. Ane. Ko prispem
v naslednje nekdanje pastir-
sko naselje Kmica/Carnizza,
se mi zdi, da sem prišel v ci-
vilizacijo. V Krnici je turistič-
na informacijska tabla v ita-
lijanščini, pastirske staje so
spremenjene v vikende.
Slovenščina z
mehkim č
Od Krnice se gorska cesta
nekoliko razširi ter bolj ali
manj strmo spušča v osrednjo
dolino Rezije. Sledi prva kra-
jevna tabla, z dvojezičnim na-
pisom Lischiazze/Liščace, z re-
zijanskim mehkim č seveda (v
knjižni slovenščini je kraj Li-
senek). Za razliko od drugih
slovenskih krajev v Italiji so
krajevni napisi v Reziji dosled-
no dvojezični, italijansko-re-
zijanski. Sicer pa prevladuje-
jo v visoko ležečem Lisenku,
tako kot drugod v Reziji, ba-
hate meščanske hiše, zgraje-
ne po rušilnem potresu.
Nekdanje ljudsko stavbars-
tvo se je še najbolj ohranilo v
Solbici/Stolvizzi, proti kon-
cu rezijanske doline, pod vi-
sokim Kaninom. Prava sredo-
zemska gradnja z lesenimi
ganki v slikoviti vasi, ki je po-
zidana v breg. Iz Solbice, z
naravne razgledne terase, je
čudovit razgled po vsej Rezi-
ji, dolini ob rečici Bili, kot ji
pravijo domačini. Tik ob njej
je spomenik rezijanskemu
brusilcu, v spomin na čase,
ko so hodili Rezijani po sve-
tu kot brusilci in krošnjarji.
Z domačini se skušam po-
govoriti v slovenščini, ven-
dar njihove odgovore razu-
mem manj kot bi jih v itali-
janščini. Rezijanščino, od
knjižne slovenščine najbolj
oddaljeno narečje, smatrajo
zato nekateri evropski jezi-
koslovci celo za samostojni
jezik, saj naj bi bili Rezijani
po eni od teorij povezani z
Rusijo. Uganka, ki se ji reče
rezijanščina, je zato že od ve-
komaj predmet raziskovanja
jezikovnih strokovnjakov z
vsega sveta. Naletel sem tu-
di na domačine, ki so vešči
odgovorov v knjižni slovenš-
čini. Treba je povedati, da je
iz Solbice doma celo dobit-
nik nagrade Prešernovega
sklada, pesnik Renato Qua-
glia, ki pesni v rezijanščini.
V tem narečju je celo eden
od nagrobnikov solbiškega
pokopališča!
Za razliko od Solbice je
vasica Osojane/Oseacco
(imeni »Stolbica« in »Osoja-
ne« sta knjižni ter sta na kra-
jevnih tablah zapisani po re-
zijansko) po potresu na ža-
lost mešanica vseh mogočih
slogov, z bogatimi meščan-
skimi hišami. Celo nova po-
potresna cerkev je moderne-
ga videza, nekdanje ozke sre-
dozemske uHčice Osojan pa
so žal povsem izginile. Za
turista je tako postala vas ne-
zanimiva.
Zanimivejša je »prestolni-
ca« doline Rezije, vasica Na
Ravanci/Prato di Resia. Ze-
lo visoko nad rečico, s sli-
kovito lego. V občinskem
središču imajo edini skrom-
ni »albergo« (hotel) v Rezi-
ji, tik ob njem pa je »Info-
point« s turističnimi infor-
macijami, kjer govori mlad
uslužbenec knjižno slovenš-
čino. Eden od prospektov o
Naravnem parku Julijske
predalpe je celo v lepi knjiž-
ni slovenščini.
Čez cesto je župnijska cer-
kev, tukaj za razliko od Oso-
jan spet v starem sijaju. Po-
sebno pozoren sem na dejs-
tvo, da v njej molijo iz dvo-
jezičnih italijansko-rezijan-
skih molitvenikov. Za njo je
zanimiva kalvarija. Blizu
»prestolnice« je še vasica V
Bili/S. Giorgio, še najbližje
izhoda doline v veliki furlan-
ski svet. Pri vsem skupaj os-
taja dolina Rezije, kljub vsem
novotarijam, ena zadnjih
evropskih skrivnosti.
BRANE JERANKO
Solbice v Reziji.
Št. 19-9. maj 2002

11 pasti
TežavGt in
vprašanje romr,
nopiscev je i
Icokrat na.su u
nje: »Kako reuiai
žiti nekaj fflt-
danjega in sliko-
vitega z besedo?«
Filmarje^ se zastavlja obrat-
na težcMis vprašanjem: »Ka-
ko pokazati nekaj nevidne-
ga, zaprtega v mislih, s sli-
ko?« Recimo, za navezavo z
naslovom filma, tej težavi
past.
V pasti je najbolj vreden
hvale prav zato, ker skoraj-
da ves sloni prav na tej de-
javnosti in ker v kazanju ne-
vidnega nenehno uspeva. Če
že ne kaže miselnih povezav,
pa vsaj sili v sklepanje o njih.
Nenehno uhaja iz pasti. Pre-
berite primer iz dokaznega
gradiva: ko se vselej ogrože-
na začetna romantična idi-
la najstnika in mlade ma-
mice začne rušiti. ..kose pre-
vesi v mučno agonijo staršev
zaradi nepotrebne, neumne
izgube sina... pride prizor, ko
zbegani oče Tom Wilkinson
govori s svojim odvetnikom
o možnostih za to, da bi od-
govorni za smrt sploh kon-
čal v zaporu - in medtem ko
odvetnik razlaga, češ, kako
težko se bo to zgodilo... in ko-
liko ovir je pred njimi... se
zvok besed izklopi, očetov po-
gled (in z njim naš) pa se
ustavita najprej na odvetni-
kovih ustih, ki meljejo v praz-
no, nato še na njegovo ner-
vozno in od tematike očitno
distancirano
roko, ki raz-
mišljeno
žvenketa s ko-
vanci po žepu:
Oče ne reče
nič. Ne zmo-
re. Saj komaj-
da gleda, kaj
bi še govoril.
