Vera Smole
UDK 808.63 - O87 (497.12 Mirnska dolina) 8o8.63 - 316.4 (497-12 Mirnska dolina)
TESARSKA TERMINOLOGIJA V MOffiNSKI DOLINI
Die Terminologie bzw. die Bezeichnungen für Getreideharfe, Tenne bzw. Dreschboden, Schweinestall, Speicher und Dachstuhl im Haus, für ihre Einzelteile, einzelne Beschäftigung bei der Vorbereitung des Holzes und der Aufstellung, Werkzeuge und Arbeitsbefehle in einer der Mundartes des östlichen Dolenjskos, steht unter der standardsprachlichen oder standardisierten Wortform, der die Mundartform und die terminologische Erklärung folgt. Als Anschauungsmaterial dient die Erzählung des Informators und Bildmaterial (Skizzen). Beigefügt ist auch eine Analyse überlieferter Wörter im Hinblick auf ihre Repräsentation in der bisherigen lexikografischen Literatur — SSKJ und Pleteršnik.
Tesarska terminologija oz. poimenovanja za kozolec, skedenj oz. pod, hlev za svinje, kaščo in ostrešje pri hiši, za njihove sestavne dele, posamezna opravila pri pripravi lesa In postavljanju, orodja in komande pri delu v enem od vzhodnodolenjskih govorov je podana s knjižno ali poknjiženo iztočnico, ki ji sledi narečna oblika in terminološka razlaga. Kot ponazarjalno gradivo služi pripoved informatorja in slikovno gradivo (skice). Dodana je tudi analiza dobljenih besed glede na njihovo zastopanost v osrednjih slovarjih — SSKJ In Pleteršniku.
0 Razvoj z neizmerno naglico prodira na vsa področja družbenega življenja in tudi podeželsko oziroma kmečko okolje pri tem ni izvzeto. Polagoma izginjajo raznovrstne pokrajinske posebnosti, čeprav tuje elemente pogosto narekuje bolj moda kot pa potrebe. Tako vse bolj opažam, da sta zobu časa prepuščena dva mogočna in nekdaj nepogrešljiva, hkrati pa tako slovensko narodno prežeta arhitekturna spomenika, kot sta kozolec toplar in pod. Snovali so ju največji mojstri tesarstva oz. cimer-manstva s številnimi pomagači, pri postavljanju pa je pogosto sodelovala cela vas. Pozabi pa niso prepuščena samo poslopja, ampak tudi številni z njimi povezani izrazi, pa najsi bodo to poimenovanja sestavnih delov, poimenovanja za opravila pri izdelavi in postavitvi, poimenovanja za orodje ter za posamezne prostore znotraj njih ipd. Resda jih precej najdemo v slovarjih1 in raznih priročnikih2, vendar so s terminološkega stališča poimenovanja neurejena in pomanjkljiva, velikokrat na silo narejena ali opisna, v priročnikih pogosto odvisna tudi od narečne pripadnosti avtorja oziroma prevajalca. Morda še najbolj bogato, predvsem pa krajevno (pokrajinsko) zanesljivo določeno, vendar jezikovno neobdelano izrazje najdemo v etnološki literaturi.3 Moj namen pa ni delati red na tem področju (to je stvar terminologov), ampak s popisom
228
Jezikoslovni zapiski 1995
tovrstne terminologije v enem od dolenjskih krajev preprečiti, da bi umrlo nekaj prav lepih slovenskih besed in dodatnih pomenov k sicer znanim besedam, ter tako prispevati tudi k osvetlitvi celotnega problema — problema tovrstne terminologije. Zaradi neurejenosti terminologije ne bom navajala ustreznic iz različnih slovarjev in priročnikov, ampak bom pomene narečnim besedam določila na dva načina: s popolno pomensko ustreznico iz SSKJ ali pa z opisom in po možnosti še s predstavitvijo na skici.
