Št. 63. V Gorici, dne 30. maja 1901. Tečaj XXXI. Uhaja trikrat na teden t iestlh Udaajth, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje It-daaje opoldne, Tečemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ........ 3 , 40,. , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 "fin. "***?,•»"• *w«»* «* <*--Naročnino sprejema upravniitvo v Gosposki ulici Itv. 11 t Gorici v «GorKki Tiskarni* A. GabrISek vsak dau od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc! 9. do 12. are. Na naročil« brez doposlane naročnin« se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3_JL20,h aji, gld. 1-60. €So5a» in cPrimor&e* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della fabbra. SOČA Večerno i zda nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. : Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici iL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge Te5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. _____ Oglasi In poslanic« «e racunijo po petit-vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vedkrat po pogodbi. — vefije 5rke po prostoru. . Naročnino in oglase je plačcti loco Gorica. . ffGoriSka Tiskarna« A. OabrSček tiska in zalaga razen «Soce» in .Primorca* Se ».Slovansko knjiSuloo«, katera uhaja meseSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov. knjiinioi* se računijo po 20 kr. petit-vrstica, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KajKič v Gorici. Bog m narod! Kakor znano, imamo Slovenci letos v svetem letu to srečo, da nas zastopa v delegaciji — dr. Šusteršič. S skrbjo je gledal marsikateri Slovenec delegaciji naproti, vedoč, kako važno je mesto delegata, posebno Se slovenskega, ker prav delegat more povedati marsikaj, kar odmeva po svetu vie drugače nego govori v navadni državni zbornici. Na tako važnem mestu stoji letos izmed slovenski poslancev dr. Šusteršič. Mož je le vedno načelnik »Slovanskega centra*, skrajno vsiljiv in nadležen, ali vse to mu ni pomagalo nič, da so ga prezrli v delegaciji, prezrli tako, da ga niso volili v nikak odsek. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so si predstavljali v duhu, kako ošabno koraka dr. Šusteršič v delegacijo, kjer zr6 nanj pomilovalno, ker ima z žlindro zamazane roke, in marsikaterega je bilo namesto njega sram, da imamo Slovenci v delegaciji takega zastopnika. Preziranje, katero je doživel, je bilo tohko preraeuniti, ker resni parlamentarci bi dali sami sebi zaušnico, ako bi volili v važne odseke delegacije moža, katerega je zbornica obsodila tako, da je nemogoč kot pravi resni politik, za zastopnika klerikalne politike je pa seveda dober 1 Slovenci smo bili zastopani doslej vspeSno v proračunskem, torej najvažnejšem odseku. Letos nikjeri! Na tistem mestu, na katerem bi moral biti slovenski delegat v napominanem odseku, sedi Maiorus Banvmski, član Sustersičevega kluba. Slovenske javnosti se je polotilo povsem opravičeno ogorčenje, ko je videla, kako daleč je pritiral dr. Šustersic svojo politiko, — da je spravil med svoje »pridobitve* tudi mesto slovenskega delegata v proračunskem odseku. Tako nam zapravlja ta nesrečen človek še tisto malo ugleda in veljave na Dunaju, kar so nam drugi poslanci, pred vsem naprednega mišljenja, s težavo pribo* rili. Dr. ŠusterSiču pa je to vseeno — in kako neumno se je hotel izmuzniti iz zagate! Brzojavit je v »Slovenca", da ima preveč dela (ah si pere še vedno žlindro •/. rok ? Se preveč drži!), da je preobložen in da zalo je Barwinski, ki je č!an »Slovanskega centra*, izvoljen v proračunski odsek. Laž, grda laž! , da odvrača pokornost od sebe v tem smislu, da bi ne videli žalostnega dejstva, kako je prezirati »sv. Duh* v delegaciji, kar je Slovencem v veliko Ikodo. Da dr. Šustersic ne odstopi, o tem smo prepričani, ker misli še dalje tirati svojo nesrečno politiko, dokler ga ista sama ne strmoglavi, kajti ni verjetno, da bi dr, Šusteršič s tistih potij, na katere je zašel, krenil še kedaj na pravo pot. Tista pota pa peljejo v pogubo, v katero telebi prej ali slej. Da bi zastopal v delegaciji Slovence kak napreden naš poslance, bi smel biti zadovoljen naš slovenski narod, kakor mora biti nezadovoljen sedaj, ko ga zastopa (bolje nezaslopa) sam »sv. Duh*.------------ Pokazati smo morali dr. Šusteršiča kot delegata, da bo uvideval nas narod škodo, katero mu dela tak poslanec, kakor je dr. Šustersic, katerega ne marajo več nikjer, katerega so torej tudi v delegaciji z neizvo-litvijo moralicno ven vrgli, kajti z »žlindro* noče imeti nikdo več opravila — le ti, ubogi slovenski narod si tako nesrečen, da se klanjaš še v preveliki večini posvečeni politiki, katera je nasuta z žlindro! Pri takih razmerah se ni čuditi, da ne hodi narod naprej, marveč da gremo Slovenci rakovo pot, na katero nas vleče dr. Žlindra. Radi tega pa je dolžnost vsakega pravega rodoljuba, pokazovali ljudem tisto Škodo, katera nam dela klerikalna politika, z dr. Žlindro na Lelu, ter ljudstvu od-piruU oči, da bo videlo svoje žlindraste zapeljive© ter so s studom obrne od njih. Sleparji našega ljudstva! (V odgovor »Gorici* na članek o davščini na • žganje v it. 40.) IV. Pod črto v lil, členku sem vprašal, ali sta morda tudi le dr. Turna in Gabrlček kriva, ako so deželo Trst, Istra, Predarelsko ie na slabšem nego naša dežela? — In vendar ne čilamo v listih oni dežel nič po* dobnega, na kar je vzela pri nas »Gorica" patent. Ali res, da se je vsa modrost osredotočila le v kvintalu prazno slame, katero nosi vedno na prodaj učeni ljudski ekonom pri »Gorici* ? Vlada jo sama upoštevala, da so fcon-sum alkohola jako menja; letos raste, pa zopet močno pada, kakor sem omenjal v III. članku. Toda hotela je posamičnim deželam pokazati svojo dobrohotnost in je vzela za odmero letne odškodnine vselej najvišji kon-sum od I. 1896. naprej. Spodnja Avstrija dobi odškodnino po konsumu 1.1898., Zgornja Avstrija po onem I, 1898., Solnograško leta 1890., Štajersko I. 1898., Dalmacija 1. 1890., Tirolski I. 1898,, Šlezija I. 1898. Po teh letih je konsum zopet padal, torej v Dalmaciji in na Solnograškem že od L 18961! Sploh pa nam dokazuje vladina tabela sama veliko premembo v konsumu alkohola. — Ako je torej vlada vzela v podlago svojemu računu najvišji konsum, kije prt nas slučajno 1. 1899., bodimo s tem zadovoljni, in ne smešimo se po italijanskem reku, ki pravi da: z jedjo prihaja tek (mangiando vien appetito). V..HL članku sem povedal in dokazal, da vsega konsuma ni mogoče obdačiti z deželnimi dokladami, marveč da se obdačujejo edino le na drobno potočene žganjine (likerji — a še ti ne vsi — in Žganje 1). Koliko pa se porabi alkohola, ki se ne more in ne sme obdačiti, tega nikdo ne vč. To na-glašajo tudi »Pojasnilne opazke k načrtu zakona o uvedbi doklade k državni žga-njarini*, katere je rnoral imeti učeni | člankar v rokah, pa jih najbrže niti p recital ni. Enako učeni ljudski ekonom nič ne yc o tem, da se je obrnil deželni odbor na finančno ravnateljstvo s prošnjo, naj bi morda ono dalo kako pojasnilo. Toda odgovorilo je S3. aprila t. 1. pod Številko 6065, da ni mogoče dognati takega konsuma. Ako sem se jaz pobrigal, da vem take važne reči, zakaj tega ni storil člankar, ki se lirokousti, da že dolgo pridno proufiava to važno vprašanje?! Tako pridno je namreč proučaval to vprašanje! Njemu je dovolj, da zgrabi kje kako število, ki se mu zdi primerno za »pesek v oči* neukim ali pa fanatizovanim klerikalnim čitateljem, njim pisari potem članke, v katerih brblja same norosti ter laže o naši stranki — in namen je dosežen. Da bi pa vendarle enkrat vsaj približno izvedel, koliko žganjin se potoči v nuai deželi, je deželni odbor svoječasno storil dvo poskusnji. Tam pred 1, 1890. jo pobiral žga-njarino sam po županskih uradih. Toda doživel jo grozovito presenečenje. Dobil je strašno malo! (Menda le par tisočakov 1) Vse se je nekam pozgubilot — V taki lastni upravi torej ni kazalo pobirati teh deželnih doklad! — Zato je naložil 1. 