Pa ga vseeno
kar slišite. »Od-
vetnika zadeva
sploh ne zanima
več. Ne bo poma-
gal. Ustavilo se je
zaradi denarja.
Primer je izgub-
ljen. Moj sin je po-
zabljen. Ne morem ga več po-
slušati. Zakaj sploh še govo-
ri? Zakaj sploh še poslušam?«
Eh, posluša, ker ne more
in ne zna drugače. V pasti
je, kajneda. In ni edini. 1h-
di Sissy Spaček, tista, ki se
je nekoč imenovala Carrie in
je bila tedaj v pdsti svojih so-
šolcev, ko so jo v najsrečnej-
šem - pha, edinem srečnem
- trenutku njenega življenja
nenadoma polih s svinjsko
krvjo... tista, ki sedaj, v tem
filmu, uči zbor balkanskih
pesmi o zavetju (in ko je za-
vetje njihove steče razruše-
no, kot v ironijo zopet sliši-
mo balkanski melos)... tudi
ona je v pasti - pasti siste-
ma, nezmožnosti in nemo-
gočnosti ukrepanja, pa naj
bo to legalno ali nelegalno.
In priti iz pasti pomeni prei-
ti v nevidno delovanje...
Komorna drama? Da. Pre-
več agonije? Da. Bi bil krajši
film zaželen? Da. So pa tole
pretežno subjektivni prob-
lemčki, ki še zdaleč ne od-
vzamejo čara zasnovi, igral-
skih dosežkih (tudi Mariso
Tomei je končno zopet vred-
no gledati) in črnohumome-
mu zaključevanju.
PETER ZUPANC
Ocena: 9/10
V pajkovi mreži
Ob slovensko svetovni premieri Spider-Mana
Tolpe superjunakov v pi-
sanih oblačilih so se raz-
množile nekje okoli druge
svetovne vojne, ko je Ame-
rika potrebovala kakršno-
koli, kaj šele »super« pomoč
v borbi proti Nemčiji. Ni na-
ključje, da je bilo enemu od
prvih tovrstnih junakov ime
Kapitan Amerika (1941). Ti
junaki so se, kljub temu,
da posebne omembe vred-
nega spolnega življenja ni-
so imeli, množili izredno na-
glo. Eden najbolj pisanih je
bil Stan Leejev Spider-Man
ali Peter Parker.
Pojavil se je v začetku šest-
desetih in po mnenju neka-
terih je ravno ta pisanost pri-
pomogla k njegovi priljub-
ljenosti. Po mnenju večine pa
je razlog za priljubljenost nje-
gova »normalnost« - v primer-
javi z ostalimi super junaki.
Kajti, medtem ko se je veči-
na ostalih junakov morala bo-
riti le v svojem maskiranem
delu življenja, je bil Peter Par-
ker študent s težavami v šo-
li, težavami z dekleti in te-
žavami s skrivanjem svojega
junaštva doma pred ostarelo
teto, s katero je živel. (In ki
se je v kasnejših nadaljeva-
njih zaročila z enim njego-
vih stalnih sovražnikov. Dr.
Oktopusom ali Hobotnico.
He he. Težavam ni nikoli kon-
ca.)
Vzroki gor ali dol, strip se
je odlično prodajal in ni tra-
jalo dolgo, da so se pojavile
želje po filmu. 1967 je leto
prvega poskusa, sledili so
Spajdiji kot animirani filmi.
nadaljevanka ter nazadnje 3
- D film. Nič od tega ni bilo
huronsko uspešno. Tokratni
filmski problem izvršilne na-
rave se je imenoval posebni
efekti. V stripu je Spider-Man
rdeče modra eleganca, ki se
na mrežah vihti po veleme-
stih in vmes kdaj pa kdaj za-
pleza po stenah. Toda le ka-
ko bo film ohranil igralčevo
eleganco, če se ta mora pla-
ziti po vseh štirih, po mož-
nosti čim bolj po prstnih bla-
zinicah, potem pa sliko po-
stavijo navpik, da je videti,
kot da se premika navpično?
Nemogoče. Predvsem pa ne-
prepričljivo. Filmski Spider-
Man je po stenah drsel, na-
mesto, da bi plezal, pri tem
pa je izgledal neverjetno ne-
rodno in »netekoče«. Njego-
ve borbe so bile mutacija med
Bud Spencerjem in Bruce Lee-
jem, njegovi mrežasti izstrel-
ki pa mrežasti le zaradi moč-
ne volje ter domišljije obo-
ževalcev. In če so že bili mre-
žasti, nikakor niso mogli priti
iz napravice na njegovem za-
pestju. Logično, da je - po-
dobno kot Gospodar prstanov
- prepričljiva celovečerna vi-
zualizacija enostavno mora-
la počakati na moderno do-
bo.
In je dočakala... Sama Rai-
mija [Evil dead in Dark-
man) kot režiserja... za pet
mesecev različnim vadbam
posvečenega Tobeya Magu-
ierja [Hišni red) kot glavne-
ga junaka... Kirsten Dunst
(Intervju z vampirjem) kot
njegovo izvoljenko Mary Ja-
ne... in Willema Dafoeja kot
negativca Goblina. Produk-
cija sama je od prvih govo-
ric pa do končnega izdelka
trajala izredno dolgo - zad-
nji zastoj je povzročil 11.
september, zaradi katerega
so se producenti odločili dati
newyorškima dvojčkoma
manjšo vlogo, kot sta jo spr-
va imela. Datum, s katerim
je letos Amerika odprla svojo
najmočnejšo, poletno film-
sko sezono, je bil 3. maj, pe-
tek - po zaslugi časovnih pa-
sov pa je Slovenija s predva-
janjem filma začela nekaj ur
prej kot Spider-Manova do-
movina. Stripovski nostalgi-
ki in privrženci akcije - na
piano.
PETER ZUPANC
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (29.4. do 5. 5.)
Gremo v kino!
Stane Lee je bil tisti kreativni um stripovske hiše Marvel Co-
mics, ki je leta 1963 svetu predstavil superjunaka iz sosednje
ulice, Spider-mana. Nagradno vstopnico prejmejo Darko Koro-
šec iz Celje, Neža Vrbovšek iz Celja in Tina Lavrinc z Dobrne.
