53
 i g o r d a k s k o b l e r & b r a n e a n d e r l e
72. Ribes petraeum Wulfen 
Novi nahajališči v Julijskih Alpah
New localities in the Julian Alps
9649/2 (UTM VM13) Slovenija: Julijske Alpe, Pokljuka, Sp. Brda nad pl. Lipanco, 
apnenec, rendzina, okoli 1800 do 1880 m n. m., v ruševju in vrzelastem macesnovju (glej 
tabelo 1). Leg & det. I. Dakskobler & A. Rozman, 21. 7. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU; 
nad planinsko potjo pl. Klek – Debela peč, pod grebenom od te gore proti Klečici, okoli 
1860 m n. m., dolomitni apnenec, ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum 
prostratae laricetosum). Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 9. 2006, delovni herbarij ZRC 
SAZU. 
Calluno-Ulicetea 
Luzula campestris E1 1
Phyteuma zahlbruckneri E1 1
Carex pallescens E1 +
Carex pilulifera E1 +
Luzula multiflora E1 +
Campanula rapunculoides E1 r
Querco-Fagetea 
Cruciata glabra E1 1
Knautia drymeia E1 1
Betonica officinalis E1 +
Lathyrus linifolius E1 +
Primula vulgaris E1 +
Vaccinio-Piceetea
Luzula luzuloides E1 +
Luzula pilosa E1 r
Druge vrste (Other species)
Alchemilla sp. E1 +
Myosotis arvensis E1 r
Mahovi (Mosses)
Rhytidiadelphus squarrosus E0 1
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

54
9648/4 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, Bohinj, planina Pri Jezeru, okoli 
1500 m n. m., apnenec, subalpinski smrekov gozd. Leg. & det. B. Anderle, 22. 6. 1994, 
avtorjev herbarij. 
Ribes petraeum je evrazijska vrsta, ki je bolj ali manj razširjena v celotnem alpskem 
loku (a e s c h i m a n n & al. 2004: 722), vendar v Julijskih Alpah razmeroma redka. Pred nekaj 
leti smo poročali o njenem nahajališču v soseščini Črne prsti, pod Liscem, na vzhodnih 
pobočjih Kozjega roba – 9749/4 (d a k s k o b l e r 2003: 52–53). Poznavanje njene razširjenosti v 
slovenskem delu Julijskih Alp dopolnjujemo z opisom še treh novih nahajališč. 
Pod grebenom Brda (2023 m) nad pl. Lipanco, na zahodnem robu Pokljuke, smo skalno 
grozdičje najprej našli v sklenjenem, domnevno primarnem ruševju [Rhododendro hirsuti-
Pinetum prostratae Zöttl 1951 nom. inv. var. geogr. Anemone trifolia Poldini, Oriolo & 
Francescato 2004 = Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & 
Sissingh in Br.-Bl. & al. 1939 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar in Zupančič, 
Wraber & Žagar 2004] na strmih skalnatih pobočjih pod koto Sp. Brda (1842 m), okoli 
1800 m n. m. Posamično, ponekod tudi bolj obilno, ta grmovnica uspeva v vrzelastem 
pionirskem macesnovju (Laricetum deciduae Bojko 1931 s. lat.) – popisa 1 in 2 v tabeli 1 in 
v drugotnem, pionirskem ruševju (popisa 3 in 4 v tabeli 1) pri planini Brdo, na razmeroma 
položnem in skalnatem slemenu Sp. Brda – Brda. V teh pionirskih subalpinskih sestojih 
se občasno še vedno pase živina. V njih prevladujejo vrste smrekovih gozdov (razred 
Vaccinio-Piceetea), prav tako pogoste in obilne so vrste, značilne za visoko steblikovje in 
subalpinska grmišča vrb in zelene jelše (razred Mulgedio-Aconitetea s. lat.). Pogoste so tudi 
vrste subalpinskih in alpinskih travišč (razred Elyno-Seslerietea). Iz takšne vrstne sestave 
sklepamo, da je uravnani svet planine in slemena Brd nekoč najbrž poraščal smrekov (ali 
smrekovo-macesnov) subalpinski gozd, torej da je bila gozdna meja višje kot je danes. Ti 
sestoji uspevajo na skalnatih, vendar razmeroma vlažnih, z dušikom in hranili bogatih 
rastiščih. V splošnem je skalno grozdičje bolj pogosto na silikatnih (oz. z apnencem revnih) 
humoznih tleh (s m e t t a n 1999, a e s c h i m a n n & al. 2004: 722), nahajališča na apnenčasti 
podlagi so razmeroma redka. 
Prevlada te geološke podlage je mogoči vzrok za razmeroma skromno pojavljanje vrste 
Ribes petraeum v slovenskem in tudi italijanskem delu Julijskih Alp (glej Po l d i n i 2002: 
411, g o b o & P o l d i n i 2005: 99). Morda so njena nahajališča tudi spregledana, saj so njena 
potencialna rastišča navadno razmeroma težko dostopna, npr. sklenjeno ruševje (v njegovi 
obliki z macesnom smo skalno grozdičje našli še na enem kraju nad Pokljuko, severovzhodno 
od Debele peči), subalpinsko smrekovje (primer novega nahajališča na planini Pri Jezeru) ali 
grmičevje na skalnatih pobočjih ali v grohotnih kotanjah.
Literatura
a e s c h i m a n n , d ., k . l a u b e r , d . m . m o s e r & J.-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
d a k s k o b l e r , I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji 
– III. Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 43–71. 
Notulae ad floram Sloveniae

