Žt. 119_________________ V Gorici, Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i„ goboto ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠti prej*' mana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto....., . . , lii K ¦/, „.........10 „ '/. ............5 « posamične Številke stanejo 10 vin. ,,S0l/A^iSia«htfSlet\pj^^fe3ne pi'ilSgeT^mo»r»m i letu „Kaiipot po Goriškem In GradiStanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnlkov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici jtev. 7 I. nadstr. v „Gorisk! Tiskarni" A.-Gabrsček. Ks naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi >in .poslanice"se VaČnnijtTpo retit-vrstah če tiskano I4:iat .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vista. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. -Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v torek diiQ,;!%, .oktobra Tečaj XXXIX. »Vse ža narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo .se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti.vsak ian od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in " praznikih od 0.do 1 ±dopoludne. UpravniStvo sanahaja v Gosposki ulici št. 7 v I, nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacija iti druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Socou vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali' gld. 1-60. „Soča" in „Primoreo" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teli-le tobakaraah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Bamngartner, Koren 2; Mat. Belinger., Tržaška cesta 1; Marija Bregaut, Ponte Nuovo 9; Hon, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovaski; na Gorisčeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11;'Ana Plesko, Pokopal, ulica'; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od-ov. J. Fabčič) tiska in zal. Izid oolitei) u kmečkih občinah. Goriška okolica. Kraj Ajba . • • Št. Andrež Anhovo . . Avee . . • Banjšice . Bale . . • Bilje . . ¦ čepovan . Črniče • • Deskle . . Doi-Otlica pornberg . Št. Ferjan . Oabrije . . Oojače . . Orgar . . Kal 16 15 19 2 n 12 25 22 27 25 Kamnje . . . Kojsko . . . Ločnik . . . Lokavec • . Lokovec . . Miren ... Opatjeselo Osek .... Ozeljan . . . Št. Peter . . Podgora . . Prvačina . . Renče . .. . Rihemberg Ročinj . . . Skrilje . . . Solkan . . Sovodnje . . Šempas . . . Šmarje . . . Trebuša Gor. TrtKvo . . . Lokve . . . Vogrsko . . Vrtojba . . . Vrtovin . . . Zabije Velike 37 18 12 15 10 38 3 87 31 30 IS 27 15 34 17 38 41 39 45 47 25 22 15 32 32 13 2 9 60 16 8 16 25 15 2 11 12 25 24 27 25 37 18 12 15 10 37 4 83 53 31 29 18 25 15 34 16 40 41 3S 44 47 25 23 15 32 27 22 13 2 9 60 16 8 13 7 10 1 27 22 23 7 41 42 25 15 16 7 3 8 3 1 11 12 23 21 48 17 12 10 8 2 76 52 31 12 18 6 14 34 17 32 18 34 4 15 32 2 20 12 2 9 60 58 18 48 35 25 37 11 34 42 18 53 16 20 16 49 ' 91 46 39 21 16 46 7 T6 36 4 :J7 19 27 39 49 12 31 18 19 16 14 311 35 25 11 58 20 54 35 24 37 11 31 12 . 19 48 16 21 16 19 90 46 45 22 16 47 38 4 37 27 27 39 48 12 31 27 19 17 24 16 14 33 36 58 24 37 11 30 42 19 47 10 21 16 49 95 46 41 21 16 49 7 59. 38 4 36 18 27 38 48 12 31 27 19 17 16 14 33 36 Kras. ......—1 e- __ | peš •-"...... Kraj regor rekel brim sil eo • *s* j ^ J 15 — i 15 I ! 8 i 8 Brestovica . . . 16 ' 16 ! — 23 ! 23 Brje...... 3 14 ; 3 15 i 1 Dutovlje .... 31 1 5 ! 14 9 ! 29 Gabrovica .... 19 j 19 i — 13 11 Gorjansko . . . 29 ! 16 i 12 18 14 Kobljaglava . . . 18 | 1 ; 24 11 10 Lokev : . . . . 8| 7 ! 1 12 12 44 ! 1 ! 43 1 1 Mavhinje .... 20 j 19 i — 1 5 2 ) Barka . . Naklo J Divača . ! I 89 i 86 0 17 17 j Matavun ! Pliskovica .... 5 ' 4 j l| 34 34 Povir...... 33 . 30 3 31 31 22 i 1 23 16 16 Rodik . ... 29 j 23 — 10 10 Sela ....... 5 i 4 _- 18 18 Skopo ..... 26 j 24 2 3 3 Slivno..... Sempolaj . . . Skrbina .... Štanjel ..... Stjak...... Storje..... 1 15 16 2 2 13 2 10 7 7 11 11 13 18 19 14 j 3 9 23 23 15 | 8 8 32 32 47 _ 47 1 1 Temnica .... h 4 3 3 66 60 i0!paj..... ! 21 l 24 37 38 Velikidol .... 3 3 ?. 23 23 Vojščica .... 8 6 19 15 Zgonik..... 12 0 2 31 1 37 Gore. Kraj Breginj..... Cerkno..... Cezsoča . . . . Drežnica . . . . Gora Št. Viška . Grahovo . . . . Idrsko..... Kred...... Livek...... Ljubušnje .... Log..... Sv. Lucija ... Ponikve . • . . Sedlo...... Soča...... Srpenica . . . . Šebrelje ...... Trenta..... Trnovo (Kobarid) Volče...... Žaga...... 20 21 67 ! 64 21 j 25 10 I 10 19 j 22 4 1 4 47 j 47 28 i 27 175 179 Uradni rezultat volitev. Izid volitev v goriški ckolici. Goriški sodni okraj: Oddanih glasovnic 1324, neveljavnih 5, veljavnih 1319. Dobili so glasov: Obljubek 670, Klančič 678, Medvešček 78, Križman 535. Ber-b u č 630, M a r i n i č 645, Zega 632. Vrčon 8, Perko 10, Turna 9. Ajdovski soditi okraj: Oddanih glasovnic 546, neveljavnih 3. veljavnih 543. Obljubek 230, Klančič 225, Medvešček 113, Križman 110, Berbuč 309, Zega 315, M ar i nič 314. Vrčon 3, Perko 1, Turna 1. Kanalski sodni okraj: Oddanih glasovnic 574, neveljavnih 3, veljavnih 571. Obljubek 200, Klančič 194, Medvešček 128, Križnam 56. Skupaj: Oddanih glasovnic 2444, neveljavnih II, veljavnih 2433. Dobili so glasov: Obljubek 1100, Klančič 1097, Medvešček 319, Križman 751. B e r b u č 1307, Zega. 133«, M a r i-n i o 4333. Vrčon 11, Perko 11, Turna 18. . Raznih glasov 18. Absolutna večina je 1217. Izvoljeni torej klerikalni kandidatje Berbuč, Zega in Marinič. IIa Krasu. Volilcev 1088. Dr. O r e g o r i n . . . 