19. nagradno vprašanje: Nov slovenski celovečerec je začel
svojo kinotečno življenje tudi v celjskih kinodvoranah. Za vas
pa mala mal-ca - po kateri reki
se spuščajo tri brhke mladen-
ke?
Odgovore na dopisnici poš-
ljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19,3000 Celje, do ponedelj-
ka, 13. maja (do takrat mora-
jo prispeti!). Ne pozabite nale-
piti kupona in napisati naslova.
Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za ogled filma.
PRIHAJAJO
Varali meje
IGRAJO Iva Kranjc, Tanja Potočnik,
Pia Žemljic, Jonas Žnidaršič
REŽIJA Maja Weiss
SCENARIJ Brock Norman Brock, Zoran Hočevar,
Maja Weiss
PRODUCENT Ida Weiss
ŽANR triler
DOLŽINA 100 minut
Spust s kanuji se za tri dekleta spremeni v srhljivo
potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji goz-
dovi ne skrivajo samo meje med Slovenijo in Hrvaško,
pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim, in
da je samozvani varuh meje tisti, ki postavlja ločnice...
||p   40 dni & 40 noči   ||
40 Days & 40 Nights
IGRAJO Josh Hartnett, Shannyn Sossamon, Vinessa Shaw
REŽIJA Michael Lehmann
SCENARIJ Robert Perez
PRODUCENT Michael London
ŽANR romantična komedija
DOLŽINA 93 minut ^MH^^^ft
Zadnja ljubezenska zveza Matta Sullivana se je katastro-
falno končala in od takrat se z zlomljenim srcem ne more
spustiti v resen odnos z dekleti. Čeden oblikovalec se spuš-
ča v kratke avantu-
re, ki pa ga puščajo
praznega. Nato se
loti zanimive zdra-
vilne kure - 40 dni
popolnega erotične-
ga posta, ničesar, niti
mokrih sanj ne,
skratka katoliška
predigra. Po prvih
uspehih vse poruši
sladka, lepa, vroča
in za povrh še podu-
hovljena Erica - de-
kle iz sanj. Razpet med zaobljubo in ljubezen, se življenje
spremeni v pekel...
V pa^i^^^lll^
In the Bedroom
IGRAJO Tom Wilkinson, Sissy Spaček, Nick Stahl,
Marisa Tomei
REŽIJA Todd Field
SCENARIJ Robert Festinger, Todd Field
PRODUCENTI Todd Field, Ross Katz, Graham Leader
ŽANR drama
DOLŽINA 130 minut
Na obali Mai-
nea je poletje.
Matt [Tom Wil-
kinson) je dok-
tor, poročen z
newyorško učite-
ljico koralne glas-
be - Ruth [Sissy
Spaček).   Njun
edini otrok Frank
[Nick Stahl) pri-
haja na šolske poletne počitnice. Honorarno dela, da bi zaslu-
žil za šolanje v jeseni. Hkrati je tudi v stiku z mamo samohra-
nilko [Marisa Tomei). Lepota kratkega leta se končuje, vsi pa
se znajdejo sredi neverjetne tragedije...
-  Št. 19-9. maj 2002  -
ZAAVTOmOBILISTE
33
Dobro Honda,
drugi skromno
Japonske avtomobilske
jvarne so naredile črto pod
(jslovno leto 2001/2002, ki
gje končalo zadnje dni mar-
j po teh podatkih je bila
jleč najbolj uspešna Hon-
ki sicer ni v vrhu po ob-
5gu proizvodnje. V omenje-
em obdobju se je njena
foizvodnja povečala za 6,8
jstotka na skupaj 2,69 mi-
Ijona avtomobilov.
Honda je bila izjemno us-
,ešna predvsem doma, se
javi na japonskem trgu, kjer
,še posebej dobro prodaja-
jhondo jazz. Tako se je po-
el na domačem trgu pove-
di za 13 odstotkov na skup-
10 891 tisoč vozil. S tem je
tovarna predvsem nadome-
stila upadanje izvoza (skupaj
je izvozila 428 tisoč avtomo-
bilov, kar je bilo za šest od-
stotkov manj kot leto nazaj).
Vsekakor je znano, da je
Honda šibka predvsem na
evropskih trgih, kjer ji pro-
daja ne gre od rok.
Največja japonska avto-
mobilska hiša Toyota je lani
obseg proizvodnje povečala
za skromnih 0,4 odstotka na
skupaj 5,2 milijona vozil. Za
Toyoto pa velja obratno, da
ji je šlo slabo na japonskem
trgu, zato tudi tako skrom-
no povečanje prodaje. Nis-
san je že nekaj časa pri Re-
naultu in je v omenjenem ča-
su izdelal za pet odstotkov
manj oziroma 2,47 milijo-
na vozil; po mnenju analiti-
kov je verjetno to zadnji ne-
gativni rezultat, kajti v mi-
nulem času se je tovarna pre-
strukturirala in vse kaže, da
so pred vrati predvsem plu-
si. Zelo je padel Mitsubishi,
saj je bila njegova proizvod-
nja manjša za kar osem od-
stotkov (skupaj so izdelali 1,6
milijona vozil). Mazda kot
ena najmanjših tovarna iz de-
žele vzhajajočega sonca je la-
ni naredila 858 tisoč vozil,
kar je bilo za 2,7 odstotka
manj kot leto nazaj, vendar
pri Mazdi zatrjujejo, da se na-
povedujejo boljši časi.
Honda civic, na Japonskem odlično, v Evropi slabše.
Dr. Ferdinand Piecii odšel
Pred nekako devetimi le-
ije krmilo nemške avtomo-
lUske korporacije Volkswa-
jen (VW) prevzel dr. Ferdi-
land Piech. Avtomobilska
iša je bila tedaj v ne preveč
lobrem položaju in Piech ga
«postavil na noge - veliko-
krat na način, ki se je zdel
rtoritativen ali surov.