OJL Za najboljše informatorje vsekakor lahko štejemo same tesarje, ki se tu imenujejo cimermani, — izučene ali samouke, ki pa jih je ponekod že prav težko dobiti. Na srečo pa mednje sodi tudi moj tast Franc Smole, kmet in tesar samouk {roj. 1930) iz Migolice pri Mirni (vzhodnodolenj-ski govor). Tako sem z večkratnim preverjanjem prišla do dovolj zanesljivih informacij o tesarskem izrazju v njegovem rojstnem kraju, na samem začetku Mirnske doline."*
0.2 Hkrati naj bi bil ta prispevek tudi dokaz o nujnosti čimprejšnjega sistematičnega zapisa raznovrstne terrninologije v posameznih slovenskih narečjih in govorih, saj bi le na ta način lahko dobili ustrezno knjižno terminologijo, izbrano po določenih kriterijih. Tako prevajalcem ne bi bilo treba uporabljati včasih prav smešnih kalkov (npr. kovinski nož za lepo domačo besedo rezi Inikf* ali krmariti med morda iz narečja poznanimi in bogvekod dobljenimi izrazi in novotvorbami.6
1 Pod
1* Pripoved informatorja:
Za pyot se pu tlä:x pulažie dvâ:j hlazjme, pua sa pučies spyait, pua: se guor pustà:uje ražaairri, pu raža:ncex pr4:die veznpca, pu veznic pestri jen gradie, na gradie prj:deje styanbarki, pua pa gredice, na gredice pr£:deje pa puodlake, na puôdlake prj:deje pua:l pa špierauei, nà:jex pa laite. U kà:pi je pa strašna. Na stra:šna prj:de abùojenca, de se nà:je perh^je abuoj. Atspuâ:daj par abùoj se lahku nardi: fy:ram.
Ku smuo da:lal puot, smuo se zy:trej zgy:daj zbrà:l. Napèru smuo aptesarL la:s, zly:žel na kçp, die se j apšy:šlu. Ty: da:la meujstar pa daüauca. y:n rjdsie, mj: muormuo pa ža.gat, daupst, vertat, viézat Veza:l smuo z lesienam kl^mcam, tut s klaanfam. Ku je vezarva fa:rtik, sie pa pustanile. In tàm je trâ:ba vieč aldj:, die pumâ:gaje. DabJiL smuo še Žagarje, strdke, kletne, die smuo ty: navezad pa uzdegvsul, pusieben kuzàuc. Dvà: žaiuarje pa ana kiétna zadàrgnes, pua: pa u tà: krj..š dienaš trà:m, pua: se pa uzdigy:je, pa ri:neš s tj.:stam kje pu tlçx. Ku j pustà:ulen,  je tra:ba še dada:lat. Špy:nt mà:je par straniex vpdra. Nùot
V. Smole: Tesarska terminologija v Mirnski dolini
229
se part4:jeje piet centima:tru dib^:l by:kau plarx, ty: sa pùodance. Za pùodance na pùot sa ny:cal klùop za spçxvàt al y:blat. (Ty: j ta:ka staradà:una stvà:r, dvà: ma:tra pa py: dâ:uga, ku n y:belč.) Ty: j puodan. Ty:kej guor se j mlat£:u; ž£:t jen f ežuon jen usiè, usiè däda sa sie ty:kej varšpl. Ù:nmu prastùor zrà:uan, za maruo, prà:umo pa snjara. Tàm sa se pa pùodance kar puly:žle. Špy:nt sa pufçslcan, mà:je fcclce, nùot se pa di:le nab^:jeje, abdanjance. Fçdce, ta:ke ana cùola glabuâ:ke grâ:bne, smuo dä:lal z ragâxem. Tà: j biu pa an mä:tar dàuk; dvà: sta ga ula:kla, ä:dan je adzà:t pa pur4:vau. Zrà:uan sa ny:cal an l^tar snç:pca, takù j bj:y tu teža:k dä:u. Tut tr^.: m11imä:tre nankàt je adrèbzau.