562 (po namestništvu ... 552) Štrekelj . . . . . 295 Abram...... 309 D r. S te pa n či č . . 506 Zlobec...... 488 0 ž j a v o I i t e v med dr. S t e-p a n č i č e m in Zlobce m. 1 z v o 1 j e n d r. G r e g o r i n. V goreli sta dobila klerikalca dr. Gregorčič 874, Kos m a č 852 glasov. Vrtovec 378, Miklavič 413 glasov. Izvoljena sta torej Gregorčič in Kosmač. V Furlaniji so izvoljeni laški klerikalci: baron Lo-c a t e 11 i 390 glasov, M e i z l i k 370 in G a s s e r 366. Laški liberalci: Blasig 317, dr. Pet-tarin 333, Nigris 323. Z volitvami v splošni kuriji se je ponovil tudi pri nas star zakon napredovanja. Po lanski z m a g i je sledil letos korak n a z a j, pa le za to, da se tako zažene-mo naprej še dalje nego smo prišli lani. Skrbeli bomo, da ta zakon narave pri nas ne zgubi svoje večne veljave. Ali slutili smo naprej, da se nam u-tegne pripetiti padec v splošni kuriji, ako bi bile volitve v poletnem času. To smo povedali tudi vladi, ko smo v Trstu in na Dunaju zahtevali razpust deželnega zbora in nove volitve v enakih razmerah kakor I. 190 8., t. j. v času, ko so ljudje doma. Ali laški liberalci, slovenski klerikalci in vlada so sklenili skupen boj naprednemu slovenskemu ljudstvu, in v ta namen so bile razpisane volitve v najneugodnišem času, ko več tisoč volilcev še ni doma in vrhu tega med trgatvijo. Vsi naši protesti niso nič izdali! Vlada je blagoslovila Pajer-Gregorčičevo zvezo, nadškof tudi, in ta komplot se je zdaj posrečil. Toda resničen izraz volje večine slovenskega ljudstva ni prišel na površji:, - in posledice ne izostanejo. Za to poskrbimo že mi! Upamo, da dobi vlada zasluženo lekcijo za nasilstvo, katero se je izvršilo nad goriškimi Slovenci z opisanim komplotom v splošni kuriji. Čutimo se močne dovolj, da preskrbimo zasluženo kazen tudi slovenskim klerikalcem. Pričakujemo od vseh naprednih Slovencev, da sklenejo svoje bojne vrste in se pripravijo na odločen odpor proti nadaljni Pajer-Gregorčičevi vladi v naši deželi! Mi bomo korakali v tem boju v prvih vrstah! V nedeljo pa so klerikalci preskrbeli znamenito lekcijo — kmečki stranki. O ' tej stranki bo treba čim prej napraviti čiste račune in bilanco, ki kažejo strahovito i zgubo. Za danes si oglejmo nedeljski tri-! umf klerikalne stranke, ki je tako velik, ' da je prekosil vsa pričakovanja najbolj Ko so zmagali klerikalci v splošni kuriji, so zagnali velikanski krik zma-j goslavja. — Mi pa smo povedal., da tudi 1 številke te volitve dokazujejo, da je Go^-i riška napredna in močno protiklerikalna. i Klerikalno zmago je odločilo sedem občin ' s svojimi backi, ki so od sveta ločeni v I svojih . zaplankanih kotih, kamor morejo ' priti le koze in dobro plačani kozji pastirji iz farovžev. Ko postanejo iz backov — ljudje, ki bodo zmožni,.da bodo mislili s svojo in ne z mežnarjevo glavo, tedaj bo za vselej konec klerikalne šopirnosti. Naloga napredne stranke je, da posveti % lučjo prosvete v one temne kotefsNaprej po začrtani poti! svetlogledih klerikalcev. V g o r i š k e m o k r a j u bi klerikalci morali propasti vkljub terorizmu in velikanskim svotam iz raznih skladov. Klerikalni volilni aparat je tako izboren, da nekaj podobnega ne more poklicati v življenje nobena svetna stranka. Farovž, ki je po!n pijače in jedače, je središče volilnega gibanja. Volilni odbor tvorijo: gospod nune, gospa ali gospodična Perpetua, me-žnarji in* ključarji. — In tak volilni odbor, oprt na pekel in nebesa, na angelje in hudiče ter na polno klet — to je moč klerikalne stranke. Ta klerikalni aparat je izborno deloval že dolgo, vstrajno od moža do moža, od žene do žene. Napredna stranka ima svojo organizacijo, ki je tekom let ustvarila tako mogočen odpor klerikalizmu, da srno mogli z gotovostjo pričakovati polno zmago v goriškem okraju. Saj smo že lani bili prav blizu zmage, tako blizu, da sta imela pri ožji volitvi Obljubek in Berbuč enako število glasov. Toda od lani smo še napredovali v vsakem oziru. Zmage smo bili gotovi! Toda z delom, ne z rokami v žepu! — AH kaj se je zgodilo? ' »Kmečki Glas« je v četrtek priobčil svoje kandidate in priobčil članke, ki so bili nova žalitev napredne.stranke. Dobri stvari y;a ljubo smo veliko prezrli ves čas, odkar je vstal novi prerok iz Vrtojbe, —¦ trkttr se je zgodilo za to volitev, je pre-2glo mero .našega potrpljenja, — Krneč-a stranka se je zanašala na vse čisto na-redne glasove, aH v.istem hipu je pošto- \ ala skrajno žaljivo, otročje, smešno. Na-redna stranka je priporočila v goriškem kraju dva agrarna kandidata, dočim je mečka stranka popolnoma prezrla sklep bora naših zaupnikov gledd kandidature a ajdovski okraj. »K. G.