1890. vsem županstvom, da natančno nadzorujejo prodajo žganjin. Po teh uradnih sporočilih (— drugačnih ni razpolago!) iz cele t'*".' se jo potočilo v enem letu: likerjev 550/°) 14.779 litrov, žganjin (pod 50%) pa 125.272 litrov; deželni odbor jo te zneske zaokrožil na v z gor tako, da je določil konsum likerjev na 20.000, žganjin pa 130.000 litrov ali vsega vkup 1500 hektov; ker znaša deželna do-klada od likerjev 18 kr., od žganjin pa 10 kr., je dobil tako brutto dohodek 16.600 gld. — Toda deželni odbor je šel še dalje in je konsum (ki se more obdačiti) na papirju š e povišal na 1800 hektov ter potem določil klicno ceno 20.000 gld. — in v I. 1891. je tudi oddal te doklade potom zakupa, kakor sem omenil že v III. članku. A. G. (Da^je pride.) DOPISI. Z Vlpavskoga. — Dovolite, g. urednik, da navedem nekaj paberkov. Posebno oni od shoda pri Rebku ne maram, da bi se pozgubili — škoda bi bilo. —- Da »Norica* laže kot ciganka, to smo vedeli že prej, a Quo iradis? ' Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Vinici] je razun tega še čutil, da je to ne samo povsem čista, nego tudi povsem nova ljubezen, kakoršne Še doslej svet ni imel, niti poznal. Ž njo se je v njegovem srcu strinjalo vse: Ligija, Kristuso/ nauk, svetloba meseca, spavajoča tišina v cipresah, čarobna noč in ves svet se mu je zdel napolnen ž njo. Čez nekaj Časa ji je dejal z zamolklim in tresočim se glasom : »Ti boš duša moje duše ter mi boš na vsem svetu najdražja. Enako nama bosta utripali srci, ob enem hočeva moliti in biti hvaležna Kristusu. O moja predraga! Kaj si moreva misliti boljšega nego to, da tu sproveva skupno življenje pred Bogom, kadar pa naju zaloti smrt, da se najine oči kakor po prijetnem snu znovič odpr<3 k novi svetlobi. Čudim se samo temu, da tega poprej nisem razumel. Ali pa veš, kaj se mi zdi sedaj ? Zdi se mi, da temu nauku se nihče se more ustavljati. Čez dve ali tri sto let ga sprejme ves svet; ljudje pohabijo na Jupitra in ne bo več drugih bogov nego samo Kristus, ne bo drugih templov nego samo krščanski. Kdo bi si vendar ne želel sreče? Ah slišal sem razgovor Pavla s Petronijem, in veš li, kaj je rekel Petronij pri koncu ? »To ni za-me!« mu je dejal, toda ničesar drugega mu ni vedel odgovoriti. »Ponovi mi Pavlove besede,« reče mu Ligija. »Bilo je to v moji hiši neki večer. Petronij je jel šaljivo govoriti, kakor je on že navajen, in Pavel mu je dejal: »Kako moreš, modri Petronij, zanikati to, da je Kristus vstal od mrtvih, ko Še takrat nisi bil na svetu? Peter in Janez sta ga videla, pa tudi jaz sem ga videl na potu v Damask. Najprvo naj tvoja modrost dokaže, da lažemo in še le potem moreš zanikati naše pričevanje.« Toda Petronij jo odgovoril, da ni namenjen, pričkati se, ker veruje, da na svetu se dogaja marsikaj nerazumljivega, kar pa vendar verodostojni ljudje potrjujejo. Pri tem pa je vse kaj drugega, iznajti kakega tujezemskega Boga, in zopet kaj drugega, sprejeti njegov nauk. »Nočem — je dejal — slišati o ničemur, kar bi mi moglo skaziti življenje in pokvariti njega lepoto. Ne vem sicer, ali so naši bogovi pravi, toda dobri so in veselo ter ugodno lahko živimo pri njih.« Pavel mu je odgovoril: »Ti zametuješ nauk ljubezni, pravičnosti in milosrdja iz bojazni pred skrbmi življenja, toda pomisli vendar, fPetronij, ali je vaše življenje zares brez skrbi? Kili ti, gospod, niti nihče iz najbogatejših, ko zaspi zvečer, ne ve\ če ga mar jutri že ne pričakuje obsodba k smrti. Toda povej sedaj, ko bi cesar spoznaval ta nauk, ki zapoveduje ljubezen in pravičnost, ali bi tvoja sreča ne bila dokaj zanesljivejša? Ti se bojiš za svoje veselje, ali pa ti bi mar življenje takrat ne bilo dokaj veselejše? Kar pa se tiče lepote in ugodnosti življenja, ako ste pozidali toliko krasnih templov in kipov na čast zlobnih, krivih in osvetljivih bogov, Čemu bi jih ne pozidali tudi na čast jedinega Boga ljubezni in resnice ? Ti hvališ svojo usodo, ker si premožen in živiš v izobilju, toda istotako bi utegnil biti reven in zapuščen, dasi si potomec velike hiše, in gotovo bi se ti zdelo ugodnejšo na svetu, ko bi vsi ljudje spoznavali Kristusa. V vašem mestu dajejo celo premožni roditelji svoje otroke od hiše, ker se nočejo truditi z izrejo otrok, in take otroke imenujete ,alumne'. Tudi ti, gospod, bi lahko bil tak alumen. Toda ko bi tvoji stariši živeli po naši veri, bi se to ne mogle; pripetiti. In kadar bi, doživevši moška leta, vzel v zakon ljubljeno Ženo, gotovo bi si želel, naj ti ostane zvesta do smrti. A med tem, glej, kaj se godi pri vas, koliko imate tu sramote, nezvestobe in brezsramnosti! Da, vi se čudite, ako je še kaka ženska, katero imenujete univira. Toda jaz ti pravim, da one, ki bodo nosile Kristusa v srcu, ne bodo nezveste možem, kakor tudi krščanski možje ohranijo zvestobo ženam. Toda vi ne morete zaupati svojim vladarjem, niti svojim očetom, niti ženam, niti otrokom, niti služabnikom. Pred nami se trese ves svet, vi pa trepetate pred svojimi sužnji, ker voste, da lahko vsako uro pričnejo proti vam strašen boj, kakor se je že enkrat pripetilo. Ti si bogat, toda ne veš, če ti že jutri ne pober6 tvojega bogastva; ti si mlad, pa ne veš, če ti mar jutri že ne bo treba umreti. Ti ljubiš, toda nemara že preži na-te izdajstvo; imaš rad vile in kipe, toda že jutri moreš biti prognan v puščavo Pandatarijo; imaš tisoč služabnikov, toda jutri ti služabniki morejo preliti tvojo kri. In ako je temu tako, kako moreš biti miren, vesel in srečen? Jaz pa oznanujem ter učim nauk, ki zapoveduje vladarjem, naj ljubijo svoje podložnike, in gospodarjem, da naj bodo dobri do svojih sužnjev, a sužnjem, naj ubogajo svoje gospodarje, ter vsem, naj bodo pravični in usmiljeni, in za to jim obetam srečo, neskončno kakor morje. (Dalje pride.) sedaj so se odprle oči tudi mnogim, ki so I imeli prej njeno pisavj za sv. evangelij. No, le tako dalje; potem naši shodi pa Vaše laži spravijo kmalu Se one nezavedneže na pravo pot, potem smo na čistem. Le čudim se souredniku-svečeniku, ki je hodi! toliko let po naših ljudskih Šolah in Se se ni naučil tega, da lagati se ne sme! Matičkov je, MatijCek ni in vendar pomaga lagati. — Ta mož pa Se tudi ne ve, da pozdraviti je uljudnost, odzdraviti je dolžnost. Tako mi je pravi) neki mlad mož, da prej je ž njim vselej rad govoril ter sam