1.2 Sestavni deli
pod:    pyot,    puâ:da,    na  pùot;
puâ:t,     puà:du;     tudi    puasian
cjnnpar
clmper: c£mpar, -pra; -i
grušt:    garšt,    gry:šta;   gry:št,
gry:štu
blazina: hlazjina, e-, na -0; -e špunt: spçnt, špy:nta; špy:nt ražanec: ražanjc, -a; -i veznica: veznjsca, -e; -e
povšter: pystar, -tra; py:štri, py:štru
greda: grieda, -e; gradie strešlna: strašna, -e7
štumberk: stynnbark, -a; -i gredica: gradpca, -e; -e podlaka: puodlaka, -e; -e
skedenj
1, lesena stavba, 2. podstrešje ostrešje
podolžen hrastov tram, osnova lesene stavbe
prečen hrastov tram, ki leži na blazini
nosilen vogalen (pokončen) hrastov tram
podolžen smrekov tram med gredo in ražanci, ki povezuje celo ostrešje
krajši prečen hrastov tram, ki leži na veznici in je podlaga gredi
prečen smrekov tram, ki leži na veznici
podolžen,       veznici      vzporeden smrekov tram, ki pride v kap in drži streho; strešnja pokončni   smrekovi   tramovi   med gredo in gredico
prečen smrekov tram, ki veže dva štumberka
podolžen smrekov tram, ki leži na gredici
230
Jezikoslovni zapiski 1995
Spiro vec: špierauc, -a; -i
lata: larta, -e; -e
dila: di^Le, -e; -e
lesen     klinec:    lesien    kleine
(dra:nau, by:kau, xrârstau)
obojnica: abûojenca, -e; -e
oboj: abuôj, abuôje obdevnica: abdâ^uanca, -e; -e
bangar: txungar, -je; -ji, bàrngarju
fur m: fyzram, -rma; -rmi foie: fçilc, f ç:lca; fç>:lc, f ç>:lcu vidra: v£dra, -e; -e3
podnica: pùodanca, -e; -e ploh: plax, plâ:xa; plâ:x, plàrxu poden:     puodan,    -dna;   (lesien) pùodna
senica: snjya, -e; -e nadstrešek: natstxasek, -a; -i pant: pànt, pârnta; pâ:nt, pà:ntu
korenina: kuranf ma, -e; -e
1.3 Drugi izrazi podolzam(a): pudâuzam(a)
smrekov   tram, ki sega od vrha ostrešja do strešine v kapu letev deska
leseni     klini     za    zbijanje   oz. vezavo namesto žebljev smrekov    tram,    ki    je    skonca pritrjen   na obe strešini (daljši spodnji)    in    na  podlaki  (krajši zgornji); na njiju se pribije oboj smrekove     deske,     pribite     na spodnjo in zgornjo obojnico debelejša    hrastova    ali   bukova deska    za    zunanji spodnji oboj med    blazino    in    veznico    oz. špuntom in gredo podboj (pri vratih)
razne oblike pri zaključevanju oboja
utor   oz.   žleb v ražancu,  kamor se zataknejo deske - obdevnice v   obliki   črke L izdolbljen rob špunta,    kamor    se   polagajo   in lahko tudi pribijejo podnice deska    ali    ploh    za    pod,   tla debelejše deske (5 cm) pod, tla
del poda, kamor se spravlja seno
manjši,   poševno   navzgor obrnjen
tram,     ki    služi    kot    vez   oz.
podpora   pokončnim,   prečnim   ali
vzdolžnim tramom
manjši,   poševno   navzdol obrnjen
tram,    s    podobno   funkcijo   kot
pant
vzporedno z daljšo stranjo; podolgem
V. Smole: Tesarska terminologija v Mirnski dolini
23I
skonca: skuonea počez: pueies navzkriž: nauskrys
na/ob koncu krajše strani vzporedno s krajšo stranjo v obliki križa tako, da se dva kraka dotikata tal
mojster: maijstar, -tra; -tri požhorati: pužhuorat
s sveže obarvano vrvico označiti mesto na lesu, kjer se bo odžagalo, obtesalo
žagati: žsugat dolbsti: dàupst zažagovati: zažagvat oblati: y:blat spahovati: spaxvàt vezati: viézat zvrtati: zvartat obtesati: aptjasat la ta ti: l&tat
s klopjo poravnavati podnice
pribijati late na špirovce
sestavljati: sestarulet pokrivati: pukrpvat obiti: abçt folcati: fçtlcat navezovati: navçzvàt vzdigovati: uzdegvat zadrgniti: zadargant
cimprati: cjjnprat 1. postavljati lesena gospodarska
bukov: by&au, -ava, =m hrastov: hrastau, -ava, =m
2 Kozolec
2J. Pripoved informatorja
Tuoplar mà: stabrè, puâ:l sa rjzgli, xrâ:stau, puvezy:jeje stebre skçp in nuôsje usiè. Na r|:glex pr£:deje pudàuzam branjsence, dvakrat; ty: sa smara:kau trà:mi. Na ty: sie viéze brénia. Ty: sa nauskrj.:š viézan smara:kau pâ:nt. Na vèrx pr£:deje pa spçt gradie, na vèrx stébra. Na gradie prjidçje strašne, puâ:l styanbarki, na ty: pa gradpce, puôdlake, spiérauci jen übte.