« je priobčil celo )bljubkov protest, da je bil sprejet v lito n a š i h kandidatov itd.A za K r a s so ostavili proti Štreklju — Abrama, ki ; vedno zatrjeval, da on noče kandidovati roti Štreklju. Izvrševalni odbor je hotel na vse to r četrtek večer proglasiti abstinenco laprednih volilcev. Tega ni storil edino telefonično zagotovilo predsednika kmečke stranke, da »K. G-« še ni čital in da so prišli v list žaljivi članki brez njegove vednosti. Na to smo v »Primorcu« sicer pozvali vse svoje somišljenike na volišče, ali drugače nismo več storili ni-cesa. _ in sledila je zaslužena lekcija! V goriškem okraju je bil zopet izvoljen Ber-b uč, — in pa Marinič, ki je bii še 14 dnij prej na zaupnih sestankih — kmečke r.tranke!!! In Kras? Ta nam je preskrbel najostudniši po-litiški zločin! Na Krasu, kjer se klerikalci še lani niso upali postaviti svojih, kandidatov, pridetavožjovolitevdva klerikalca, kakor smo v -Soči« že naprej povedali. Ali je kmečka stranka, ki je to zakrivila, tako kratkovidna, da tega ni vedela? Ako pa je vedela, zakaj je kan-didovala Abrama? Kras je dokazal, da ni vreden mož, ki jih rodi — tako po redko. Iz svoje srede ima državnega poslanca, ki je skrben, marljiv zastopnik na Dunaju. Vsakdo, ki se obrne nanj, dobi takoj rešitev ali vsaj odgovor, ki ga mora zadovoljiti, Štrekelj je poslanec, o katerem je le en glas: da je cel mož na svojem mestu. Nikdo mu ne ve kaj očitati, — in vendar mu postavijo protikandidata Abrama, da vržejo o-b a in pomagajo še j e d n e m u k 1 e-r i k a 1 c u v d e ž e 1 n i z b o r. To je škandal vseh škandalov, ki dokazuje, da je zašla na Kras korupcija vseh možnih barv, kateri je treba napovedati boj! In to storimo, naj se le pripravijo tisti, ki so zanesli politično vlačugarstvo na naš Kras! Ta zaslužena lekcija bodi vsem naprednim Slovencem v poduk za bodoče čase. Pripravljajmo se na nove boje ne le proti klerikalni izprijenosti v celi deželi, marveč tudi proti kvarljivcem v svojih vrstah: očistimo najprej te — in s čistim orožjem pojdimo po sijajno zmago nad klerikalno vojsko nevedne ali zapeljane in demoralizovane ljudske mase. Lahom vse - Slovencem nie. w Popotni pouk za obrt (mizarsko, klju- Lh carsko, kamnoseško, itd.) v slovenskem ^3 delu dežele Goriške-Gradiščanske je iz- L* ročila vlada v roke tržaški obrtni šoli, k i j^ ima izključno laški učni jezik. 05 - Koiaki. izpolnjujte svojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C. in-M.! Darija. Češki napisal Julius Zeyer. . (Dalje). , Družba se je napotila v obednico. Velika dvorana se je napolnila takof z govorom in smehom. Nekaterim gospodom se je zdela izborna šala, mučiti s svojimi dov-tipi mlado deklico, ki je prišla šele pred nedavnim v Petrograd in je, obdarjena z neobičajno lepim glasom, pela v zboru, čakaje, da se-kdo pobriga za njo in napravi iz nje pevko, Njeno vedenje je bilo skoro otročje, in v tem je biia njena glavna privlačnost. Tem gospodom se je zdela tako neverjetno nedolžna, kajti pridobila si je pravkar šele prvega ljubčeka. Ni bila dovtipna, m opazke, vprašanja in dov-tipi teh sarkastičnih mož so jo popolnoma zmedli. Obrnila se.je k Ilji, ki se ni vde-leževal pogovora in je stal tiho pri oknu. »O, ti si čisto drugačen kakor oni«, mu je zaklicala na svoj priprosti, vaščan-ski način. »Ti si miren kakor cvet.« In Darija; ki je toslišala, jo je objela. Te besede so jej tako ugajale, tudi njej se je zdel Ilja »kakor cvet«. Napravila je posebna šolsko ekspozituro v Gorici. Vodja ji je g, grof. Renato Bensa v Trstu, ki je poslan v Gorico, da vodi pouk za vso deželo, d a s i ne zna slovenščine. S to uredbo je važni popotni pouk. ki bi imel nalogo, da krepko povzdigne delo najvažnejših obrtij, izročen Lahom v roke. Ali moremo pričakovati, da bodo Lahi, ki nas sovražijo, z ljubeznijo in veseljem poučevali naše obrtnike, jih spodbujali in pospeševali ? B a t i s e j e, d a d o b i j o L a h i t u d i obrtno-nadaljevaliiešolev roke, in žnjimi zopet en kos več v p 1 i v a n a n a š e 1 j u d i. Medtem ko bo obrtni pouk res plodo-nosen med Furlani, ne bo teh koristi na slovenski strani, le zlorabila se bo ta moderna uredba na našo škodo. Dobiček bodo imeli le laški obrtniki, Renato Bensa in njegovi nastavljenci — in potem se bodo še rogali, da Slovenci ne bodo tako napredovali kakor Italijani -^ češ saj niso sposobni za napredek. To spletko je zopet zagrešila naša c. kr. vlada, ki,jo plačujemo in vzdržujemo z davki, da nas zato zapostavlja in prezira. Vlada pa dela tako, ker imamo za poslance klerikalce, s katerimi dela vlada, kar hoče, kateri pa tudi ovirajo delo naprednih mož, če se v kaki taki reči oglasijo na pristojnih mestih. Vlada je udarila naravnost v lice naše obrtnike in nato jih je odrinila v stran, kajti od Lahov pri imenovani šoli in njenem novo zasnovanem delovanju nimajo pričakovati slovenski obrtniki ničesar. Popotni pouk za obrt bo pač res koristil Lahom — Slovencem pa nič, ker ga ne bodo deležni; če bo kaj tuintam, bo tako le radi lepšega, da bo mogoče podajati vladi poročilo, kako nepristransko vrši nova institucija svojo nalogo. Razvitku obrti in trgovine v slovenskih rokah dela vlada ovire, kjer le more; tu vidimo zopet veliko oviro, a ne le oviro, ampak naravnost zapostavljanje napredka v obrti v slovenskih rokah. . Prav slovesno moramo protestirati proti temu, da je vlada izročila popotni pouk za obrt v roko Lahom, ko bi vendar moral biti tak pouk v nepristranskih rokah, da bi mogli imeti korist od njega t:s-1i Slovenci. Ob jednem pa poživljamo prizadete mojstre, da se dvignejo ter storijo z drugimi poklicanimi faktorji skupno primerne korake, da se glede popotnega pouka za obrt ukrene vse potrebno, da bo koristil tudi Slovencem in ne le Lahom! Domače vesti. Osebna vest. — Naš rojak gospod V e n č e s ! a v S m r c k a r je prestal na tehniki v Strelitzu v Nemčiji izpit za stavbenega inženirja. Gospod Smreka*, doma s Kobariškega, je nadarjen m priden mož; pričel je kot samouk pri zemljernercu La-panji, bii potem risar pri deželnem odboru, se uril tudi v slikarstvu, slednjič je šel uka-željen