skočil k njemu, a sedaj, ko ve, da ne trobi v žlin-drasti rog, se ozre v stran, Ce se srečata in | ne odzdravi, Ce ga pozdravi. — Se ve da j bo izgovor, naj bo pa tak ali tak, samo da bo! Pa pustimo moža, naj uživa svojo sve-čenisko čast in svojo zasluženo pokojnino, saj itak z »Norico* nam ne bo mogel mnogo Škodovati. Pojdimo k shodu pri Rebku! Da je bil Blažev in Jožkov namen z najeto tolpo raz-gnati shod, je razvidno: 1. Iz navala, ki je drvi! za generaloma proti odru, — Blaž pa, ko je že pri prvem j naskoku zgubil klobuk, jo je popiha! proč, se ve vprašujoč: kje je moj »kelebuk*; 2. V kremi pri Jelerju je neki Blažev pajdaš iz Sempasa rekel: .Danes bo jentriga\ Sam kremar je pravil, da je kriCal na Blaža, čemu je pripeljal tako drubal (France, ne veste zakaj? Zato ker ni imel boljših, taka druhal pa ugaja žtindrovcem!) Celo krčmariea, ki je bila prej nadahnjena po klerikalizmu, je dobila isti dan drugačne nazore o duhovnikih in klerikalcih. Ko je dobil Blaž besedo, da pomiri (pa ne anti s pomočjo Gabr. kalomona!) duhove, koje je prej sam nahujskal, je zginil liki kafra od odra. Kam je pa šel? Orožnikom lagat, da mu nočejo dati besede. — Pfuj, maziljenec! — Saj vendar znate osmo božjo zapoved? Ali vam ista ničesar ne prepoveduje? — Da mi pa kdo ne očita, da lazom, povem, da so to pa-berki, ki sem jih pobral pri klerikalcih in naprednjakih. Vugi dan po shodu je zaCel v Kamnjah rnisijon, Kjer se je ropotalo zoper napred-njake, »Sočo*, »Primorca", hvalilo kardinala, dekana (tistega, ki pravi, da ljudstvo mora biti v temi, potem bomo delali ž njim, kar bomo hoteli) itd. Tudi odveze niso dali, kolikor sem zvedel, neki deklini, dokler ni obljubila, da se vpiše v »Marijino družbo*. — Veste, g. urednik, kaj so sklenili nekateri klerikalci, ki radi Citajo, a »Sočo* in »Primorca" se boje Citati, ne pa zaradi njih vrle pisave, ampak radi gg. nuncev, — da se vpišejo nekaj njih v bralno društvo pri Sv. Križu, drugi pa v Vel. Zabljah, ker ti dve društvi nista naročeni ne na »Sočo" ne na »Primorca". — Kateri pa največ sovražijo »SoCo" in Primorca?" Tisti, ki jih nikoli ne či- i t a j o. Po tem se pozna in ve, od kod njih I sovraštvo. I Ali ste videli korajžnega fa ta, eto » Pristno- I jenca", kako se zna potegniti za očeta Pav- I lico? Dr. Pepe! Jaz bi pa rekel: Oče, tožite Turka in obrite mu glavo, Ce ste »kapac*. j O žlindra, žlindra I Tako bo vedno vpil Antiklerikalec. Vogrsko. — V svetem letu vlada pri nas svet — božji mir. Samo tupatam zagrmi kaka bridka beseda iz gotovih ust na »neposlušna* ušesa domačinov — in nekoliko je ta božji mir kalila občinska volitev, ki se je vršila 22. t. m. čisto po volji domačega župnika. Nezmotljiv se nam zdi ta gospod; j najbrž iz njega govori sam sv. Duh, koji j je baje zapustil znanega dr žlindro prav v zadnjem času. Dovolite ni«, da omenim in zabeležim na tem mestu vsaj nekatere sna-znamenitosti tega dneva. V volilni komisiji so sedeli poleg modre glave županove Se župnik z obema cerkvenima ključarjema. Dobro znani občinski tajnik šempaski se je postavljal s svojimi paragrafi liki petelin na gnojišču, in ocividno j je bilo, kako srečnega se je počutil ob de- j snici župnikovi, če se je le katerikrat mogel malo obdrgniti ob Črni suknji, — n6, in njemu nasproti sedi »cvet* vogrskih obci-narjev — že omenjena klučarja; pogrešal je morda le še tistega korita s senom, ki so mu ga bili predložili na shodu pri Rebku. Sicer pa pri takem »veleumu" ni treba nobenih zunanjih znamenj, da se ga spozna, ker nikdo ne dvomi o tem, kar jel------ Župnik je baje pred oltarjem slovesno obljubil, da se ne bo mešal prav nič v občinske zadeve. Pa kaj beseda, kaj obljuba pred oltarjem, kaj prisega pred živim Bogom?! To je vse nič, nič..... Tako je pravil med drugimi tudi neki kmet, ki je pa Se pristavil, da ne gre več poslušat niti pridige, niti maše. Prosim, ali se tako ^ vzgaja ljudstvo, ki je v jedru pošteno in dobro, & se ga na take načine slepi in moti? I Nikakor ne I To se mora naravnim potom maščevati nad vami, vi oznanjevalci mini in sprave II — Tisti je zrel za blaznico, ki govori na Vogrskem o dr. Tumovi stranki. Dr. Turna je prvak in pristaš napredne stranke, koji ji mi pripadamo. Imena: Turna, Tavčar, GabrSCek i. dr. vam pa služijo le kot strašila, s kojimi nas zaman skušate begati. P^azujete pa s tem tudi, kako malo vam je za stvar, kako ste malenkostni in puhli; gotovo si domišljate, da je proti vam vsak posvetnjak osel in tepec, ki se mu more imponovati z vsako prazno frazo. O, vi farški frazarji! Le počasi ; jutranja zora je že napočila, pride dan in luč človeške, duševne svobode in pravega napredka, pride obračunjenje 1 Kateri so nosili glavo po konci, kateri so gledali jasno in mirno vsakemu v obraz, vasi ali naSi? — Oči, obraz je zrcalo človeške duše. Kakšno vest imate, gg. okoli župana, ko ste izbrisali iz imenika za kraj velezaslužnega gospoda Rubbijo, ki je po sestnik in plačuje davek že od 1. 1884., bil je tudi že vas župan, a zdaj ga ne poznate več, ker se ga bojite, da bi vam pogledal tuintam malo na prste. G. komisar je kon-statiral sam nepravilnost in nepostavnost vašega postopanja. Sram vas bilo! — Nepra-vilnoslij je bilo sicer še več drugih, ki pa bojo služile za — rekurz. Župniku je to bas vsejedno; kajti opetne zmage si je siguren, ker ima plitvih, puhlih glav dovolj na razpolago. Ni pa častno, neumnost ljudstva izkoriščati v take namene l Bože mili 1 Upajmo v boljšo bodočnost! In ta morda ni nič več daleč. — Končno naj še omenim, kakšni so ti novi starešine, koji. so po župnikovem prepričanju najboljši gospodarji in najumneji možje cele občine; torej čujte in strmite: brez namestnikov je voljenih 18, a od teh jih je 9, reci: devet, ki ne znajo niti brati niti pisati. Plesali bojo torej, kakor jim bo žvižgal župnik. Bog z vami in vašim duhom! Amen. Bogsigavedi. Kanal, 20. majnika 1901. — Pred nedolgim časom sem pregledoval na tuk. okrajni sodniji neke zapuščinske spise, in na svoje veliko presenečenje sem zapazil, da so vsi zapisniki sestavljeni v nemškem jeziku, dasi istega stranke ne poznavajo. Mislil sem si, da je to mogoče le izjema. Ko sem pregledal tudi druge v zadnjem času sestavljene zapisnike v zapuščinskih zadevah, sem zapazil, da so vsi sestavljeni izključno le v blaženi nemščini. Dolgo časa smo se morali boriti Kanalci, da smo dosegli vsaj to, da so se sprejemali zapisniki v onem jeziku, kateri so stranke govorile, in to se nam je posrečilo šele tedaj, ko so prišli v naš kraj sodni uradniki, ki so bili popolnoma vešči slovenskega jezika, ki so bili sinovi našega naroda, in so sledili le vzgledu, kateri so videli po drugih deželah. Vže celo vrsto let so se torej sestavljali zapisniki v slovenskem jeziku, in nikdar se ni i nikdo, tudi višje oblasti, katere nam Slovencem gotovo niso preveč naklonjene, se j niso nad tem izpodtikale. Toda odkar je I prišel k nam novi sodnik pl. Frohlichsthal, I se je stvar predrugačila. Ta gospod, katerega I so vrinili pred okoli 6 leti v našo nadsodnijo, i je sicer zmožen slovenskega jezika, toda ( j domnevam, da le iz same komodnosti in ne I | iz kakega