poslopja ali samo ostrešje, 2. popravljati poslopja, tudi v pomenu zidati
vezava: vezala
smrekov: smarzukau, -ava, =m
232
Jezikoslovni zapiski 1995
Zvjitar ma pa spet stebre, na dry:gi stran je kuaza, rj:gel, ä:na strašna atspy:t (na daljši strehi - op. V.S.), pua:l je puodlaka, pa še ä:na strašna na vèrx (na krajši strehi - op. V. S.), pu srad£:n je pa slaaiie, slasnen. Ma: tut ana brama, če j narcLps. U šta:nt sa pa larte al pa ranite. U rà:ntax je pa aba:šen stauček.
22. Vrste
kozolec:        kuzauc,        kuzauca; kuzauc(e), kuzàucu cviter: cv£tar, -tra; -tri podstrešen   kozolec:  puàstrasen kuzauc, -ga -a
enorednl kozolec: enariéden kuzàuc
toplar: tuoplar, -je; -ji
2.3 Sestavni deli steber: stabèr, -à; -è, -ù
koza: kuarza, kuzie; -ie rlgelj: r£gel, -gle; -gelni/-gli
branišnlca: bran^ senca, -e; -e
brana: brama, -e; -e
sleme:   slœme/slaaiian, slä:mana-
/slemiéna; sla:mena
šop: šap, ša:pa; ša:p, ša:pu
lata: la±a, -e; -e
štant: štant, šta:nta; šta:nt, šta:ntu
ranta: ranita, -e; -e
stolček:       staucçk,       stâuckà;
staučki
prekla: pradua, -e; -e
kozolec na kozo
ï cviter, kozolec na kozo
stegnjeni kozolec, kozolec s samo
eno vrsto oken oz. štantov dvojni kozolec
debeli pokončni        hrastovi
tramovi med štanti kozolca krajša stran cvitra prečen nosilen hrastov tram med dvema stebroma
smrekov tram, ki nosi vzdolžno brano
čelni in vzdolžni panti vezani navzkriž
vrhnji    tram,    kjer    se strešni ploskvi stikata (toplar ga nima) način   zaključevanja   slemena, ko so vogali prirezani; čop 1.    letev,    na    katero se obeša opeka, 2. oglata letev v štantu del kozolca med dvema stebroma
okrogla letev v štantu stolček, obešen v štantu, ki ima namesto štirih nog dve, podaljšani v naslonjač, kjer sta pritrjeni dve kljuki, s katerima je obešen na lati oz. ranti tanjši kol, na katerega se je pri slamnatih strehah navezovala slama
V. Smole: Tesarska terminologija v Mirnski dolini
233
škump: škcmp, šky:mpa; šky:mp snop slame za pokrivanje streh
škumpa: skynnpa, -e slama za pokrivanje streh
Ostrešje je enako kot pri podu.
3 Hlev za svinje
XliLvi sa bli zmieram d\q.:gjen na kà:mnex. Nà:jprej je bla h1azj:na, â:na pudàuzam, a:na pučies. Pua: sa bli glix taky: razzunœ pa veznjsca, guor gradie, strašna, na stra:šna (T ed.) špierauei, pučies liute. Zada:lay se je z abdn^vancam, xrâ:stavam al pa by:kavam. Puâ:l sa bçl še kurpta, xra:stau, nat kuri:tam vanitare, k je bla parpieta na myrtcie. Acpra:t sa pa urarta. Pùodna sa bel lesien, xrâ:stau. Vâ:utara je blu ti:st, k se j atpierau nùotar, die s laxk ja:st striésla, pua pa spet zapérla. Al pa die t^:st cà:jt, ku kurj:t py:caš, die nej muogu pra:šč neč tçbe nardçt. Zdèj nä:maje vièc tä:ga, ty: j staradà:una stvà:r. Ty: j blu na pànitex. Samù ces kuri:t s purj:nu, rpgçl nùot zapi:ču, u nàn-byo, die na:j muogu prasçc uzd^gant, die p ta na rùokie pâ:u. My:tci sa bl^.: pa na raža:ncex perb^t, nùot sa ma:le lezà:je, tie vâ:utare. Nà:jex sa blie vâ:utare pertarjene. Ty: sa tâ:k xrâ:stau trami:čki.