v Nemčijo, kjer je prestal izpit za stavbenega inženirja. Talentiranemu rojaku čestitamo nu uspehu! Kako je pomagal dr. Gregorčič laškim liberalcem v kmečkih občinah. --Zveza s Pajerjem drži trdno še vedno, in kakor se vidi, utegne držati tudi v novem deželnem zboru, pa še kar najtrdneje. Po krivičnem volilnem redu volijo v kmečkih' občinah slovenske občine JCožbana, Bitoma, Medana, Doberdob m Devin s Fur-lanijo. Glasove teh slovenskih občin pridno lovijo Lahi. Laški liberalci, zavezniki Gregorčičevi, so beležili lep napredek pri volitvah iz splošne kurije. Že iz tega se je dalo sklepati, da se jim ne bo godilo preslabo v kmečkih občinah. Zato pa so napeli vse sile, da bi zmagali. V slovenske občine so pošiljali slovensko izpolnjene glasovnice m lovifi slovenske volilce. Dr. Pettarin, desna roka dr. Pajerja, je bil pred temi volitvami pri Gregorčiču. P a j e r j e v a beseda je v z d i g n i la dr. Gregorčiča, da je šel, kakor se nam poroča odveč strani j, v zapadna Brda agitirat za laške liberalne kandidate. Uspehi so tu. Laški liberalni i kandidatje so dobili glasove v imenovanih ' slovenskih občinah, v Biljani po 2, 5, 7, ' v Medani, v katoliški Medani, v tej trdni klerikalni trdnjavi so dobili laški liberal- I ci po 9 glasov. To je rezultat Gregorčiče- ' vega poseta vMedani. I V Medani ne morejo videti sloven- skega naprednjaka. V cerkvi in izven nje se »litijska proti naprednjakom, katere se slika za brezverce in hudiču zapisane ljudi. Tako je v Medani, da naprednjak včasih tam ni varen svojega življenja. Poročali so nam, da bi bili pred dnevi nekega slovenskega naprednjaka kmalu pobili — ali glejte jih katoliške medanske junake: čez par dnij pa so oddajali ti bojevniki za Boga, sveto vero in cerkev svoje glasove za laške brezverske liberalce. I Slovenskega naprednjaka pobiti, za laškega brezverskega liberalca pa glasovati — tako učijo svoje backe klerikalni generali! V Deviiiu so dobili laški liberalci po 8 slovenskih glasov, v Doberdobu po ItS. Vsak glas za 30 maš, je razlagal tle-vinski nune. Vsak" glas, ki se odda na' njihov ukaz, velja za 30 mas. Torej tudi vsak glas, oddan na nunčev ukaz za laške liberalce, velja za 30 rnaš. Lepa je ta! V imenovanih slovenskih občinah so dobili tudi laški klerikalni kandidatje precej glasov, ker so jih imeli zagotovljena že poprej. Upali* so, da dobijo skoro vs kakor lani, a I i p o s e g e 1 j e v m e s d r. Gregorčič ter vzel prost u F ai-d u 11 i j u glasove za P a j e r j e v e kandidate. I Pa bo še trdil Gregorčič, da ni zvezan s Pajerjem in laškimi liberalci! O volitvah v kmečkih občinah na Krasu prinaša današnja »Edinost« dopis, v katerem pravi na koncu: da splošno mnenje na Krasu je, da bi oddali protikle-rikalni volile! pri ožji volitvi svoje glasove za kandidata Zlobca. Torej za Zlobca! Čisto prav! Priporočamo našim volilcem, naj pojdejo v nedeljo volit Zlobca! V splošni volilni skupini je volilcev na slovenski strani 33000, na furlanski o- »Darija,« se je oglasila ta trenotek ' Ciorinda, »prosim, odgovori mi na dve vprašanji. Prvič, zakaj ne odložiš kožuha, in drugič, s čim nas nameravaš zabavati ta čas, da zavre voda za čaj in se ohladi šampanjec v snegu?« - Darija se je ozrla po sobi. »Saj.imate pač kak klavir v hiši?« je vprašala enega izmed natakarjev, prina-šajočih goreče samovare. i Prinesli so klavir, kakor je naročila Darija, postavili ga v en konec dvorane in na drugem koncu potisnili mize skupaj ter uvrstili pred nje stole, na katere so sedli gostje. »Vanjuša,« je ukazala Darija, »sedi k pianu in zaigraj nam ,Oso\« j Vanjuša je zavriskal in planil h klavirju; med tem je padel kožuh, ki je zavijal Darijo, na tla, in plesalka je, stala pred družbo kot egiptovska almea. Zlati denarci so jej viseli " čelo, dragi kameni so se jej lesketali nad členki in na ramenih, prosojni gazovi zavoji, pretkani s srebrom, so dihali vonje ambre in rože. Najbolj pa je spominjal na čarobni vzhod njen sentimentalen, sanjav, temen pogled. Clorindino čelo-se je pooblačilo. »Kaj ti šine v glavo!« je vskliknila jezno. »Zabavati nas po baletu zopet z baletom! To tvojo »oso« poznamo že davno iz gledišča!« -Niti ti, niti kdo drugi izmed vas ne pozna »ose«, vsaj ne tako. kakor se ima plesati,« je mirno odgovorila Darija. »Dobro veš, da se sme »osa« v gledališču iz ozirov na tako zvano nravnost in spodobnost le nekoliko naznačiti, toda danes bo-dete videli, kaka je v resnici!« »Ah,« se je polglasno razjezila Ciorinda, -»ne prevaraš me! S svojim plesom hočeš koga očarati, toda Vanjuše gotove ne!« Njen -badljiv pogled je blodil po obličjih vseh prisotnih mož. Obstala je pri Hji. »Kdo je ta?« je vprašala svojega soseda. »Gleda strogo kakor Kato. Prepričana sem, da meri Darija samo nanj. Poznam njeno kljubovalnost.