drugega vzroka je začel uradovati I | izključno v nemščini ter začel tako podirati, j kar smo v zadnjem desetletji s trudom in j silo pridobili. Mi moramo proti takemu sa- I movoljnemu ravnanju sodnega uradnika v izključno slovenskem okraju odločno pro- j testovati in zahtevamo, da se ta novo- I tarija našega okrajnega sodnika takoj odpravi, j Zah*5vamo odločno, da se sestavljajo za- I pisniki s strankami v onem jeziku, kateri I stranke govore. Za danes le toliko! Ako pa to ne bo pomagalo, si bomo znali pomagati I tudi na drug način, da bomo varovali pravice našega jezika pri naših sodiščih. To postopanje okrajnega sodnika kanalskega je jako značilno, ker nam dokazuje, kako samovoljno si upajo taki gospodje postopati s slovenskim jezikom. Brez višjega ukaza, brez vsake potrebe in naravnost proti vsakemu principu zdravega razuma, vsiljujejo svoj materni jezik, blaženo nemščino, nam ' Kanalcem, kateri z redhimi izjemami sploh ne umejo nnnščine. To je značilno za jezikovno ratnopravnost v naSi Avstriji, da si upa sodni uradnik kratiti pravice narodu in žaliti ga v njegovem narodnem čutu! Ako že ni hotel službovati g. pl. FrohUchstha! med Nemci in se je vsilil v nas, da napravi tukaj hitrejšo karijero, bi mu morala pač zdrava pamet že povedati, da mora spoštovati in da ne sme kršiti pravic našega naroda, v katerem biva le kot gost. Onstran Soče. — (Al* m i jo daš? Bom prav počasi, saj ne bo nič poznal) Take in enake stavke vpleta znani kurat v svojih prepovedih pri večernicah, ko hoče z izgledi naši mladini sramežljivost in Čistost vcepiti. Ljudstvo je skrajno ogorčeno nad besedami, katere spušča naS Ligvuorjanec izpred svetega mesta. Pametni stariši, in teh je hvala Bogu še dosti, ne puščajo dece več v cerkev in tudi odraSčeni se je izogibljejo, ker njih naravni čut jim ne dopušča na takem kraju pred vsemi verniki tako pohujšljivih stvari poslušati. Božjih naukov ni skoro več slišati; le udrihanje po liberalcih, »Soči* in »Primorcu*, nazadnje za ublažitev otroških src par mičnih povestic, katere zabeli s takimi ocvirki, kakor so gori navedeni, in glavni del ve-Cernic je pri kraju. Naši občinarji so mnenja, da mu ton-zurirana streha kje pušča, in merodajni Ci-nitelji naj skrbe, da mu te »špranje* zama-žejo, ker Ce ne pade na nje odgovornost, da vera peša. Ako pa ne verjamejo, da je to istina, naj se potrudijo pogledat, da je to res tako, sem — pod goro, pod to goro zeleno. DomaČe in razne novice. »Pevskemu In glasbenemu društvu* v Gorici je daroval gosp. Alojzij Mašera, c. kr. sodni pristav v Kanalu, kron 5. Srčna hvala t — Živeli posnemovalci! €. kr. kmetijska družba je imela danes občni zbor z navadnim dnevnim redom. — S tem društvom se bo treba nekoliko določneje pomeniti, kar tudi storimo, da ne zaleže preveč na stranska pota. Ekscelenca Goro ni ni s Cahejem ob strani — cosa strana! Poštnim upraviteljem v Gorici na kolodvoru bo imenovan, kakor se čuje, sedanji upravitelj poštnega in brzojavnega urada v Pazihu, g. Hoger pl. Hčgersthal, ki je bil pred 15 leti v Gorici kot poštni uradnik. Dotle" bo vodil ta urad g. Erm. Ussai. Zanimiva porotna obravnava. — Porotniki 22. maja niso hoteli ne oprostiti ne obsoditi požigalke Tereze Knez, marveč zahtevali, naj se postavi prej pod opazovanje, ali je toliko pri pameti, da je tudi odgovorna za svoj čin. Sodni dvor je izrekel, da se to zgodi do prihodnjega porotnega zasedanja. Vkljub temu je sedela v torek zopet na zatožni klopi; porotniki so moi tii priti zopet v Gorico edino zaradi nje. Dva zdravnika sta jo namreč pet dnij opazovala ter ko-nečno predložila uprav umetniški spisan parere, ki pravi, da je sicer omejena na duhu, ali docela pri pameti ter odgovorna za svoje čine. Vmes je umrl conte Mistruzzi iz Ronk, ki je bil porotnik 22. maja. Že radi tega bi se morala vršiti cela obravnava iznova. Porotniki so bili razun enega vsi Italijani, vsi inteligentni možje, kakoršne državno pravd-ništvo v Gorici baje jako rado vidi. Obtoženka je bila ta dan 13-tič presli-šana in dala nam je zopet povsem drugačno sliko nego prejšnjih 12-krat. Soglaša le v jedni točki, namreč, da je ona zažgala o d jeze. O tem pa, kako je prišla do te jeze, kako je zažgala itd., je pripovedovala zopet docela nove fabule, vsak hip zopet pobite z novimi. Od vseh teh njeni! fabul naj povemo, da je le na tej obravnavi prišlo o vžigalicah toliko navskrižij na dan: 1. Žveplenke jej je dal izpod portona ljubimec Donda, — % vzela jih je v kuhinji, — 3. dal jej je žveplenke Donda v lopi, kjer sta skupaj spala, — 4. žveplenk je bilo polna škatljica, — 5. bile so le 4, — 6. bilo jih kakih 5, — 7. bilo jih je natančno 14, — 8. vzela jih je v kuhinji polno škatljico, — 9. vzela je v kuhinji skoro prazno Škatljico, — 10. zažgala je prav za prav z žveplenkami Donde, ker je bila šla v kuhinjo, pa žveplenk tam ni bilo, — 11. ni mogla niti iti v kuhinjo, ker so I bila vrata zaklenjena, —- 12. prižigala je | mnogo žvep^nk drugo za drugo ter jih me-I tala kvišku, da bi zažgala, pa naj bi zgorela lopa, hlev, hiša, ljudje, živina, vse, vse, — 13. prižgala je le dve, prva je ugasnila, a druga je že zažgala itd. Izrekla bi bila Se sto inačic, ako bi jo izpraševal zagovornik dr. Tu m a ali pa kdorkoli drugi! Izvedenca sta bila presliSana tudi na I obravnavi. V nasprotju s pisanim parere sta govorila tudi o semi imbecillita in semi respon-sabilita (napol odgovorna). Ako bi naš kazenski zakonik imel taka označila (kakor laški in francoski), bi bila tudi ostala pri tem, sta izjavila, ker pa tega ni, sta jo proglasila odgovornim za njen čin. Kritiko si pridržimo za drugo priliko. — Dr. Turna jima je stavil veC vprašanj iz novejše psihijatrije, pa sta se izognila točnim odgovorom. — D. p. Jeglič je zahteval obsodbo in apeloval na inteligenco porotnikov. Dr. T u m a je v izbornem govoru (italijanskem) pokazal najprej o vspehih novodobne psihijatrije, ki je nastala šele potem, ko je stopil v življenje naš kazenski zakonik (1.1852.) ter zahteval, naj se obtoženka oprosti, a naloga poiitiške oblasti je, da jo spravi v umobolnico, kjer ne bo nevarna tujemu Imetju. — Jeglič je odklanjal nekatera očitanja dr. Turne, na kar je imel predsednik —poduk, v katerem je po veliki večini zavračal razne utrditve dr. Tu me. ___.__________________ Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: 1. glavno vprašanje, ali je T. K. kriva, da je zažgala z namenom Itd. — 2. stransko vprašanje (na zahtevo dr. Turne); ali je bila v času, ko je to storila, popolnoma brez uma, v prenehovalni norosti ali kaki drugi zrno-tenosti misli, v kateri se ni mogla zavedati svojega dejanja. — Porotniki so odgovorili: na 1. vprašanje z 11 da in 1 ne, — na drugo pa z 9 da in 3 ne, vsled česar je sodni dvor takoj proglasil oprostilno razsodbo. — Jeglič je takoj prijavil pritožbo ničnosti. Tako so razsodili inteligentni italijanski porotniki! —* Ona ženska ni vredna, da bi ji posvetili le eno besedo v našem listu. Toda slučaj sam na sebi pripoveduje mnogo, zato bomo o njem še govorili, in govoriti bo treba še kje drugje. XIII. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev*. — Letos je zborovala »Zaveza* na divnem Bledu, na najlepšem kraju kranjske dežele, o katerem je pel Prešeren, da »dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, ko jez okol'co ta, podoba raja". Dnevi 25., 26. in 27. t, m. so bili odbrani za zborovanje »Zaveze*. V soboto so doftli na Bled prvi zborovalci z upravnim odborom. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj jim je poslalo naproti v Lesce sprejemni odbor, na čelu nadučitelj Grčar, kateri je pozdravil došlece presrčno. Pred »Blejskim domom" je počakal zboro-valce župan Peternel z občinskim odborom v narodni noši ter jih pozdravil navdušeno. Odzdravil je predsednik g. Luka Jelene. V Lescah in na Bledu so bili razobesili na mnogih hišah zastave. Ob 8. zvečer je zborovala delegacija, katere se je udeležilo 164 delegatov in delegatinj s Kranjskega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre. Fredsednik Jelene je naglašal, kak pomen in namen ima »Zaveza* in učiteljska društva ter je navduševal navzoče na skupno delovanje. Obžaloval je, da peščica slov, učiteljstva se je odločila od njih ter caplja za duhovščino, katera ni in ne bode nikdar prava prijateljica učiteljstvu. Pozval je kolege, naj bodo zna-čajni in možati, samostojnega prepričanja, da nasprotniki ne bodo mogli reči, da se sramujemo imena »napredni učitelj*. Tajnik Cesnik je povedal, da obsega »Zaveza" 34 učiteljskih društev, članov pa ima 1464 pravih, podpornih 90, 59 častnih. »Zaveza* ima tri liste: »Popotnik", »Učit. .Tov.* in »Zvonček". Prvi je preživel mnogo ovir od strani »Katoliškega tiskovnega društva" v Mariboru ter od klerikalcev, ki ga hočejo vničiti, ali to se jim ne posreči. List se je preselil v Celje, denar za poravnavo pa poplača neožlindrana roka. Ugodneje stoji »Učit. Tovariš", ki irna sedaj premoženja 900 K, koncem t. 1. prebitek pa je proracunjen na 2607 K 59 vin. »Zvončka* se tiska 1300 izvodov ter ima doslej (po jednem letu do 30. aprila letos) prebitka 1243 K 90 vin. Poleg vzdrževanja listov je imela »Zaveza" 1892 K 65 vin. dohodkov, stroškov pa 1543 K 62 vin» V vodstvo v,Zaveze" so izvoljeni zopet predsednikom Luka Jelene, tajnikom Karol Cesnik, blagajnikom Fran Luznar. Občni zbor »Zaveze« bo prihodnjič eno teto po počitnicah, drugo o Blnkoštih, ker se tako vstreže najbolj učiteljstvu gisde na počitnice. Hrvata Dubrovič in Bačič sta predlagala, naj .Učit. Tovariš* ne piše proti istrski duhovščini, na kar se je sklenilo: vsprejemati dopise le potom okr. učit. društev, ki jamčijo za vsebino. Učitelj Anžlovar je izjavil, da učit. društvo za koperski okraj ga je pooblastilo izjaviti, da se isto s postopanjem »Zaveze* ter s pisavo »Učit. Tov.* povsem vjema, da bi predlog g. D. in B. torej veljal le za južno Istro. Zborovanje delegatov je ; skončalo po 11. uri. (Konec pride.) Dostave k. Tu omenjamo, da binkoštne i praznike je zboroval na Dunaju nemški kat. ! učit. shod, katerega se je udeležila tudi »Slomškova zveza". »Slovenec* poroča o tem zborovanju v dolgih brzojavkah, zborovanje »Zaveze" pa odpravi s 5 vrstami z zbadljivimi besedami. Taki so posvečeni prijatelji učiteljstva! Ko bi vedel ranjki Slomšek, kam hodijo z njegovim imenom, obrni1 J)i se v grobu! Se že zvija! — »Gorica* od torka je vendarle povedala, da je najvišje sodišče razveljavilo prvo obsodbo »Gorice* vsled tega, ker so bila vprašanja na porotnike nepravilno sestavljena. Mi smo po-I vedali bolj doloCno 1 — Dalje pa trdi, da se o vsem drugem, kar je .Soča* poročala: sodni dvor niti bavil ni! — Mi pobijemo to laž in vse njena bombastične pri-tikline z —• dokumenti. Le počakajte! Moj Bog. verujemo to jezo, saj so gospodje pričakovali z vso gotovostjo, da najvišji sodni dvor ob navzočnosti Žlindre in Gre-dolčiča kar -— oprosti »Gorico*, ker ni — ničesa kaznjivega zakrivila! — Kakor rečeno: več z dokumenti, ko jih borno smeli priobčiti! Le počakajte*!*Sicerff*-w««Mrsvi*»"} danje na dan nove obravnave! ' Tudi je »Gorica" prvič povedala, da je Gabrščeka zastopal dr. Tavčar (drugič je popravila, da je bil to g. poslanec Pl anla n), češ, da bo manj troAov! — Resnica je! Pot dr. Staniča 4h.-JDunat bi moral plačati Gabršček, ker sodni dvor teh troskov ne bi likvidoval. — Kdo pa plača običajne troSke dunajskega zastopanja, je vprašanje prihodnosti, o-kateri mogočna gospoda-pri »Norici" ne more imeti nikake gotovosti, ako ne morda tisto, da — jih plačajo oni sami. Zato bi bilo pač le na mestu malo več — ponižnosti! Sirokoustnost škodi! Dokaz je — dr. Žlindra in vitez Gredolčič! Sladki fjabliue! — Pismo zaljubljenega dekleta kuratu Valesu so vsi filiali »Sladki ljubi me!* — vsled malo čudnega c one vrste črk. To nam je dokaz tudi ponatis v »Slov. Narodu*. Ali citati treba: Sladki ljubime l — Toliko, da ne bo zmote! Vsakemu, kar mu tiče! Občinske volitve t »orle!. - V torek je volil 3. razred. Izvoljeni so notar dr. Anton Baltaben, 136 glasov, trgovec Anton Orzan, knjigo tržeč in tiskar Jos. Pa-ternolli, vsak po 98 glasov, in trgovec Fior. Salvaterra, 97 glasov. Trije zadnji imenovani gg. so že stari mestni očetje. Razlika glasov med njimi in notarjem, Ballabenom, ki je izvoljen sedaj prvič, je* precejšnja, kar bi kazalo na tisto nezadovoljnost, kar je je med prebivalstvom nasproti gospodarstvu na goriškem magistratu. Tudi so bili nekateri metčani postavili nekake odbore, ki so delali na to, odstranili od gorenjih 4 mestnih očetov 3, to je voliti samo notarja Ballahena in 3 druge, ali vsa akcija je padla v vodo, ker magistrat si kljubu vsemu negospodarstvu po raznih potih in osebah že zna zagotoviti take izvolitve, da so gospodje zadovoljni in ž njimi ¦— siitem. V oitalem pa treba konstatovali skrajno majhno udeležbo pri volitvi v mestu, kakor je Gorica, da izvolijo mestne svetnike z glasovi 97 do 130, in to le v tretjem razredu, v katerem je volilcev nad 1400! — To je znamenje, svarilno znamenje, ki pa docela potrjuje vse tisto, kar smo pisali v »Soči* o mestni upravi!-— (Protikandidatje so bili Bonne, Louvier in Faidutti, k; se je pa po lepakih po mestu odpovedal kandidaturi.) Vedno Oabršdek! — Kaj bi pisala »Norica', ako bi ne stala v ospredju našega boja Turna in Gabršček? V 40. It. ima kar tri članke z vabljivimi naslovi: Česa ni bilo Gabrščeka nič sram? — A. Gabršček -~ bolan ~ Gabrščekova »otikanost*. Prvi članek omenja neko zadevo z — Obizzijem. Gliha vkup Itriha! Mi jim te družbe ne zavidamo, kakor je G. le v ca1*}, da nima ž njim nič posla! Drugi članek se bavi z našo opazko glede na ono predčasno usposobljenje učiteljskih kandidatov. Očita »Soči*, da je tudi ona dobivala taka sporočila od jednega uda komisije... Utegne biti res! Saj nam gimnazija in realka pošiljata celo uradno poročilo s prošnjo za objavo. Ali »Soča* ni nikdar dobila seznama onih, ki so prestali skulnjo, § e predno je i mela sejo izpralevalna komisija. »Gorica* pa je to zadnjič dobila in je bilo ie tiskano, ko je komisija šel* končala sejo in usposobila one gg. učitelje in učiteljice. Oukod to? Naša opazka je bila popolnoma na mestu, z željo, da se to ne bo več ponavljalo, ker na tak način se dogodi lahko marsikako presenečenje za komisijo