V njegovem času je VW za-
lustilo veliko ljudi (nenazad-
ije je zamenjal skoraj ves
ipravni odbor), po drugi sha-
ni pa 300 tisoč zaposlenih se-
daj v letu dni izdela približ-
no pet milijonov avtomobi-
lov. V naročju VW je kar de-
vet avtomobilskih znamk,
prav Piech pa je bistveno pri-
pomogel k temu, da so v kroni
tudi dragulji, kot recimo
Lamborghini, Bendey, Bugat-
ti ipd. Piech, pravnuk Ferdi-
nanda Porscheja, ki je pred
drugo svetovno vojno izde-
lal slovitega hrošča, je te dni
na svoje mesto ustoličil Bem-
da Pischetsriederja, nekda-
njega prvega moža nemške-
ga BMW. Slednji je moral odi-
ti po tistem, ko se je pokaza-
lo, da je bil nakup britanskega
Roverja izjemno zgrešena na-
ložba. Sedaj ga ne čaka prav
lahko delo, saj tržni deleži
koncema VW na evropskem
trgu padajo, recesiji ni vide-
ti konca, za povrh pa imajo
v programu kup zelo dragih
oziroma prestižnih avtomo-
bilov.
Hyundai trajet.
Posebne izvedenke ob
nogometnem prvenstvu
Za bližajoče se svetovno nogometno prvenstvo južnokorejski Hyundai, ki je tudi pokro-
vitelj, pripravlja posebne izvedenke nekaterih svojih avtomobilov. Tako bodo pripravili
omejeno količino accentov, atosov, trajetov, matrixov in lanter, ki bodo med drugim serij-
sko opremljeni s klimatsko napravo (lantra bo na voljo z avtomatskim menjalnikom),
radijskim sprejemnikom s CD izmenjalnikom, kovinsko barvo. Na sedežih bo vtisnjen
logo FIFA (mednarodnega nogometnega združenja), prav tako tudi na kolesih. Kot pravijo,
naj bi bile te različice od običajnih dražje za približno 1000 evrov.
Dobro letošnje poslovanje
Chryslerja
v zadnjem času se je o
ameriškem Chryslerju veli-
ko pisalo, pravzaprav se je
pisalo predvsem o njegovih
težavah. Z one strani Atlan-
tika vendarle prihajajo dru-
gačna sporočila, vsaj tedaj,
ko je v mislih poslovanje v
letošnjem prvem četrtletju.
Tako je tovarna, ki je sicer
sestavni del koncema Daim-
lerChrysler, v omenjenem ča-
su poslovala dobro, saj je imela
za 127 milijonov evrov dobič-
ka. V enakem lanskem obdob-
ju je bil rezultat povsem dm-
gačen, saj je bilo izgube za 1,4
milijarde evrov. Chrysler je
del DaimlerChryslerja od le-
ta 1998 in se je kmalu po ti-
stem, ko je postal sestavni del
skupine, začel ukvarjati z ve-
likimi problemi. Na njegovo
krmilo je pred letom prišel
Dieter Zetche in očitno je, da
je veliko pripomogel k dru-
gačnemu poslovanju te veli-
ke ameriške korporacije. Nas-
protno se je v tem zakonu do-
gajalo z Mercedes Benzom.
Ta velika in ugledna evrop-
ska avtomobilska hiša je v
vsem tem času delala in po-
slovala tako rekoč izjemno,
kar kaže tudi skupni rezultat
za letošnje prvo četrtletje, kajti
skupaj je bilo dobička za več
kot milijardo evrov, kar je se-
veda izjemen rezultat.
34
ILiSlIETI - INFORMACIJE
Sladkajmo se z jagodami
Ko dozon|o jagode, si jih
privoščimo za posladek, za
poobedek, pa tudi za popol-
danski prigrizek. Jemo jih
s sladkorjem, s stepeno
sladko smetano ali pa z nji-
mi polnimo torte, palačin-
ke in cmoke.
Jagodovi
cmoid
Potrebujemo gotovo me-
šanico za cmoke, 16 velikih
jagod, 16 kock sladkorja, 50
g listasto narezanih man-
dljev, 30 g sladkorja v pra-
hu.
Po navodilu z vrečke pri-
pravimo mešanico za cmo-
ke. Testo oblikujemo v po-
dolgasto klobaso, nareže-
mo jo na kose, vsak kos
sploščimo. V vsak kos testa
zavijemo jagodo, v katero
potisnemo košček sladkor-
ja. Testo ovijemo okrog ja-
gode, da dobimo cmok.
Cmoke povaljamo v pšenič-
nem zdrobu, nato pa jih ku-
hamo v osoljeni vreli vodi
10 do 12 minut. Cmoke od-
cedimo, prelijemo jih z vro-
čim maslom, potresemo z
mandlji in s sladkorjem. Ta-
koj ponudimo.
Palačinke Z
jagodami
Za 4 osebe potrebujemo:
125 g moke, 2 jajci, ščepec
soli, 1,2 del mleka, 15 g ma-
sla, 250 g jagod, 1,2 del slad-
ke smetane, kozarček ruma,
4 žlice jagodove marmelade,
nekaj celih jagod za okras,
gost jagodni sok za preliv.
Iz moke, jajc, soli in mle-
ka razžvrkljamo testo za pa-
lačinke in ga pustimo stati
pol ure. Razpustimo maslo
in ga mlačnega zamešamo v
testo. Jagode očistimo in na-
režemo na rezine. Potrese-
mo jih s sladkorjem in pu-
stimo stati, da izpustijo sok.
V kožico nalijemo smeta-
no in jo zavremo, kuhamo
jo na majhnem plamenu, da
se zgosti. Nato ji prilijemo
sok, ki se je nacedil iz ja-
god, dodamo tudi rum in ja-
godovo marmelado. Iz testa
za palačinke spečemo tan-
ke palačinke. V še toplo sme-
tano zamešamo narezane ja-
gode. S smetano in jagoda-
mi polnimo palačinke, zvi-
jemo jih, okrasimo s celimi
jagodami, ponudimo pa z ja-
godovim sokom ali. s kaša-
sto pretlačenimi in sladka-
nimi jagodami (250 g sve-
žih jagod zmešamo s 4 žli-
cami sladkorja, pretlačimo
in ponudimo k palačinkam
za preliv).