korito: kurjit, ~a; kurita, -u vavtara:   v£uutara/(-e),   -e; -e / vânitare mn.9 mutée: myitec, -tea; -i
narba: narrba, -e; -e
rigelj: rfcgçl, -gle; -gli/-gelni
posoda za svinjo v hlevu
prečna    vrata    nad    koritom   v
hlevu; bavtara
hrastov    tramič,   na katerem so
pritrjene vavtare
železna       objemka,     kamor     se
zatakne rigelj
železen zapah
4 Kokošnjak
Kyrranca, ty: j pa č^:st navà:dnu — lesien abuoj jen ura^a, nùot pa
sprynicelna. Dakier smuo dä:lal, smuo ra:kel špry:ncelna, ky:re pa sedie na griedex.
kurnica: kysranca, -e; -e špruncelj: spryrncel, -na; -ni
grede: griede, -0, na griedex
kokošnjak, kur nik
leseni  okrogli klini, na katerih
sedijo kokoši
gl. špruncelj
5 Kašča
Kašče je spà:dala x pùoda, laxkù pa tut sa:ma staj^:, nä:j va:žen. Laxkù j z£:dana al pa lesiena. Ty: sa bl^: xrâ:stav bryaii, viezan na krjš. Na ty: se j kar garst djà:u guor - strašne pa dva:j puodlake pa špierauca. Ka:šče sa ble ma:xne, štier krat štier na:rvieč.
234 Jezikoslovni zapiski 1995
kašča: kasče, -e; -e bruno: hrym, -a; bry:ni
6 Ostrešje pri hiši
Sestavljeno je enako kot pri podu
7 Orodje in pripomočki skira: skiera, -e; -e cimaraha: cjmiaraxa, -e; -e teslo: tjaslu, -a; tjà:sla, -u malarin: mal ari m, -a; -i vejek: vzujek, -a; -i žaga: žzuga, -e; -e dleto: dlart, -a; dlä:ta, -u sveder: svsbdar, -dra; -i/svä:dra, -u
rezil nik: arzjruank, -a; -i rogač:       raga^,     -e;     raga.č, ragarču
klop: klùop, klapj:; klap^:
klamfa: klannfa, -e; -e žnora: žnuora, -e, -e kobila: kuhpla, -e; -e Vinkel: vjrnkel, -na; -ni meter: maitar, -tra; -tri svinčnik: svjmčnik cola: cùola, -e; -e žavar: žanjar, -je; -ji
ketna: kletna, -e; -e
za vomica: zayiranca, -e; -e
štrik:    stark,    štr£:ka;    štr£:k,
štrjiku
shramba za žito
na poseben način vezani hrastovi ali smrekovi plohi
od grede in strešine naprej.
cimraka, bradlja vejnik
pribl. 1 m veliko, obliču podobno orodje z rezilom in štirimi roglji - ročaji, katerega sta dva vlekla, eden pa je zadaj porival; rabil se je pri izdelavi utorov pribl. 2,5 m veliko, obliču podobno orodje; rabilo se je za poravnavo položenih podnic penja
sveže obarvana vrvica koza, stolica kotno merilo
z     verigami    navzkriž    zvezani smrekovi ranti, s pomočjo katerih so dvigovali na tleh sestavljene dele skednja oz. kozolca veriga
zavorna veriga vrv
V. Smole: Tesarska terminologija v Mirnski dolini
235
8 Komande pri delu horuk: xQ3*y*k prijel: parjieu!
naravnal: naraunau! pribil: parbù!
držal: daržcu!