in izprašance. V tretjem članku zahteva, da bi bil Gabršček mora! naznaniti onega Pušnarja oblasti, da tako obvaruje škode Bitežnika. — Lejte si no, kaj vse zahtevajo od Gabrščeka! On bi metal prvi (ie pred Bitežnikoro) izvohati, kaj je P. odnesel in kam je izginil in takoj teči na policijo!! »Gorica* naj se le potolaži v skrbi za Bitežnika: on sam je takoj naznanil vso reč policiji, odkoder je šele prišla na Gabr. ušesa. — Take kozlarije pišejo tisti, ki Gabr. očitajo, da je — bolan na duhu. V četrtem članku zahtevajo vrli rodoljubi takoj odgovor na vprašanje, zakuj je zagovarjal Gabrščeka dr. G. L. v Tr*t;l Čakati nočejo, ker se jim jako mudi. N*», se urijo malce tudi v potrpežljivosti! — Kako imenitno pa so nas zavrnili na našo opomnjo, zakaj je zastopal pa »Gorico" pred porotniki dr. R. Luzzatto, ki je onemogočil slovensko poroto in slov. obravnavo, ker je kot zagovornik slovenskega lista branil laški sodni jezik v Gorici! Rekli so, da »Gorica* ni imela nobenega slovenskega odvetnika, zato se je morala zadovoljiti (??!) z onim, kateri jt; bil uradno določen. — To pa je velika in impertinentna laži Da so dobili v Gorici prav dr. R. L., so se potrudili in tudi — plačali. »Gorico* je zastopal tudi posebe naročeni odvetnik dr. Johann Žlindra iz Ljubljane. Zaradi njega je bik obravnava tudi preložena od ponedeljka na soboto. Ako si je »Gorica* dovolila luksus, da je naročila samega »sv. duha" iz Ljubljane, ne moremo kratko in malo razumeti, kako je mogoče imeti v Gorici še — uradnega zagovornika. Kdo bo to verjel ? Katero sodišče bi dovolilo tako klerikalno igro?!. NI Jih bilo. — Neko goriško društvo, ki hoče biti demokratično, je sklicalo v nedeljo shod, na katerem bi govorila neki Milost in bivši »Sokol* Strasser. Ali — delavcev nibilo na shod in pripravljena *lSvtJTh1ka šRrtttsrala zopet shraniti za drugo priliko rokopis naučenega govora. Stekllnovlč na agitaciji. — Iz tolminskih hribov nam poročajo, da je lazil tam tako okoli SO. t. m. slavno prosluli Gašpar -Likar pl. Steklinovič iz Semeniške ulice. Ponujal je svojo »suho robo", zraven zabavljal in udrihal po narodno-napredni stranki, kakor zna le on, ali tako »pripravljal pot Gospodom poslancem klerikalne "barve" za deželni zbor*. Seveda, nikari ne mislite, da je opravil Gišpar kdo ve" kaj pri naših hribovcih. O ne l Na nekaterih krajih je naletel prav slabo. Poznamo kraje, kjer so mu jih povedali temu nesramnemu zdražbarju toliko, da je imel zadosti. Tako naj store tudi drugodi, kt>mor se pokaže ta poosebljena zdražba, ki sliši na ime Gašpar Likar. Hudo-mulneši pravijo, da se je vrnil Gašpar prav žalosten v Gorico, ter da si pusti »nazaj* brado rasti, katero si je bil dal — v olepšavo mesta — pred kratkim odstriči. V ostalem opozarjamo naše gg. somišljenike na razne Likarje, ki so začeli, najbrže po nalogu viteza Gredolčiča, laziti okoli pri deželi v svrho agitacije za deželno-zborske volitve, da se takih ljudij otresejo, kakor se spodobi! S takimi slepiči — skozi vrata I Proslava dela. — Sobotna »Edinost* je priobčili! pod takim zaglavjem članek, v katerem se spominja S5-letnice delovanja g. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, pri banki »Slaviji*, katera deluje tudi med Slovenci vrlo vspelno. Kako neverjetno in velikansko se je množilo število zavarovancev za dobo njegovega načelovanja, razvidimo lahko iz nastopnih podatkov : Prva poličina Številka, katera se je za časa njegovega vodstva v letu 1876. napisala je bila številka 8233; dnd 1. januvarija 1880 je bilo že ff43f> zavarovancev; dne1 1. jan. 1885. - 44801; dne 1. jan. 1890 — S4405; dne 1. jap. 1. jan, 1895 - 138781; dn6 1. jan. 1900 - 193289 in dne 1. jan. letošnjega leta 104511 zavarovancev. Članek »končuje: »Možu, ki je poleg svojih stanovskih dolžnosti tako mnogolično in obsežno delaven na različnih prosvetnih poljih, je pač treba priznati, da njegovo življenje ni bilo »praznik* ampak »delaven dan*; vsakemu vestnemu delavcu pa gre za njegov trud plačilo in priznanje. In za svoje brezprimorno delovanje, katerega mu tudi njegovi najnestrpnejši pro-tivniki ne morejo odrekati, je dobil zasluženo plačilo in zasluženo priznanje. Cenjen in čislan od svojih predstojnikov spoštovan in ljubljen od svojih podložnikov, lahko zre danes z mirno zavestjo v minolost in bodočnost, vidd, kako povsod dozoreva sad njegovega truda..... Slavljencu pa, kateremu je bila živ-ljenska parola: delo, kličemo ob proslavi njegove petfndvajset-letnice iz dna kipeče dule: Bog ga živi še mnogo, mnogo leti* — Temu vskliku se pridružujemo tudi mi! Nabrežtna. — Dne I. junija 1.1. bode na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli za kle-sarje razstava šolskih izdelkov Mesarskih vajencev. ~ Razstava bode odprta zjutraj od 10.—12. ure, popoldne pa od 2.-5. ure. — Vstop je vsakemu prost. Slavno občinstvo, posebno obrtniki, so vabljeni ogledati si razstavo. Razgled po svetu. Državni zbor je imel včeraj dve seji. Razpravljali so o načrtu zakona za kanale. Oglašali so se nekateri poslanci za načrt, po-vdarjaje, da se tako dvigne obrt in trgovina, nekateri proti, posebno nemški radikale*', na Čelu jim VVolf, kateri v večerni seji Luegerju, govorniku pro, niso pustili do besede. Ko je začel govoriti, je nastal hrup na strani Vse-nemcev, kateri se ni polegel tako dolgo, da so sejo zaključili ob polu noči. Avstrijska delegacija. — V seji proračunskega odseka v torek so razpravljali o vojnem proračunu. Dr. Herold je zahteval, naj se strogo kaznuje vsako razžaljenje narodnost; v vojski, naj se uvede ndv kazenski zakon; češki narod sloji pod vtisom, da vlada v vojski neka animoznost do njega. Popowski je predlagal reformo vojaških taks, govorili so na to še drugi, pritoževaje se različno proti vojni upravi: da se pri naba-vanju premato ozira na malo industrijo, da vojaške godbe delajo konkurenco privatnim, itd. posebno pa so povdarjali potrebo po 2 letni službi ter po olajšavah pri manevrih. Nemci so se oglašali za nemški jezik v armadi, Slovani proti. — Odsek je sprejel potem ordinarij in ekstraordinarij vojske. Dve zanimivi Izjavi. —• Dr. Herold je ime! v binkoštnih praznikih v Pragi shod, na katerem se je izrekel za praktično politiko. Izjavil je, da treba delati na to, da se razvijejo Cehi kulturelno, gospodarsko in j narodno. Bolje je manj se pritoževati radi j krivic, pa več delati za njih odpravo. — Dr. Kramaf je govoril v Tabru, kjer je kazal, J da taktika mladočeških poslancev ne more biti drugačna nego je, ker parlamet je tako desorganiziran, da je sploh nemogoče, vstva-riti kako večino, ki bi bila zanesljiva. Mla-dočehi so se torej, dokler obstoje take razmere, odločili za tako politiko, kakoršna se jim zdi"prrnterna«d-slučaja do slučaja; rok pa nimajo vezanih ne na to ne na ono stran. Vrgorac, — Pred porotniki v Spljetu je končala te dni razprava, ki. je pokazala grozno gnjilobo, katera se je bila ujedla v občinsko samoupravo vrgorske občine. Razprava je trajala 20 dnij in porotniki so dobili 103 vprašanja. Obsojenih je od 19 obtoženih8r in sicer: Jos. Kukuljrobč. tajnik iri blagajnik, na 3 leta težke ječe, don Jo s o