BIOKOLEDAR
Nega balkonskega cvetja -
gnojenje, zalivanje, zaščita
Zunaj postaja toplo in če
je vreme ugodno je v maju
že čas, da postavimo bal-
konsko cvetje na prosto.
Najbrž smo si že izbrali
rastline in naredili načrt,
kako si bomo s cvetočimi
rastlinami zasadili balko-
ne, okna in terase.
Pri izbiri rasdin pa je poleg
lege, pravilne izbire rastlin,
barvnih kombinacij in bujno-
sti rasti posameznih rastlin po-
trebno upoštevati tudi čas, ki
ga nameravamo posvetiti os-
krbi rastlin med sezono. Ti-
sti, ki ga imajo veliko, skupaj
z veseljem do vrtnarjenja, lah-
ko izberejo zahtevnejše rast-
line. Ostalim, ki ga nimajo do-
volj, pa priporočamo, da iz-
berejo manj zahtevne rastline
in jih sadijo v globoke poso-
de, saj te sprejmejo več vode
in je rastline potrebno manj
pogosto zalivati. Tudi korita z
vodno rezervo se dobro obne-
sejo in zmanjšajo pogostnost
zalivanja.
Zemlja, v katero sadimo
rastline, naj bo kakovostna.
Priporočljivo je, da rastline
ob sajenju pognojimo s po-
časi topnimi gnojili (Substral
magična moč za balkonsko
cvetje). Zaradi bujnosti rasti
pa je kmalu potrebno rastli-
ne redno dognojevati s teko-
čimi gnojili (Plantella za pe-
largonije, Horty za balkonske
rastline) ali gnojili v prahu za
balkonsko cvetje. Pri dogno-
jevanju moramo biti posebej
pozorni pri surfinijah, saj so
zelo občutljive na pojav list-
ne bledice in jih je potrebno
dognojevati z gnojili, ki vse-
bujejo železove kelate.
V boju proti škodljivcem
lahko uporabimo nekatere
izdelke Terminator X, ki so
okolju prijazni. Naravni in-
sekticid za rastUne, ki vse-
buje izvlečke iz cvetov bol-
hača, zatira razne škodljiv-
ce (listne uši, pršice...). Tu-
di rumene lepljive plošče so
preproste za uporabo, saj jih
le obesimo v bližino rastlin.
Primerne so za leteče insek-
te, ki jih privablja rumena
barva in se lepijo na ploščo,
namesto da priletijo na rast-
line.
Vabimo vas v VRTNI
CENTER KALIA na Kidriče-
vi cesti, kjer vam bomo ob
nakupu tudi strokovno sve-
tovali, lahko pa nas pokliče-
te na telefon: 03 491 75 40
ali pa nas obiščete na spletni
strani: www.semenarna.si.
INFORMACIJE
39
DESKANJE
PO SPLETU
Novi
vladarji sveta
Se vam je že kdaj zgodi-
lo, da vas je kakšna doku-
mentarna oddaja na televi-
ziji tako pritegnila, da ste
šli na splet in poiskali čim-
več podatkov o njenem av-
torju? Meni se je pravkar.
Gre za dokumentarec »No-
vi vladarji sveta«, avtorja
Johna Pilgerja, znanega ra-
ziskovalnega novinarja, ki
bo te dni doživela izid v is-
toimenski knjigi. V njej Pil-
ger razkriva, kaj dejansko
stoji za globalizacijo, vse
skupaj pa podpira z mno-
gimi dejstvi in s primerom
Indonezije, države, ki jo je
Svetovna banka postavlja-
la za zgled, dokler se v letu
1998 ni sesulo njeno celot-
no gospodarstvo.
Pilger je izkušen vojni do-
pisnik, pisec in, kot že reče-
no, raziskovalni novinar, na
njegovi domači strani Hidden
Agendas (http://pilger.carl-
ton.com/) pa so podatki o njem
in predvsem o njegovih delih.
Pilger je začel kot novinar pred
skoraj pol stoletja, od takrat
do danes je sodeloval z vrsto
uglednih medijskih hiš, kot so
BBC, ABC, Daily Mirror, The
Guardian, The Independent,
The New York Times, The Los
Angeles Times in drugimi, na-
pisal pa je tudi nekaj odmev-
nih knjig.
In kaj pove Pilger v Novih
vladarjih sveta? Predvsem to,
da sta Svetovna trgovinska or-
ganizacija in Svetovna ban-
ka globalizacijske tokove obr-
nila v prid peščice bogatih dr-
žav, ali še bolje, peščice bo-
gatih posameznikov, ki se na-
pajajo iz dolgov tretjega sve-
ta. Osnovno sporočilo je pre-
cej enostavno: globalizacija
naj bo proces, ki bo zagoto-
vil boljšo prihodnost večine
ljudi na svetu in ne zgolj sreč-
nih posameznikov.
Na spletni strani so v po-
glavju Globalizacija pojas-
njeni vzvodi globalizacijskih
tokov in predvsem protislo-
vij, ki izhajajo iz njih. Sled-
nja še toliko bolj bodejo v
oči zaradi razvoja tehnolo-
gije in velike rasti svetovne-
ga trgovanja, ki bi morala po
najbolj preprosti logiki naj-
prej olajšati življenje ljudem
po vsem svetu, namesto tega
pa je milijone revnih pahni-
la v še večjo revščino - na ra-
čun nepredstavljivih dobič-
kov peščice bogatih.
Seveda je zgodba že stara,
vendar nas Pilger opozarja na
to, da je svet danes dejansko
drugačen kot je bil pred ne-
kaj desetletji. Hkrati tudi na-
vaja možne alternative tak-
šnemu stanju, ki so precej
drugačne od naivnih predstav
o idealni svetovni ureditvi.
Kar je tudi ena izmed pogla-
vitnih prednosti njegovega pi-
sanja v primerjavi z današ-
njo površno predstavo javno-
sti o antiglobalizmu. In prav
vse smernice lahko v času,
ko se pri nas pogovarjamo o
prodaji bank in gospodarskih
družb, upoštevamo tudi na
naših tleh.