« Darija je res gledala na Iljo, in vsa njena duša je bila v njenem pogledu. Naprej je sanjala svojo bajko. Krasni carevič je gledal na njo hladno, in v njeni duši je gorelo hrepenenje, da bi videla na njegovem obličju občudovanje... Knez Ivan je začel igrati, in nekaj kakor , navdušenje je prešinilo telo krasne koli 15000, pa še tu vmes nekaj, lepih sto. tin slovenskih glasov, ali volimo Slovenci in Furlani jednako število poslancev: Slo. venci 3, Furlani 3. Če to ni krivica, kaj pa naj se tako imenuje? Če imajo Furlani 3 poslance iz te skupine, bi jih morali imeti po razmerju mi 6. Da jih imamo le toliko kot Furlani. zato gre zahvala dr. Gregorčiču! Živel dr. Gregorčič, ker tako lepo ponižuje goriške Slovence,! V kmečkih občinah je v Furlaniji 8(iu volilcev (med temi še slovenski volilci iz 5 občin) pa volijo 3 poslance. V goriški okolici je volilcev v kmečkih občinah 2900. T i volijo 3 poslance. Torej.v Furlaniji voli 800 volilcev 3 poslance, Slovenci v goriški okolici prj skoro štirikratnem takem številu tudi 3 poslance! Vse Gregorčičeva zasluga. V gorah je volilcev v kmečkih oh. činah 1900. Ti volijo le dva poslanca, Furlani pri 800 pa 3! Na Kras u je v kmetskih občinah 1500 volilcev. Volijo le dva poslanca, Pur. kini pri 800 pa 3! Po razmerju s Furlani bi morali imeti Slovenci v kmečki skupini 18 poslancev. Povsodi se vfdi, kako smo ponižani z Gregorčič-Pajerjevim volilnim redom! — Večina volilcev pa je sedaj pritrdila Gregorčiču, da je delal prav, ko je s takim volilnim redom tako pritisnil ob tla Slovence! Narobe svet. Smrtna kosa. — Danes ob 9. uri zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni v Šmarjah g. Ivan Favetti, pravnik. Pogreb bode v četrtek ob 10'/- predi). Razžaloščeni rodbini naše odkrito sožalje. »Im Bunde der Dritte.« — Imamo I e-r i č a, imamo M a n f r e d a, nedelja pa nam je prinesla tretjega »im Bunde« poslanca M a r i n i č a. »Bund« naj se nadaljuje! Klerikalci v Gorici se zvijajo pa trdijo, da niso volili pri ožji volitvi iz splošne kurije za laške liberalne kandidate. Resnica je ta, da so agitirali za nje in jih volili. — Kdo jim pa bo verjel njihove la/.i — ko je pa šel Gregorčič v boj za Pajer-jeve kandidate ne le v Gorici, ampak tudi v slovenskih občinah v gradiščanskeiu političnem okraju! Žaga se je tudi v kmečkih občinah imenitno izkazala. Na volišče je šlo 47 mož za naša dva kandidata, za klerikalec ni bilo nobenega glasu. Žaga jo je zažagala po stari navadi. Slava Žagarjem! V Št. Andrežu smo beležili letos lep napredek od lani, in sicer v splošni volilni skupini kakor tudi v kmečkih občinah. Kdor ve, kako težko je tako delo v št. Andrežu, ve prav ceniti uspeh. Vsa čast našim vrlim delavcem na trdem političnem polju! Zidarskemu mojstru g. Arčonu r/. Renč očitajo tuintam, da je on tisti klerikalni podkupovalec, o katerem snu* pisali, da se je ujel, ko je dal 10 K za ;srias g. P. — Naprošeni naznanjamo, da g. zidarski moj ter Arčon ni identičen z onim podkupovalcem; torej mu nima v tem pogledu nikdo ničesar predbacivati. devojke. Zdelo se je, da so godba in nje ritmi prešli v njeno telo kakor so se v starodavnih časih polaščali Človeških teles demoni; in njeni udi so se slepo, mrtvo, brez vsake volje pokorili zvokom, ki so jo odnašali s seboj v vrtinec. Le svoje oči je obvladala, in te so gledale neprestano na Iljo, in njih pogledi so bili kakor himne najslajšega hrepenenja ... »Osa« je ples. po svojem nastanku star morda kakor piramide. Almea se dela, kakor da jo je pičila osa, in pod pretvezo, da jo išče v gubah svoje obleke, meče isto kos za kosom od sebe, igraje ves čas po ritmu pretiravati strah, da jej končno zastira telo le še nekaj zavojev. Potem se zopet po taktu obleče in se polagoma pomiri. Ko je Darija končala, ko je umolknil klavir, je preletela njeno dotlej bledo obličje slabotna rdečica. Ali je bila to posledica začudenih pogledov Iljinih ali P°* šledica radosti nad splošnim navdušenjem in občudovanjem, ki se je javljalo v hrup"1 pohvali? Saj je bila celo Ciorinda Corom-bini kakor zamaknjena! (Dalje prihodnjič.) 97 5028 12 Policija v Gorici je prijela neko' 15 letno deklico, ki se že udaja prostituciji. Kaznovala je deklico z zaporom 8 dnij. Kdor se zanima za loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke Samuel Heehscher scnr. Hamburg.________ ivaza narodnih društev. »AUISMlift; Oit^ca« '¦¦rut? Kn©ži- iff~ v - podmelcu priredi dne T7.'f. m."igro »Moč uniforme«. Sodelujejo glecl. igralci iz ,'r-sta in Tolmina. Svirala bo vojaška godba iz Gorice. Začetek ob 4. pop. v 'prostorih, tovarne g... Križnica -Iz Kanala'.. Trgovsko obrtrte in gospodarske vesti. Sadna razstava pri Sv. Lueijrob Soči. (Konec). •— Imena razstavljalcev, ki so dobili priznanja: • : I. Št. kat. 266. Munih Josip, trgovec pri Sv. Luciji, št. kat. 175. Vuga Franc iz Kanala, št, kat. 171. Vidič Štefan iz Kanala 115, št. kat. 199. Luznik Ivan iz Polju-biiui. št. kat. 295. Lapanja Blaž — Oblaz-Slap 124, št kat. 265. Kovačič Ignac pri Sv. Luciji. — Skupaj 6. — II. Drugo priznanje. Diplom pohval-liega priznanja. Št kat. 82 Zlatoper Andrej. Celo pri Cerknem 139, št. kat. 89 Brešan Ivan iz Oabrije 22, št. kat. 309 Ooiiiilšček Franc, Dreženca, št kat. 64 Kenda Matija, voditelj lj. Šole iz Vole, št kat. 158 Filej Peter iz Strmca 34, Avška zbirka, št. kat. 91 -Sk<4Čir Miha iz Zatoimina 12, št. kat 195 Hrišar Frančiška iz draliovega, — Jevšek Gizela, učit Poni-kev. — Skupaj 9. III. Tretje priznanje. Št. kat. 3. Miklavič Alojzij iz Iderskega, Št kat. 78. Pirh Anton iz Straže-Miuke 19, št kat. 70. Ma-Kajtie Franc iz Straže 151, št. kat. 86. Mavri Ivan iz Orehka 41, št. kat. 244. (iruden Ivan iz Pluženj, št kat 35. Rejc Ciril iz Šebrelj 80, št kat. 25. Podobnik Janez iz Šebrelj 4, št. kat 123. Pirih Matevž Št. Viškagora. št. kat. 22. Makuc Janez iz Šebrelj 1, št kat. 20. Klemenčič Anton Dol. Trebuša, št. kat. —- Rožič Štefan iz Podmelea, št. kat. 306. Vrtovcc Andrej, trgovec iz Tolmina, št. kat 324. Kuštrin Andrej