9 Zapisane besede in njihov izvor
9-1 Prevzete besede
Od nekaj več kot sto besed jih je približno ena tretjina prevzetih; večinoma so germanskega izvora:10 hangar (?), cimaraha (nem. die Zimmerhacke = cimraka, bradlja), cimper (bav. cimber = lesena stavba), cimprati gl. cimper, éviter (nem. der Zwitter = dvospolnik, obojak), *dilja (nem. die Diele = deska; pod; opremljena veža),11 folc (nem. der Falz = zareza, utor), folcati gl. folc, fur m (nem. die Form = oblika; model, kalup), grušt (nem. das Gerüst = oder, ogredje), ketna (nem. die Kette = veriga), klamfa (bav. klampfen = nem. der Klammer = penja, sko-ba), lata (nem. die Latte = letev), lata ti gl. lata, narba (nem. die Narde = narda, objemka), pant (nem. das Band = vez, trak), ploh (kor. nem. ploch = nem. der Block = klada, hlod), požnorati gl. žnora, poden (nem. der Boden = tla), povšter (nem. der/das Polster = blazina), ran ta (bav. rante = nem. die Stange = drog, kol, prekla), rigelj (nem, der Riegel = zapah; vez), šop (nem. der Schopf = čop), špirovec (nem. der Sparren = lemez, škarnik), špruncelj (nem. ?), špun t (nem. die Spundung = zveza. oz. span na utor in greben), štant (nem. der Stand = mesto, staja lisce; stojnica; staja (v hlevu), štrik (nem. der Strick = vrv), štumberk (nem. 7),12 toplar (nem. doppelt = dvojen), vavtara (nem. das Falltor = poklopna vrata; loputnica), vinkel (nem. der Winkel = kotno merilo), žavar (? nem. die Säule = steber), žnora (nem. die Schnurf = vrvica, konopec). Nekatere izmed teh besed so sprejete v knjižni jezik kot stilno nezaznamovane (lata — v pomenu 'lata v kozolcu', ranta, špirovec oz. šperovec, vavtara oz. bavtara), nekatere kot narečne (hangar, cimraka, lata — v pomenu 'letev', rigelj — v pomenu 'prečni tram pri kozolcu', štant — v pomenu 'del kozolca med dvema stebroma', toplar), pogovorne (cimper, cimprati, klamfa) ali nižje pogovorne (dila, povšter — v pomenu 'blazina', rigelj — v pomenu 'zapah', štrik), večina pa jih živi le v narečju.
9-2 Besede drugačnih oblik kot v SSKJ
Besede podlaka SSKJ nima, pač pa podoben pomen najdemo pod geslom pod vleka (2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer). Pleteršnik besedo sicer ima, vendar samo v pomenu 'podloga pri obleki'. — V SSKJ najdemo obliki rožanec in rezanec, obakrat v pomenu 'podboj'. Pleteršnik pri besedi rezanec (s cirkum-fleksom!) navaja dva, pri besedi rožanec (z akutom!) pa kar sedem pomenov, vendar takega, kot ga ima beseda v migolskem govoru, ne. Ker
236
Jezikoslovni zapiski 1995
etimologija te besede ni natančno raziskana, puščam v poknjiženi obliki ražanec prednaglasni a, čeprav bi bil zaradi pozicijskega akanja možen tudi o. — Tudi nar. obliki škemp, šky:mpa 'snop slame za pokrivanje streh' in šky:mpa 'slama za pokrivanje streh' ne moreta dati knjižnih oblik skop in skopa, ampak škump in škumpa. — Za prevzeto besedo bavtara oz. vavtara v SSKJ in baltore (mn.) v Pleteršniku ima migolski govor kar tri oblike: vâ:utara, -e in vâ:utare, -e ter samo množinsko va:utare, poknjiženo torej vavtara/-e in vavtare (mn.). — Ne SSKJ ne Pleteršnik nimata oblike veznica; najbližji pomen najdemo v SSKJ pod geslom veznica (2. navt. vzdolžni nosilni del ogrodja trupa ladje za okrepitev bokov in krova).
9-3 Novi pomeni k sicer znanim besedam
Pomen besede blazina kot 'glavni, temeljni tram poda' pri Pleteršniku še najdemo, v SSKJ pa ne.13 — Prav tako v SSKJ pri besedi brana ni pomena 'navzkriž vezani trami pri kozolcu', medtem ko se ta pri Pleteršniku lahko skriva v nem. besedi die Riegelwand = pregrada, brana.1** — Pri besedah greda in gredica je v SSKJ v opisu zajet videz, ne pa tudi funkcija  poimenovanega predmeta; spet je Pleteršnik tu bolj natančen.
— Ne v Pleteršniku in ne v SSKJ beseda klop nima pomena 'velikemu obliču podobna priprava za spahovanje oz. poravnavanje podnic na podu'; tudi sam predmet je očitno precej redek. — Zanimiv je pomen besede korenina kot 'krajši, poševno navzdol obrnjen podporni tram', ki ga v omenjenih slovarjih ni. — Enako velja za pomen besede koza kot 'krajši del cvitra, tj. kozolca na kozo', kar je očitno dalo ime samemu kozolcu.