Spletna stran je zanimivo
branje tudi za tiste, ki jih za-
nima zgolj ozadje globaliza-
coje trgovanja in njene po-
sledice, seveda pa bo prišla
prav tudi tistim, ki želijo iz-
vedeti več o tem izjemnem
avtorju.
Vasja Ocvirk
vasja@slowvvwenia.com
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica vabi 11. 5. na ogled nar-
cisnih poljan na Španov Vrh, GoUco in Dovško Babo. Po-
sebni avtobus bo s celjske Glazije odpeljal ob 5.40 in ob 6.
Uri iz Migojnic.
18. maja pa vas vabijo na izlet od Smrekovca čez Travnik
do Rastk ali Ljubnega, delno po trasi 23. pohoda od Bolni-
šnice Celje do Travnika. Posebni avtobus bo z Glazije odpe-
ljal ob 5.40 in ob 6. uri iz Migojnic.
i^ODNIK
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče-9.5. ob 12. uri za abon-
ma Vrtnarske šole, 10. 5. ob
15.30 za abonma Sred. ste-
klarske šola Rogaška Slatina
in 13. 5. ob 11. uri zaključe-
na predstava Podnajemnik;
II. 5. ob 20. uri na Odrupo-
dodrom za abonma po poseb-
nem razporedu in za izven Lo-
čitev; 14. in 15. 5. ob 10. uri
pa zaključena predstava Os-
tržkove dogodivščine.
Muzej novejše zgodovine
Celje - Hermanovo gledališ-
če 15. 5. ob 17. uri lutkovna
predstava Rusica pregnala gr-
dinico iz lisičje hišice.
Dom kulture Velenje 8. 5.
ob 18. in 20.30 predstava Špas
teatra'iz Mengša z naslovom
Stevardese pristajajo. 10. 5.
ob 20. uri bodo člani Ama-
terskega gledališča Ljutomer
uprizorili Vajo zbora, v pr-
leškem dialektu. 13. ob 20.
za beli abonma in izven ter
15. 5. ob 20. uri za rumeni
abonma in izven pa bo gosto-
valo Primorsko dramsko gle-
dališče iz Nove Gorice s pred-
stavo Tistega lepega dne.
Koncerti
Narodni dom 10. 5. ob
19.30 koncert dveh perspek-
tivnih mladih celjskih glas-
benih talentov - flavtista Lu-
ke Železnika in pianista Pri-
moža Mavrica. 11. 5. ob 20.
uri koncert orkestra Akord,
s solistom violinistom Vasi-
lijem Meljnikovom.
Dvorana gasilskega do-
ma Nova Cerkev 11. 5. ob
19. uri jubilejni koncert ob
30-letnici Moškega pevske-
ga zbora KUD Nova Cerkev.
Zadružni dom Ljubečna
11. 5. ob 20. uri koncert Vi-
tezov Celjskih z gosti - Moš-
kim pevskim zborom iz Lju-
bečne.
Razstave
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto od 10. do 24.
maja med 8. in 17 uri raz-
stava izdelkov Društva kle-
kljaric in ljubiteljev čipk -
umetnikov belih niti.
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - center 9. 5. ob 17 uri
otvoritev razstave fotografij s
petih celin Francija Horvata.
Galerija zavoda za
zdravstveno varstvo 10. 5.
ob 11. uri otvoritev razstave
otroških likovnih del iz 43
držav sveta, 7. mednarodne-
ga razpisa na temo Konj, li-
kovne revije Likovni svet.
Likovni salon 9. 5. ob 19.
uri otvoritev umetniškega
projekta Anima Meditans,
Mateje Krašovec Pogorelčnik.
Grad Podsreda 11. 5. ob
18. uri otvoritev razstave
Okus po sliki.
Špitalska kapelica med-
narodna razstava ekslibrisov,
do 15. 5.
Galerija sodobne umet-
nosti Terorizem, do 18. 5.
Kulturni center Laško Da-
rinka Pavletič - Lorenčak, do
17 5.    '
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha.
Galerija Volk »Celje v sli-
karjevi podobi«.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Velenjski grad Božo Kos.
Mesna galerija Šoštanj sli-
karska dela francoskega slikar-
ja Jacquesa Bernarda Berjaca.
Avla Osrednje knjižnice
razstava Poklicani in izvolje-
ni, do 17. 5.
Pokrajinski muzej Celje
etnološka razstava »V podo-
be ujeti indigo«.
Galerija Volk Celje Špela
Cvetko, do 31. 5.; hotel Evro-
pa Jana Strušnik, do 15. 5.,
od 15. 5. do 15. 6. pa Zden-
ka Vinšek; hotel Štorman
Raj ko Bogataj, do 31. 5.; ga-
lerija Mik Celje Milan Todi-
č, do 22. 6.; Etol Slavica Lo-
venjak, do 31. 5.; avla splo-
šne bolnišnice Celje »Med-
narodni teden Rdečega kri-
ža«, do 15. 5.; Galerija Bo-
rovo Saša Grad, do 11. 6.;
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Delavnice,
seminarji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog
9. in 14. 5. ob 10.30 »Z balo-
nom okoli sveta«. 15. 5. ob
16. uri pa muzejska družin-
ska delavnica za starše in
otroke ob mednarodnem
dnevu družin.
Mladinski center Celje 9.
od 16. do 1730 angleščina, od
18. do 20. računalniška delav-
nica; 10. od 17 do 19. ure španš-
čina, od 18. do 20. pa revija
rejv frizur; 11. od 10. do 13.
ure bolšji sejem, od 14. do 16.
ure španščina, od 16. do 18.
novinarska delavnica in od
16.30 do 18. ure aerobika, ob
18. uri pa dobrodelna zabava
»Na drugi strani mavrice«; 12.
od 12. do 18. ure turnir v igri:
Gospodar prstanov; 13. ob 19.
uri Celjske debate v Celjskem
domu, od 20. do 22. ure pa
tae-bo; 14. od 16. do 1730 ita-
lijanščina, od 17 do 19.30 li-
kovna delavnica za odrasle, od
18. do 20. ure računalniška de-
lavnica in od 15.30 do 20.30
plesna šola Power dancers; 15.
od 16. do 1730 nemščina, od
18. do 20. računalniška delav-
nica, od 20. do 22. pa tae-bo.