iz Radovca, št. kat — Kanavec Miha iz Volč, št. kat. — Cerkve-riilc Filip iz Tolmina, št kat. — Fortnnat Ivan iz Zatohlima, št. kat. 290. Kragulj Franc iz Zatoimina 70. št. kat. 92 Dobra-vco Ivan iz Polja 24, št. kat. 91 Skočir Miha iz Zatoimina 12, št kat. 220 Lcban Peter župan iz Stopca, št. kat 289 Rušič (iašpar iz Sv. Lucije, št. kat Kragelj Josip iz Modrejc 10, št. kat. 67 Hrast Simon i Livka. št. kat. 111 Muravec Josip kovač m Slapu 102, št kat. 63 Urbančič Marija iz Volč 80, št. kat. 19 Amlrejčič Josip iz Trebočnika, št. kat 20 Klemenčič Anton \i Dol. Trebuše, št. kat 323 Savli Josip \i IVebočnika, št kat. 322 Benedejčič Anton iz Volč 6tS. št. kat. 292 Pregelj Josip iz Loma 26, št. kat. 285 Lipušček Andrej Tolin. Lorn 30, št. kat. 297 Bavdaž Ignac z Loma 21. št. kat 162 Znidarčič Anton w Seljaka 35, št. kat. - Brelili Luka iz 1'odiuelca, št kat. 22 Skupina Police, Št kat. 108 Hvala Anton s Slapa 17. — Skupaj Mi. IV. Četrto priznanje. Št kat 72 Ha-dolin A. iz Zakriža 13. št. kat. 73 Hadolm Val. i/. Zakriža 14, št. kat. 76 Vončina *nd. iz Masore 130, št. kat. 69 Magajne fr. iz Masore 152, št. kat. 68 Pregel Šte-^n iz Ravni pri Cerknem 40, št kat 80 Kobal Franc iz Cerknega 23. št. kat. 264 Upanje Ivan iz Jageršč 32, št. kat. 252 Seiuk Jernej iz Jageršč 41, št. kat. 242 '•abret Blaž iz Masore, št. kat. 34 Kobal ¦tone/ iz Šebrelj 77, št. kat. 51. Eržen fiii|) iz Oor. Trebuše. št kat 58 Vončina '-ndvik iz. Oor. '['rebuse, št kat. 52 Jan Mijtijii iZ (jor. Trebuše, št kat. Brešan '¦«>ip iz Oor. Trebuše. — Kos Mat iz tac. št." kat. 237 Kavčič Ivan iz Ljubijo št. kat. 234 Rutar Ivan z Ljubinja 9, St- kat. 100 Pervanje Fortirnat s Prapet-?cKa 76. št. kat.. 324 Kuštrin Andrej iz Ra-^)vca. Pipan Nntou iz Tolmina, Ljudska ?0'« v Tolminu, št. kat. 183 Strgar Jožef K Loga 10. št. kat. 209 Fortunat Anton iz Podrejo 8, št. kat. 275 Manfreda Franc '!¦ Modreje 32, št. kat. 190 Kenda Oaspar lz Sv. Lucije 26, št. kat. 219 Kavčič To-"J,až iz Modrejc 7, št. kat. 152 Valentiučič-v,tef s Prap.etnega, št. kat. 153 Berlot Jo-¦JP.* Morskega 23, št. kat. 155 Valcntin-f,c Anton iz Bodrcža 12, št kat 157 Ber-lot ^ranc iz Majskega 2, št. kat. 141 Car- go Josip z -Anhovega 38, št. kaf. 13 Kuriti« čič Anton z Iderskega, št. kat. 15 Kurin-čič Franc z Iderskega, št. kat. 8 Miklavič Ivan z Iderskega, št. kat. 9 Miklavič Anton z Iderskega, št. kat. 2 Uršič Ivan z Mlinskega, št. kat. 217. Urbančič Anton iz Staregasela 31, št. kat 286 Kofol Ivan iz Sužida, št. kat. 283 Grutar Ivan iz Kobarida 64, št. kat*. 281 Ljudska šola v-Kobaridu*, št. kafc-269'Pignatari.Ivan iz Kobarida, št. kat. 298 Uršič Ivan iz Idrskega 31, št. kat 19 Kurinčič Katarina iz Idrskega, št. kat 7 Kurinčič Anton iz Idrskega 16, št. kat. 65 Fortunat Franc iz Čiginja 26, št-kat 184 Pitamic Anton iz Volč 9, št kat 118 Konc Franc iz Volč 20, št kat 17 Gaberšček Valent. iz Volč 18, št. kat. 61 Lazar Josip iz Volč, št kat. 117 Fortunat Ludvig iz Volč 19, št kat. 302 Jermol Andrej iz Volč 21, št. kat, 276 Uršič Franc iz Kozaršč 9, št., kat. 304 Kragelj Josip iz Modreje 2, št. kat 99 Bratuž Štefan iz Kozaršč 16, št. kat. 50 Brezovšček Josip iz Gro. Trebuše, št kat 222 Kovačič Ig, iz Idrijce 25, št. kat. 290 Kragelj Franc iz Zatoimina 78, št. kat. 231 Leban Ivan iz Idrijce 3, št. kat. 223 Kovačič Venceslej Hotešek-ldrija 50, št kat 208 Mirnih Matija iz Kozaršč 13, št kat. 108 Hvala Anton s Slapa 17. št. kat 106 Vogrič Andrej s Slapa 12, št. kat. 109 Hvala Franc iz Roč 22, št. kat. 185 Kragelj Peter iz Volč 35, št. kat. 320 Florijančič Mihael iz Volč 37, (za orehe) št. kat. 307 Progi Valentin iz Kanal. Loma 54, št. kat 261 Pavšič Fr. iz Kanal. Loma, št. kat. 103 Levpušček Josip iz Kanal. Loma 23, št kat. 305 Kofol Miha iz Kanal. Loma 30, št. kat. 115 Win-kler Andrej iz Tolin. Loma 39, št kat. 291 Štrukelj Josip iz Tolm. Loma, št. kat 288 Pregelj Ivan iz Kanal. Loma 27, št kat. 318 Rutar Andrej Grahovo 31, št. kat. j 315 Ivančič Alojz na Kamiiem 40, št. kat. 322 Bcnedejčič Anton iz Volč 68, št. kat. 119 Fortunat Fr. iz Ciginja 26, št. kat 186 Lužnik Andrej iz Volč 32, št. kat. 173 Zega Miha iz Kanala č. p., št kat 159 Znidarčič Josip iz Gaberjaka 36, št. kat 163 Znidarčič Josip z Britofa 34, št. kat 166 Bajt Štefaifz Lovišča 16. št. kat. 138 Boltar Josip z Gorenjepolja', št kat. Dugar Janez iz Bodreža 20, št kat. 132 Mavric Miha iz Skale 132 (za orehe)., št. kat 308 Kovačič Matevž iz Trebočnika 10, Muro-vec Josip iz Podmelea 46, Kovačič Uršula iz Sv. Lucije 29, Valentiučič Anton iz Modrejc 20, Ohojak Anton iz Sužida 4. — Skupaj 89. Trgatev na Goriškem. (Dalje.) —-Ukaz k novemu vinskemu zakonu od strani ministerstva za poljedelstvo, trgovino in notranje stvari v sporazumu z mi-nisterstvom za pravosodje z dne 12. aprila 1907. (drž. zak. št. 210) o prometu z vinom, moštom in vinsko drozgo in sicer v členu II. se glasi tako-le. (K S 5.) »Ako se cu^-a gotovo vino, je treba v prošnjah, ki jii. je primerno u-temeljiti, povedati vedno množino vina, ki naj se cukra, ter množino cukra, ki se porabi in čas, v katerem naj se cukra. Prošnje za dovolilo cukranega vinskega mošta ali vinske drozge v namen, da se izboljša pridelek branja, je treba vlagati v teku primernega čas pred začetkom branja (trgatve) take, kakor je oz-namenjeno v S 5, odstavek 1. zakona, na političnem oblastvu, ki je pristojno za dovolil«. V ieh prošnjah