LuetU, župnik v Dusini, bivši predsednik financijelnegaodbora skozi 17 let, na 5l/, leta težke ječe, Mijo Radonič, obč. prhednik, na 5 let ječe, Mate Prvan istotako na 6 mesecev ječe, ter še drugi od 3 mesecev do 5 let težke ječe. To je bilo »gospodarstvo* z občinskim premoženjem l »Jedinstvo* se bavi obširneje s to razpravo, zatrjuje, da Vrgorac je samo eden v Dalmaciji, pa da je poznat kraj kot nič vreden že od nekdaj. Vsaka dežela ima pač izrode! — Vsakogar preseneti med obsojenci ime župnika-dekana dona Luetiča. Nikakor nočemo morda metati vso odgovornost na dona Luotiča, ali ono, kar pile »Jedinstvo* o tamkajšnji duhovščini, pa je značilno, zato tu navajamo en odstavek: »U Vrhgorcu, u tom leglu pol. vukova, u tom sijelu politikana po birtiji i berikina po ulici i u razstrovanoj Vrhgorskoj krajini, • dekan i šest ili osam župnika mjesto da vide iroskot i draču po njivi, pa da se sastanu, dogovore, rastvor« Jevangjelje i da je trijebe — dijele se v dva kola. Mjesto, da v krajini, nemoralom zadahnutoj, siju moral, mjesto da u narodu, do noža zavagjenom, siju Ijubav, i da svi ovi svečenici, u skupu, sa jedne i druge struno prizivoju narod i da ga slogom učvrste, da ga mir božuju i počmu izvoditi na pravu stažu, da tako vrše duftnosti pa-stira, oni se zaliječu megju vukodlake zub-Ijom u ruci, pa hukom i vikom još vile podžižu strasti, i mjesto ovangjalja raitvaraju partijske programe, i postaju buljubašel I nijo to sve. Nt, kao da je malo grozote, što ie oni stavljaju ni čelo razmira, da još gore pobijesne strasti, i izmegju sebe u četiri oka kako se zaliječu! Tu su tužbe jednih proti drugima. U tužbama ulaze zlodusi, djevojčice, pričesti, ijuljaju se, sumnjičonjem, i tajne ispovijesti, podmeču se ljubavni odnošaji sa ivojlom, pa i napasti lijepih mladiča u ženskem ruvu odjevenih. A u sudu, uočeni vis-a-vi, jedni se izvlačo, tužbe poriču, ili okolišaju, ili se, tu pred svima, kao jedan fratar, očituje, da je tužbu potpisivao proti svoiuc dekanu, aH ne za to što je uvjeren da je tužba islinita, nego onako iz kolegijal-nosli prema ostalim župnicima!! !* Tu imaš sliko, in kdo je v moralnem pogledu mnogo kriv vrgorske paname, ni težko uganil". T JuŽuI Afriki. - Poročajo, da so bili Angleži pri Hackeuvelu v bližini Pretorije tepeni ter so izgubili 43 mrtvih, 159 je ranjenih, ujetih pa 600. Buri so uplenili tudi 6 topov. Raznotero. — V Marezigah na Po-mjanščini je predaval 21. t. m. gosp. Ant Strekelj, učitelj za vinarstvo, z velikim vspehom ob obili udeležbi. — V Sanjsku v guberniji Uf.i na Ruskem je uničil požar 600 hiš; 3000 ljudij je brez strehe. — Kongres poljskih dijakov v Lvovu je sklenil pričeti akcijo na korist poljskim dijakom v Rusiji in na Pruskem. — V tržaškem sv. Križu otvorijo sredi junija železniško postajo, kakih 10 minut od vasi oddaljeno, kar bo Križanom ugodno. — V Resici na Ogrskem stavkajo delavci državne železnice. Delavci zahtevajo 10 urno delo. Mir se ne kali. Vse polno orožnikov pa je pripravljenih za vse slučaje. — Ruski dijaki iz Darmstadta, Heidelberga itd. v Nemčiji so se zbrali v Darmstadtu ter v neki veliki dvorani priredili Tolstoju srčne ovacije kot bojevniku za svobodo in idejo človečanatva. — Angleški premogokopi so sklenili v seji v Londonu, delati z vso močjo za 8 urno delo. Novejše vesti. — Deželni zbori bodo sklicani 18. junija. Zasedanje bo trajalo 4 do 5 tednov. — Cesar odide v Prago 12. junija. Ustavi se v Trčbonu, Veselem, Tabru in Be-nešovu. Vprašanje gledd odškodnine za vojno na Kitajskem se reši najbrže tako, da velesile dobe od Kitajske vlade cesarski odlok, s katerim se zagotovi odškodnina 450 milijonov laelov z obrestmi vred. Narodno gospodarstvo. DOLEHJSKA REVA. (Članek izven uredništva.) (Dalje.) Zdaj tudi to ne vleče, in grajske hoste so precej pražile. Če drugega ni prodati, pa zadnja reserva, hosta mora plantati. Ta gospodarski proces ima to dobro, da bode merda naša veleposestva razparceliral, če bodo v Ameriki živeči naši kmeti kaj hoteli flipiti. Tako dobi kmetska roka več in boljšega svjta. Ali bati se je, da pridejo ta veleposestva v last »mrtve roke". $ Francoskega, iz Spanjske bežijo menihi. Ker vidijo, da je avst. vlada menihom prijazna in ne stavi njihovi naselitvi ovir in ke? se jim iz Kranjske poroča, da je slov. ljudstvo ponižno, pobožno, ki še ponudi drugo stran lica, če se ga udari na jedno, pridejo mej nas ter kupujejo veleposestva. Avst. vlada, ki ima oskrbovati več po cesarju Jožefu II. koncem 18. stoletja menihom odvzetih veleposestev, (jemal jih je le istim menihom, ki se niso pečali s kakim koristnim delom), da v naših časih rada zopet takim menihom taka posestva nazaj za majhne kupovine. Zatičino je prodal prejšnji minister za nauk in bogočastje Madejski nemškim Cister-cijencern. (Dolenjsko ljudstvo mu bo enkrat za to gotovo hvaležuo!) Današnji dan govore, da s* Cislercijenci že pogajajo tudi za domeno religijskegu fonda v Kostanjevici, ki meri kakih tri Usoč oralov. Kakih 2500 najlepše hrastove in bukove hoste je pri tej grajSCini. Samo les poplača vse, če dajo milijon gld. menihi za grajščino. Pa dobe jo ceneje, ker bo ta prodaja v »božjo slavo*, — Kmetje velike ravnine mej Krko in Savo namreč nemajo nič host. Par sto oralov že izkleSCene ni šteti. Menihi dobijo te grajske velike hoste in listje in drva in košnjo v teh hoitah v roke in s tem dotičnega kmeta. — Uro hoda od te grajščine so kupili predvlanskim fran-cozki Karlajzi pletersko grajecino. Ta obseza nad dva tisoč oralov zemlje in največ iate je krame boste. Kmetije okolo te grajičine nemajo host, Morebiti lastne kakih 800 oralov, ki je pa gola, ali prav mlada. So čudno nekoč odvezavali služnostne pravice kmetov-tlakarjev, da je v teh krajih dobil kmet tako malo hoste, oziroma, menihi so kaj dobro skrbeli v prejšnih časih za to, da so skoraj ai prilastili vse hoste v obližju samostana na vee ur okolo, To je lastnina po Proudhonovom znanem označenju: .lastnina je tatvina*. Zdaj se v Pleterjih naseli 140 patrov in fratrov Kartajzev, ki bodo, kakor je svojo dni »Slovenec* pisal, se pečali z molitvijo in »kiparstvom*. — Morebiti tudi Iz holte prodajo, kar se bo dalo, ker, če pride v Avstriji drug čas, — in menda bo, če avit, kmet ne ostane najneunmisi na svetu, — se naša denar lože stran, nego hosta, Z molitvijo pa ti Kartajzi ne bodo po mnenju najslabše pa« meti pomagali, da so kmetija v teh krajih povzdigne, ali da zajezi izseljevanje, Menihi v deželo, kmet pa ven v rudokope tujine! Tukaj dobra reja menihov, tam izčrpljevanje zakonskih očetov, fantov, ki bi bili narodu zarod! To je prav lepo v naši ljubi Avstriji. V Nemčiji kupuje država, kjer le more, večje hoste, Hoste ne dajo samo drv in listja in lesu za stavbe in drugo, ampak so čudežni regulatorji vremena, dežja, vlage, ki je potrebna, če hoče kaj rasti. Kraško ozemlje postane naša Dolenjska, če pojde tako naprej. Potem bode morala država iz davkov miljone potrositi, da nasadi nekaj borov. (Konec pride.) Penzijski zakon za privatne uslužbence. — Vendar enkrat! Tako gotovo radostno vsklikne vsak privatni uslužbenec, začuvši dejstvo, da je vlada predložila državnemu zboru načrt glede uvedbe splošnega penzijskega zakona za privatne uslužbence. To, kar imajo druge države že davno, se je posrečilo nam v Avstriji priboriti si šele sedaj in to z največjim naporom. Penzijski predlog sam obsega 93 paragrafov in velja za vse proti mesečni ali letni plači nastavljene privatne uradnike, ki imajo najmanj 600 kron letne plače. Vsi uslužbenci so razdeljeni v tri razrede in sicer po visokosti letne plače na sledeči način: letu ptiit ImlUlietii ftizlji u krn ruta pt«I]i vini I. razred 600 do 1200 600 900 300 II. » 1200 , 2400 900 1350 400 IIL , čez 2400 1200 1800 600 Pravico do penzije imajo uslužbenci raožkegfe >?