Ostalo
Dvorana Plesnega Foru-
ma Celje 10. 5. ob 19. uri me-
dobmočno srečanje plesnih
skupin sodobnega plesa celj-
ske regije. 11. 5. ob 21. uri
»Celjski večer z...« - večer
arabske glasbe, plesa, besede
in jedi. 15. 5. ob 19. uri pa bo
zaradi velikega interesa po-
novno uprizorjena enodejan-
ka v francoskem jeziku »Uč-
na ura - inštrukcija« in »Od
šansona do mjuzikla«.
Lovski dom na Gozdni-
ku nad Bukovco 11. 5. ob
10. uri »Djurdjev den« (Jur-
jevo), tradicionalno srečanje
članov in simpatizerjev Ma-
kedonskega kulturnega druš-
tva Vatroslav Oblak iz Celja.
Center Celja - na zvezdi
11. 5. od 9. do II. ure ocvet-
ličenje Celja 2002, z nasto-
pom Celjske Folklorne sku-
pine in mladih harmonikar-
jev Vikija Ašiča ml. v pro-
gramu, ki ga pripravlja Turi-
stično društvo Celje, z deli-
tvijo cvetja in ob zvokih an-
sambla Vitezi Celjski.
Savinjsko nabrežje II. 5.
od 9. do 12. ure vabi Projekt-
na pisarna Celje zdravo me-
sto in ŠD Gaberje na preiz-
kus v hitri hoji na 2 km.
Dvorana Celjskega doma
in ploščad Krekovega trga
14. 5. ob 10.30 medobmoč-
no srečanje otroških folklor-
nih skupin »Pleši, pleši...« z
nastopom otroških folklor-
nih skupin celjske regije.
Medobčinska matična
knjižnica Žalec 9. 5. ob 19.
uri večer pesmi Martina Ze-
lenka.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 13.5. ob 18. uri pre-
davanje prof. Božene Orožen
z naslovom Anton Aškerc - po-
potnik. 15. 5. ob 19. uri pa
predstavitev pesniške zbirke
Ivanke Godec z naslovom Pe-
smi za dušo.
Knjižnica pri Mišku Knjiž-
ku 15. 5. ob 17 uri pravljica o
Zaljubljenem zvončku.
Krčma Pri Zamorcu 9. 5.
ob 21. uri predstavitev pesniš-
ke zbirke Mi2 pišema poezi-
je. Bori jih pa riše.
Mohorjeva knjigarna 15.
5. ob 19. uri srečanje z dr.
Janezom Dularjem.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union 9. 5. ob 18.30 ter
od 10. do 15. 5. ob 16.30 in
21. uri akcijski film Spider-
man, 9. 5. ob 21. uri ter od
10. do 15. 5. ob 19. uri slo-
venski film Varuh meje.
Mali Union 9. 5. ob 18.
uri ter od 10. do 15. 5. ob
18.45 drama V pasti. 9. 5.
ob 20.30 akcijski film Spi-
der-man, od 10. do 15. 5. ob
17. uri akcijski spektakel
Kralj škorpijonov in ob 21.15
slovenski film Varuh meje.
Metropol od 9. do 15. 5.
ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter
10. in 11. 5. ob 22.30, II. 5.
tudi ob 10. uri romantična
komedija 40 dni, 40 noči.
Kino Žalec 10. ob 20. uri,
11. ob 20.30 in 12. 5. ob
20. uri vojna drama Sestre-
ljeni črni jastreb; II. ob
18.30 in 12. 5. ob 18. uri
pa pustolovski film E. T. Ve-
soljček.
Kino Vransko 10. 5. ob
20. uri komedija Ful gas 2.
Kino Velenje - velika dvo-
rana 9. do 12. 5. drama V
pasti in komedija Shovvtime;
mala dvorana 12. 5. ob 17
uri komedija Moj vražji pri-
jatelj, 13. in 14. 5. ob 20.
uri komedija Shrek.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Srečko Srot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založiiiško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Od^uvuiiia uicdnica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Uredništvo: Marjeta Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katic,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Jvana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03J 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 19 - 9. maj 2002
40
"^ZANIMIVOSTI
Pionirski polet okrog sveta
Matevž Lenarčič bo v ultralahkem letalu v 80 dneh sam preletel 13 držav
Matevž Lenarčič. Ime, ki nekaterim ne pove veliko,
drugi pa prikimajo z glavo. 42-leten diplomiran biolog,
poročen, z dvema otrokoma, z Rečice ob Savinji. Plezal
je na vrhove Grenlandije, Patagonije, Himalaje... Dva-
najst let se profesionalno ukvarja s fotografijo, prepoto-
val je dobršen del sveta, fotografiral in letel je na Kam-
čatki in Aljaski, napisal knjigo o Patagoniji, izdal šest
fotomonografij, zadnja leta pa se ob fotografiji ukvarja
predvsem z letenjem.
To so osnovni biografski po-
datki Matevža Lenarčiča, ki
skrivajo sanje marsikaterega
posameznika - sanje, ki pa si
jih je upal izsanjati le Matevž.
Tudi njegova zadnja avantura,
ki se bo pričela proti koncu
maja, bo zagotovo sodila v koš-
ček drugačnih, vendar izsanja-
nih sanj. Matevž se namreč že
dlje časa pripravlja za solo po-
let okrog sveta. V ultralahkem
letalu, brez dodatne podpore,
bo poletel iz Slovenije čez Si-
birijo do 11 tisoč kilometrov
oddaljene Kamčatke in naprej
preko Beringovega preliva na
Aljasko, v Kanado, na Baffi-
nove otoke, Grenlandijo, Is-
landijo, Ferske otoke, v Veli-
ko Britanijo in spet v Sloveni-
jo. 80 dni, 13 držav, eno leta-
lo, en pilot.... do iskanja meja
človeške fizične in umske
zmogljivosti.