je potreba cukranja primemo utemeljiti ter povedati vinorej-sko ozemlje, iz katerega so vinski mošti ali vinske drozge, ki se naj eukrajo. Dovolitev cukranja se razteza na čas od začetka branja (trgatve) do 30. novembra dotičnega leta. Ako se je moralo zaradi toče, povod-nji ali drugih elementarnih nezgod začeti branje (trgatve) predčasno in se more zaradi tega prošnje za dovolilo cukranja vinskega mošta ali vinske drozge vložiti šele neposrednje pred začetkom ali celo šele po začetku branja, je treba tako prošnjo z navedbo stvarnega položaja primerno utemeljiti, in ta stvarni položaj naj potrdi krajno ali občinsko načelnistvo. Najpozneje do dne 15. decembra vsakega leta mora vsakdo, ki se je poslužil dovolila za cukranje vinskega mošta ali vinske drozge, pristojnemu političnemu oblastvu I. stopinje naznaniti množino v resnici cukranega mošta ah vinske drozge in porabljenega cukra. Politiška oblastva .morajo tako podeljena dovolila Zel cukranje, kakor tudi spredaj omenjena naznanila sporočiti pristojnemu kletarskemu nadzorniku. Podeljevati v § & zakona za brnenje-no dovolilo so praviloma pristojna tista politična oblastva I. stopinje, v kojih o-kolišu se naj vrši cukranje, ako pa gre za podelitev dovolila za cukranje za ozemlje, ki sega čez več političnih okrajev, je za to pristojno politično deželno oblastvo, ki naj o podeljenem dovolilu obvesti politična oblastva J. stopinje, ki pridejo v pošte v.« '......** " (Nadaljevanje sledi). Risarski tečaj se otvori v Gorici na prizadevanje zavoda za pospeševanje male obrti. Pouk se bo vršil ob nedeijah od -9—12. dop. ter ob 2 delavnikih od 672 do 8'/._> zvečer. Pričetek 14. t m. Politični pregled. Državni zbor je sklican na dan 20. t m. Otvoritvena seja bo 20. t. m. ob 1L uri dop. V kranjskem deželnem zboru so. nameravali, napraviti klerikalci veliko lo-¦povstvo z razveljavljenjem mandatov naprednih poslancev Višnikarja in Lenarčiča, češ, da v mestnih skupinah, kjer sta izvoljena, niso volile tudi k mestom in trgom spadajoče frakcije, ker da bi bil izid drugačen, ako bi bile volilo tudi te. Kljub jasni razsodbi drž. sodnije so vendar hoteli razveljaviti oba mandata. Končno pa je Susteršič predlagal proti predlogu veri-fikacijskega odseka, naj se namreč poročilo odsekovo izroči ustavnemu odseku, ki naj predloži nov načrt deželnozboi sitega volilnega reda, da bodo vse nejasnosti izključene. Za sprejetje takega predloga je treba dvotretjinske večine; zato so odšli iz zbornice napredni poslanci in Nemci. Vendar je dal glavar Šuklje predlog na glasovanje. Tako je prelomil Šuklje postavo. V siiobrauu sta začel., napredna poslanca Tiirk in Zupančič hrupno ob-strukcijo. Disciplinarni odsek ju je izključil od 3 sej. Ker se Turk ni hotel odstraniti, je poklical Šuklje nad njega biriče, ki so Turku močno poškodovali desno roko. Take razmere ustvarjajo klerikalci v kranjskem deželnem zboru. V dalmatinskem deželnem zboru je zahteva! Lah Ziliotto, naj bi dobili Lahi v Dalmaciji ljudske šole povsodi, kjer je 40. laških otrok. Predlog je bil odklonjen, ket Lahi, kjer gospodarijo, slov. manjšinam ljudskih šol ne dovolijo niti pri številu 1000 otrok! Češki deželni zbor je odgoden, ker so se vsa pogajanja za redno delovanje deželnega zbora razbila. - Ruski car odpotuje v Italijo 19. t. m. Razne vesti. *. Pred poroto v Trstu se vrši razp'*»va proti obtožencem radi znane tatvine v Koperski cerkvi. Na Dunaju so v nedeljo nemški divjaki v Vil. okraju demolirali češko posojilnico. — Padla je v Pulju Veronika Križaj, soproga delavca v arzenalu Alojzija Križaja ter obiežala mrtva. Opoludne je nesla kosilo možu; hotela se je izogniti veliki luži, pri tem jej je spodrsnilo, in padla je tako nesrečno, da je obležala mrtva. Zveza jugoslovanskih železničarjev. — Pravila za to zvezo so potrjena. Ustanovni shod se bo vršil 24. t m. v Trstu. Važno za naseljence. Rojakom na Slovenskem. »Glas Naroda« piše: V novejšem času smo se morali že večkrat ba-viti s takozvanimi naselniškimi domi v našem mestu, kajti, kakor se je uradoma dognalo, se za mnogimi takimi »domi« skriva povsem navadna kupčija z naseljenci. Med take zavode spada tudi takozvana Rafaelova družba, oziroma njen odsek v Ljubljani, ki ima tukaj svoje zastpništvo v-obliki istoimenske družbe, kojo vodi že večkrat omenjeni. Slovencem v Ameriki kolikortoli znani trater. Nevednosti te družbe in njenemu absolutnemu nepoznanju ameriških razmer, je pa pripisati dejstvo, da je kranjska dež. vlada z odredbo z dne 23. julija 1909, št. 1981, naročila svojim podrejenim okrajnim glavarstvom, da v nadalje naznanjajo imenovani družbi imena onih, kateri se nameravajo izseliti v A-meriko, da se te izseljence dirigira poleni naravnost v. roke ameriške družbe sv, Rafaela. ' Naseiniška oblast pa je ravnokar odredila, da se zastopniki takih dru|b, ozk roma »misijonarji«, ne sriiejo. na-naselili-, škem otoku približati onim naseljencem, kater* ^ 4ftbfaNkffžtahitf^ znanili, da. pridejo v Ameriko, oziroma katerih- imena so se takim misijonarjem že iz Evrope naznanila. — Vsi taki naseljenci bodo brez izjeme pridržani na na--selniškern otoku, dokler se njihovi sorodniki ali znanci, h katerim so namenjeni potovati, ne oglasijo, kajti misijonarji ali zastopniki takih družb nimajo v nadalje ničesar, opraviti z njimi. Rojake v stari domovini, kateri se morda nameravajo izseliti v Ameriko pa svarimo v