>ola, ko dosežejo 65. leto, ženske pa z dosegiim 60. letom. Vlada pri tem ne zahteva, da bi penzijonisti izstopili iz službe, marveč delajo lahko tudi po 65. odnosno 60. letu na svojem rnestu, a kljub temu uživajo pritikujočo jim penzijo. Podpora za zavarovance, ki nimajo službe, prične tri mesece po izgubi službe, ako dotični v tem času brez lastne krivde ne najde mesta. Podpora traja 12 mesecev ter se more ponoviti v slučaju, da je zavarovanec, že enkrat užival to podporo, šele po .^desetih mesecih. Peazija vdovi se nrizna ie, ako je bila vdova poročena najmanj jedno leto ter se je zavarovanec poročii vsaj pred 50. lelom svoje starosti. V slučaju, da se vdova zopet poroči, se jo odpravi s trikratnim iznosom letne penzije. — Vzgojevalni prispevek znaša za vsakega otroka 10 odstotkov, za popolnoma osirotelega otroka 20 odstotkov invaliditetne rente. Vzgojevalni prispevek odpade, kadar doseže otrok 14. leto. Zavarovanci uplačujejo v državni penzijski zavod mesečne prispevke, katerih visokost je odvisna od, visokosti mesečne plače. Za rsdno vplačevanje je cdgo-voren delodajalec, ki naj svojemu porsonalu doneske od mesečne pla5a odračuni. Za vse te ustanovi država posebni penzijski zavod s središčem na Dunaju. Ta zavod je oproščen dohodninskega in rentnega davka. Predlog državni zbor brez dvojbe sprejme in s tem bo xjsigurana tudi privatnim uradnikom gotova pozicija za slučaj starosti ali onemoglosti. Hranilnica in posojilnica v BHjah. -- To klerikalno društvo, katero vodi kurat Roječ, omenjamo le zategadel, da lopnemo po zlobnih ustih klerikalne jezikovce, ki so napadali »Gor. !jud. pos.« in »Trgovsko-obrtno zadrugo* zaradi hranilnih vlog. Ta posojilnica je lani hranilnih vlog: prejela 17.218 K, izdala pa 21.864 K 23 v., torej več izdala 4646 K 23 v. - Ali hočemo tudi o tej posojilnici govoriti tako, kakor so klerikalni listi brbljali o naših dveh zavodih v Gorici ? Kdo je pa v Biljah vzrok tolikemu upadku? Saj mari ne Turna in GabršCekl Tudi pri posojilih je šla posojilnica rakovo pot! Na novo jih je dala 6796, vrnjenih pa je bilo 8403 K. O tej posojilnici, oziroma o poslovanju kurata Rojca, vemo veliko zanimivih rečij. O priliki se že oglasimo! ^- Tudi za_ nekaj drugega zgrabimo tega uzornega klerikalnega razsajavca t Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najflnejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja, Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. KONJEDIC & ZAJEC V GORICI priporočata: traverze, Portland- in Roman-cement, cevij za stranišča, okove ter vse potrebščine za stavbe po tekmovalnih cenaht l^arol praščtK, .p(akoy_8M.mP38teT.-ip._.8l^Mčap_ v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. \ Božjast. j|Ul^4Si4i><&4^4Ufe>&»1fe^^w^& Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frfihtieh-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan v Gorici - Rabatišfe št. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12'/t Htrdv ter v plombovanih steklenicah po \ litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Briiselju, Himu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Bebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Hnton Obidič9 čevljar v Semeniški uliei štev. 4 tfJHF- Y Gorici ""^fli priporoča se n raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvritije hitro« <^^^^*g»g»L*$^%^$%^<^ Dunajski zobni atelje v Gorici, RašteU št. 21, II. nadstropje. —..»-Vlagajo se naravnim potoni, pri jedi popolnoma ranljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. BB^r- Zobovje na zračni tlak "" " (Specijalitota). Popravljanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročita izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure: od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu t Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Kemeniski ulici Si 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Fran Melinek zidarski mojster v Višnjevlku Štev. 67 (v Brdih) se priporoča za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove zgradbe ali poprave po ugodnih cenah. ¦ur- Veliko zalogo -»• šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemor prve angleške tovarne ,Heli«$l' ima SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Mimieipio št t mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer jefibila prej prodajalnica, V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej. t Z nami je vsaka konkurenca namegoea f Se loplo priporočamo z odliruim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Iiem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Roti. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — IlnstrOTJin cenik zastonj! Anton Potatzky v Gorici. \si sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetinjlee. — Kožni venci. — Mašit" knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 UNIMENT. CftPSICI GOMPOS. iz RlohbirjevB l«k*rn* v pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažujoce mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z naio zaščitno znamk) s ..SIDROM« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. RieMerJeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Elizabethgasse št. 5. (nova). m Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervozni * boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj iirteBko v Sclnonraeit-Apoteke, Frank-fnrt A. X. iiumiomimniniiinmi Važno za vsakega! Izvrstno sredstvo je DURATOR i Podplati, s tem namazani (vsake 3 4 [ tedne enkratlposiantjo 'rpežneji, nepremočljivi > ia elastični. 1'etljl ostanejo tudi po dolgi rabi > v najboljšem stanu. | Durator se dobro vporablja pri vojaštvu i in različni i korpo acijah, katerim se je rddal i v rabo komaj po dobri presit trtnj i istega. i C«n»; 1 kovinska stekleniea z nav dilorn i I in 2 kroni; po posti f ran ko proti vpo&Ijatvi | 1 krone 20 vin. (tudi v znamkah) \ Dobiva se v vseh mirodllnicah t (drogerijah). | 6Iavna zaloga: ; Budimpešta, JuHus Dohd, V. Lipd! : » kdiut 1/b. nMimimimitummimi Riliard Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturini štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Na košček sladkorja naj se vzame 20 do 40 kapljic A. Thierry-jevega balzama, ¦3 $&i*z.$p IW1,|... ,!cl(!ei.tie «> .i i-¦ii v vih-I. tok..in..ili in ;Xl :» • 1'» |>iiU) ff.,iifi.(i 12 iii^ih ¦'¦'¦¦ t K 10 »i • Ji'.' ^h"« ki jo if v-pii kulturi-- h clrJ.iv.ili ¦.iv*u..\*1.p.| ». ri&.».i!^ m *.,*,.»-utira ^**4MUfe4fe4MMMMMfe