— Prav tako ni zaslediti pomena besede povšter kot 'krajši tram, ki služi kot podlaga daljšemu tramu'. — V Pleteršniku zabeležen,15 v SSKJ pa izpuščen je pomen besede rogač kot 'večjemu obliču podobna naprava za izdelavo utorov'. — Morda bi pri pomenu besede stolček veljalo posebej omeniti tudi pomen 'stol v kozolcu', saj se ta razlikuje od običajnega stola. - Besedi strešina in šop imata pri Pleteršniku isti pomen kot v migolskem govoru, v SSKJ pa je pomen teh besed drugačen; pač pa se ujemata s pomenom besede strešnja oz. čop. — Nov je pomen besede vidra ali verjetneje vitra16, 'v obliki črke L odrezan rob trama', ki ga ni zaslediti v omenjenih dveh slovarjih.17
9-4 Nove besede
Naposled so tu še štiri nove, v SSKJ in v Pleteršniku nezapisane besede:13 branišnica 'vzdolžni tram pri kozolcu, ki nosi brano', mutec 'tramič, na katerem so pritrjene vavtare',19 obdevnica 'debelejša deska za stene poda' in obojnica 'tram, na katerega se pribije oboj'. Morda bi sem sodila tudi beseda ražanec 'nosilni pokončni tram' (gl. 9-2).
V. Smole: Tesarska terrninologija v Mirnski dolini
237
10 Slikovno gradivo
Sestavni deli kozolca
1 stobèr
2 ri:gel
3 bran^-šenca
4 bra:na
5 šap
6 štant
7 la:ta ali rà:nta
8 abuoj
Sestavni deli poda
1 blazina
2 špcnt
3 raza:nc k vezn£:ca
5 py:štar
6 griéda
7 stra:šna
8 abda:uanca
9 ba.rjgar
10 ura:ta
11 f ç>:lc
12 \4:dra
13 puodanca lk natstra:šek
15 pànt
16 knrar4:na
17 špierauc
18 la:ta
238
Jezikoslovni zapiski 1995
Sestavni deli ostrešja
1 griéda
2 sty.mbark
3 gredica
4 puôdlaka
5 špierauc
6 la: ta
11 Sklep
Popis tesarskega izrazja v Migolici pri Mirni (vzhodnodolenjski govor) je pokazal, da je tu tovrstna narečna terminologija dovolj izdelana, saj ima vsak sestavni del, orodje ali pripomoček svoje točno določeno poimenovanje. Iz tega lahko sklepamo, da to ne velja samo za ta govor in tudi ne samo za to pomensko področje. Natančen popis narečne terminologije različnih področij bi torej lahko bistveno pripomogel k določitvi slovenske knjižne terminologije nekaterih strok. In skrajni čas je, da bi se takega popisa sistematično lotili.
Primerjava med Pleteršnikom in SSKJ je pokazala, da je SSKJ — kar zadeva obravnavano izrazje — siromašnejši od Pleteršnika. Mirne duše so v SSKJ opuščeni nekateri besedni pomeni (prim. npr. blazina in rogač); zapovrh še predmetov oz. njihovih sestavnih delov, ki sedaj izginjajo iz vsakdanjega življenja in so zato še toliko bolj potrebni mesta v slovarju. Sprašujem se tudi, v čem so stare, med ljudmi zakoreninjene in mnogo bolj podomačene prevzete besede slabše (slabše namreč zato, ker so izpuščene ali označene s kvalifikatorjem nižje pog., pog. ali nar.) od novih, veliko bolj tuje zvenečih prevzetih besed, ki so brez zadržka našle mesto v SSKJ. Bomo z opuščanjem "narečnih" besed in pomenov ter z nekritičnim prevzemanjem tujih besed res obogatili slovenski knjižni jezik?
OPOMBE
1 SSKJ I-V, Pleteršnikov slovar, Etimološki slovar slovenskega jezika I-H, Nemško-slovenski slikovni slovar, Ljubljana : Oxford-Duden-Can-karjeva založba, 1987, st. 216-219, Angleško-slovenski slikovni slovar, istih založb, na istih straneh.
V. Smole: Tesarska terminologija v Mirnski dolini
239
2 Npr. H. H. Goeres: Tesarstvo za vsakogar, Ljubljana 1973.
3 V Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944: R. Ložar, Kmečki dom in kmečka hiša; v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1970: F. Baš, Gospodarska poslopja; M. Mušič: Arhitektura slovenskega kozolca, Ljubljana 1970; T. Cevc in I. Primožič: Kmečke hiše v Karavankah, Ljubljana 1988.