njihov la-. stni prid, naj 'se' vsled tega ne zglašajo. pri Rafaelovi družbi, kajti v roke družbenega »misijonarja« itak. ne bodo prišli in bodo morali na otoku čakati, dokler se njihovi sorodniki ne zglasijo pri naselniški oblasti. Proiesor Masaryk o zagrebški razsodbi. — Prof. Masaryk piše v »Neues Wiener Tagblatt« o razsodbi v zagrebškem procesu sledeče: »Naj-li jaz, ki sem se v stvari angažiraj.takorekoč kot kulturen odvetnik, oddam svojo sodbo o tej razsodbi, moram jo označiti kot: »Pater peceavi«. To je smisel zagrebške razsodbe. Kuti ta razsodba ni desavouirala le predlogov drž. pravdnika, temveč tudi celo obtožbo; in ne le to, tudi celo vodstvo procesa je razsodba pokazala kot zagre-šeno in nepravično. Gotovo danes ni med politično mislečimi ljudmi nobenega dvoma, da je bil cel proces, njegov uvod in njegova izpeljava, politično in juridična napaka. Upam, da bo druga instanca korekturo prve instance konsekventno izpeljala do konca. Kolikor sem poučen o o-sebah druge instance in kolikor si smem dovodu .-(»dbo o njih sodniški neodvisnosti, bi pričakoval, da bodo ti avtoriteto vlade in justice na Hrvaškem bolje varovali kot je to storilo zagrebško državno pravdništvo. Če se je zgodila taka velika napaka, kakor ravno s tem procesom, potem v interesu avtoritete ne preostaja drugega, kot storjeno napako priznati. To bi tako na Hrvaškem, kakor na Ogrskem povzdignilo zaupanje v sodnike in v ju-risdikcijo. Na mnogih straneh so pričakovali korekture nesrečnega procesa od milosti vladarjeve. Mislim, da je v tem slučaju bolje za avtoriteto in veličanstvo krone, če se je niti ne potegne v proces? in to že celo, ker vendar že izrečena razsodba prve instance pomenja priznanje in lastno obsodbo, če sem dejal, da pomenja zagrebška razsodba »Pater peceavi«, mislim s tem na razveseljivo dejstvo, da zagrebški senat ni zrekel nobene smrtne obsodbe. Vedno sem upal na tak konec, in nekateri izreki predsednika zagrebškega ] senata Tarabochia v zadnjih dnevih ob-', ravnave so to upanje v meni prav posebno povzdignili. Spominjam pred vsem na njegovo obnašanje napram prof. teologije Pribičeviču, ki ga je hotel državni prav-dnik obesiti. Predsednik Tarabocchia je v obravnavi že direktno priznal važnost Pribičevičevih argumentov.. Če bi bil politični simbolik, bi pač z nekoliko besedami opomnil na posebnost, da sta padli na en dan zagrebška razsodba in obletnica aneksije. Razložil, sem svoj čas v državnem zboru, ki sedaj žal ne funkcijonira, svoje nazore o tej stvari in ponavljam tu le na kratko, da je bil zagrebški proces tudi s političnega stališča po proklamaciji aneksije najmanj političen anahronizem.« Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obselnejSi se računa za vsako besedo 3 vin. flajpnpravnelše iaserlranje za trgovce in obrtnike. Koliko J(i manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katcrili »a t\eie'A 000 » 550.000 » 540.000 » 530.000 » 520.00» » 515.000 » 510.000 » 305.000 » 303.000 » 3i'2.000 Mark 300000 » "200.000 » ioo.-mio 60.000 50.000 45.000 40.000 30.000 20.000 15.0(0 10.000 i. t. d. V celem obsega loterija, ki je razvrstenn v 7 razredov, l(K).O00 srečk s 48.4R5 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo ladeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek 1. razreda 50 000 Mark ter 7. na 6 0.000 M. Cene srečkam I. razreda so sledeče: Cela srečka Pol srečke Četrt srečke I M. 6 ali K 7 I | M3 ali 350 K | | M150 alil75K | Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanjn uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sre-kanja takoj, aH pa vaaj do 29. oktobra na naslov. Samuel Heckscher sem Bankgeschaft v HAMBURGU 36. IzreZite ! Naročilnica ta g. Samnel Ileckscher-ja, si __________Bankgeschiift, Hamburg 36. ____ »Goriška ljudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim jamstvom, (V lastni hlil, Gosposka ulica št. 7, S. nadstr.) — Tslafon it. 79/ RaCun poštne hranilnice Sfcv. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. maja J909. se je določilo: *™wranli^vloJ?° se °!?restuJei° Po 4Yt%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Reutni davek plačuje posojilnica sama. .*?.**.*¦, Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. **• Po*°ma se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'U, na varščino ah zastave m na menjice po 6%. • Glavni daložl se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. 8qsfi?lkr'L *1# dLc'190?:: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku lmioi. ~ Hran,lno vloge: 1,727.304-70. Posojila: 111 755-žF' """ Reservni zaklad: 90.23005. - Vrednost hiS: Pošljite mi Moj naslov [celo srečko za M «¦ -¦- (K 7'—) > l-:,0 (K I-""" Prazni sodi so na prodaj 11 Mi cesti 24—26. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pri. pravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pi ceni. Natančen naslov pove upravnUivn „Soče". Denar pošiljam v pismu) I po nakaznici > kar ne velja prečrtajte' I pošljite po povzetja! I SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian iV0.SKS V Humpoicu na Četa. T?orniške cene. Vzorci franke. Denar prihrani kdor kupi izgoiovljeito pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo isbero pohištva vseh »lego? za vgafc stan, priprostega in naj- Hnejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. A Cen brez konkurence. 3 t" &fc o —¦* 27 ss —». co* t» 3f ff a s* g; » ga