Težave v Rusiji
Matevž sanja o poletu že
več kot dve leti, toliko časa
pa že trajajo tudi priprave.
Lanski datum se je izjalovil,
v vodo je padel tudi za 10.
maja načrtovani odhod, Ma-
tevž pa zagotavlja, da bo naj-
kasneje 26. maja vsekakor od-
letel. »Dve leti se ukvarjam
samo z organizacijo potova-
nja, saj je s tem veliko več
dela, kot sem kdaj koli mi-
slil. Največje težave so v Ru-
siji, kjer lani niso dali dovo-
ljenja. Načelno bi moral za
prelet vsake države imeti do-
voljenje, vendar s tem v Evro-
pi ni težav. Težje je s sever-
nim Atlantikom, vendar se
dajo zadeve urediti po razum-
ni poti,« ugotavlja Matevž. Za-
radi Rusije je »padel« lanski
polet, saj niso dali dovolje-
nja. Za letos je Matevž dobil
dovoljenje za prelet, vendar
zanj zahtevajo 100 tisoč do-
larjev. Tudi zato Matevž še
ni poletel proti nebu, saj se
na zemlji še pogajajo o ceni.
Pri tem pomagajo urad vla-
de za informiranje, sloven-
ska ambasada v Moskvi ter
Bogdan Biščak. »Težav ne
povzročajo civilne oblasti,
temveč vojska. V Sibiriji je
še kar nekaj skladišč orožja
in še česa, ki niso označena
na nobeni karti. Zato je bila
naša glavna naloga, prepri-
čati vojsko.«
Po dostopnih podatkih se
bo Matevž kot prvi odpravil
na pot okrog sveta brez kopi-
lota in dodatne helikopterske
opreme. Letel bo v 270 kilo-
gramov težkem letalu, ki je
počasno, občutljivo na vetrove
in turbulence, kar včasih lah-
ko za pilota pomeni hude preiz-
kušnje in tudi nerešljive te-
žave. Izzivi so številni. Spo-
padati se mora z vremenom,
vetrovi in predvsem s samim
seboj, z iluzijami, prisluhi,
ki nemalokrat vodijo v pani-
ko in neracionalno ravnanje.
»Vsi smo v nenehnem izzivu.
če ne tako, pa drugače,« od-
govarja redkobesedni Matevž
na tovrstna vprašanja. Zanj
je to nekaj povsem normal-
nega, sprejemljivega in sa-
moumevnega.
Od problemov
do sanj
Matevž sicer na poti ne bo
povsem sam - od daleč ga bo
spremljala ekipa sodelavcev.
Polet bodo spremljali s ka-
merami, nameščenimi na le-
talu, preko Interneta in dru-
gih medijev. Posebna ekipa
bo polet spremljala z redni-
mi letalskimi linijami, za sa-
mo izvedbo pa bo potrebno
natančno načrtovanje in us-
klajevanje dogodkov. Med
drugim naj bi ga na poti
spremljal kamerman Stipe
Božič, ki naj bi posnel do-
kumentarec o poletu. Poseb-
no poglavje pa je denar...
»Načrti so veliki, vendar če
se bo kaj izjalovilo, bom po-
letel sam z minimalno opi^
mo in brez prenosov. Takse
podvig zahteva ogromno d«
narja, finančne konstrukc
je še nimamo pokrite, p
vsem tem pa moraš biti ita
cepljen na bogastvo.«
Matevževo spremljeval-
no ekipo sestavljajo Aq.
drej Kmet, ki bo skrbel z
prenos podatkov v Slov«
nijo, Jan Žorž kot preva
jalec, Matjaž Kmet bo pr
projektu skrbel za kratk«
valovne   komunikaciji
Dejan Maurer za internetnji
prostor. Rok Marin za teh-
nično svetovanje ter Iztok
Šalamon za načrtovanj^
projekta in tehnično pofl
poro. ]
»Zanimanje za polet je blaz-
no - na internetni strani smo
v enem mesecu zabeležili
400 tisoč obiskov iz 70 dr-
žav, saj je veliko ciljnih sku-
pin, ki jih to zanima,« pravi
Matevž, ki je do nekdaj pio-
nir na posameznih področ-
jih. V Tibet se je odpravil,
ko je bilo to še zaprto območ-
je; organiziral trekinge v Hi-
malaji, ko drugi skoraj ve-
deli nismo, kaj je to treking...
O drugih sanjah in željah,
ki porajajo pustolovščine,
Matevž nerad govori. Njemu
se takšne stvari zdijo samou-
mevne, zgolj želje in sanje,
ki jih za razliko od mnogih
zna uresničiti.
URŠKA SELIŠNIK
Matevž Lenarčič kot pilot
NASI MATURANTI
Tokrat se predstavlja 4. a (ekonomsko-komercialni teh-
nik) Poslovno komercialne šole Celje.
Prva vrsta spodaj (z leve proti desni): Janja Stojnšek, Urša
Užmah, Martina Smeh, Sabina Kampuš, Martina Plevnik. Druga
vrsta (z leve proti desni): Katja Cmogoj, Hermina Ogrizek,
Aleksandra Pogorevc, Brigita KršUn, Viktorija Mošet, Vesna
Marine, Katarina Kumerc, prof. Liljana Povalej, Irena Stiplov-
šek, Nataša Gerold, Damjana Hribernik, Tamara Šarlah, Sabi-
na Gradič, Andreja Lah. Tretja vrsta (z leve proti desni): Adela
Doberšek, Marjetka Pobežin, Jasmina Resnik, Dragica Sehur,
Sonja Kolarek, Nataša Janžek. Čehla vrsta (z leve proti desni):
Tomo Vrešak in Urban Novak. Peta vrsta (z leve proti desni):
Bogdan Oberski, Tadej Vehih, Igor Vreš, Danilo Vedenik.
Maturanti, pošljite nam
svoje fotografije, pripišite
imena sošolcev, vsak pa naj
k svojemu imenu pripiše še
glasbeno željo. Vse skupaj
pošljite s kupončkom na
naslov: Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje. Glas-
benim željam boste lahko
prisluhnili vsak četrtek od
20.30 ure dalje.