** Prvič sem tesarsko terminologijo tu popisovala (in posnela na magnetofonski trak) septembra 1992. Prvo preverjanje je sledilo mesec kasneje, drugo pa novembra 1994, torej po dveh letih. Naj povem, da se informator ni nikoli "zmotil", kvečjemu je še kaj dodal in pojasnil; torej je to izrazje trdno vsidrano v njegovo zavest. Preverjanje pri drugih informatorjih - tesarjih v vasi ali bližnji okolici ni bilo mogoče, ker jih enostavno ni.
5 Nemško-slovenski slikovni slovar, Ljubljana : 0xford-Duden-Cankarjeva založba, 1987, st. 216.
6 Kako si naj sicer razlagamo naslednje razlike v poimenovanjih za isto stvar: ostrešje : povezje, špirovec : škarnik, poveznik : viseča greda, podvlaka : pod vleka, vešalka : steber, opora : opornik, razpora : razpirač, pas : pasnica, vertikala : soha, diagonala : opornik — vse vzeto iz gesla Streha in lesne zveze, pri čemer je prva beseda iz Angleško-slovenskega slikovnega slovarja, Ljubljana : Oxford-Duden-Cankar je va založba, 19&7, druga pa iz pod opombo 5 omenjenega slovarja, pri obeh str. 218.
7 Beseda strešina je enkrat akutirana, drugič cirkumflektirana, ne glede na sklonsko obliko; tonem je torej neustaljen. Vzroka za to sta lahko dva: mešanje z žensko obliko pridevnika stra:šen, stra:šna ali pa je sama beseda posamostaljen pridevnik.
3 Prvotno verjetno vitra 'tanek trak lesa', čeprav informator trdi, da je njegov vzornik, sedaj že pokojni mojster tesar, vedno govoril vidra.
9 Pri besedi vavtara se mešata edninski obliki vaiutara in vaiutare ter množinska va:utare.
10 Pomeni nemških besed so vzeti iz F. Tomšič, Nemško-slovenski slovar ali (redkeje) kar iz Pleteršnika.
11 Zaradi preglasa -a > -e je postavljena izhodiščna oblika kot dilja.
12 Ustrezne nemške besede nisem našla; pomensko pa bi se lahko ujemalo s slovensko besedo mutec, ki ima nekoliko drugačen pomen, tj. 'tra-mič, na katerega so pritrjene vavtare'.
13 Nasploh je geslo blazina v SSKJ v primerjavi s Pleteršnikom neprimerno skromnejše. Predvsem manjkajo različni odtenki pomena 'osnova, podlaga nečemu'.
240
Jezikoslovni zapiski 1995
1/+ Tako to besedo prevaja Tomšič. Da je lahko mišljena 'brana pri kozolcu', potrjuje dejstvo, da je čelna brana pritrjena med rigelj spodaj in gredo zgoraj, oziroma je rigelj njen nosilni tram.
15 Pleteršnikov prevod je prav posrečen: ein zweimänniseher Hobel, torej 'oblic za dva moža', kar se popolnoma ujema z informatorjevim opisom.
16 Gl. opombo 8.
17 Morda bi to lahko pomenila Pleteršnikova razlaga besede vitra 'Ader im Holz' (žila v lesu), vendar ni čisto jasno.
13 Besedo   mutec  v   pomenu 'mutast človek' imata sicer oba slovarja,
vendar je tu pomen tako drugačen, da jo lahko imamo za novo besedo. 19 Gl. opombo 12.
Zusammenfassung TERMINOLOGIE DES ZIMMERHANDWERKS IN MIRNATAL
Die Analyse der Terminologie des Zimmerhandwerks (etwas mehr als hundert Wörter) in der Mundart des Dorfes Migolica bei Mirna hat gezeigt, daß ungefähr ein Drittel der Ausdrücke germanischen Ursprung sind, fünf Wörter haben eine andere Wortform als die Standardform, elf haben neue Bedeutungen zu sonst bekannten Wörtern, vier Wörter sind ganz neu: branisnica, mutec, obdevnica, obojnica. Im Vergleich mit Pleteršnik fehlen im SSKJ wesentlich mehr Bedeutungen (Verhältnis 5-10).
Die Beschreibung der Terminologie verschiedener thematischer Bereiche könnte wesentlich zur Bestimmung und Festigung einer gemeinsamen schriftsprachlichen Terminologie einzelner Gebiete beitragen, weshalb es sinnvoll wäre, sobald wie möglich damit zu beginnen.