55
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4
Nadmorska višina v m (Altitude in m) 1835 1850 1880 1860
Lega (Aspect) SE S SE SW
Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 20 20 25 25
Matična podlaga (Parent material) A A A A
Tla (Soil) R R R R
Kamnitost v % (Stoniness in %) 50 10 20 20
Zastiranje v % (Cover in %): 
 Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 50 40 . 5
 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a . 80 . .
 Grmovna plast (Shrub layer) E2 40 60 100 90
 Zeliščna plast (Herb layer) E1 60 20 40 60
 Mahovna plast (Moss layer) E0 10 . . 10
Največji prsni premer (Maximum diameter) cm 20 17 . 15
Največja drevesna višina (Maximum height) m 40 60 . 30
Število vrst (Number of species) 94 73 77 61
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m
2
200 200 100 200
Vaccinio-Piceetea Pr.
Larix decidua E3b 3 3 r + 4
Larix decidua E3a + . . . 1
Larix decidua E2b + . . . 1
Larix decidua E2a + . . . 1
Lonicera caerulea E2 + 1 1 2 4
Polystichum lonchitis E1 1 + 1 1 4
Vaccinium vitis-idaea E1 + 1 2 1 4
Clematis alpina E2a + + + 1 4
Picea abies E3b 1 + r . 3
g o b b o , g . & l . Po l d i n i , 2005: La diversità floristica del parco delle Prealpi Giulie. Atlante 
corologico, Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Trieste. 364 pp.
Po l d i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s m e t t a n , H. W., 1999: Die Felsen-Johannisbeere (Ribes petraeum Wulfen) in den Bayerischen 
Alpen. Jahrbuch des Vereins zum Schutz der Bergwelt (München) 64: 129–135.
Tabela 1: Sestoji z vrsto Ribes petraeum nad pl. Lipanca na Pokljuki
Table 1: Stands with Ribes petraeum above the alp Lipanca on the Pokljuka plateau
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

56
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Picea abies E3a + . . . 1
Picea abies E2b + + . + 3
Picea abies E2a . . + . 1
Homogyne alpina E1 + 1 . + 3
Oxalis acetosella E1 . + 1 1 3
Calamagrostis villosa E1 . + + + 3
Rosa pendulina E2a . 1 + 1 3
Solidago virgaurea E1 . + + + 3
Aposeris foetida E1 + 1 . . 2
Luzula luzulina E1 + + . . 2
Luzula sylvatica E1 + 1 . . 2
Huperzia selago E1 + . + . 2
Rosa pendulina E1 + . + . 2
Vaccinium myrtillus E1 + . 1 . 2
Calamagrostis arundinacea E1 . 1 . 1 2
Valeriana tripteris E1 . . + + 2
Gymnocarpium dryopteris E1 + . . . 1
Moneses uniflora E1 + . . . 1
Hieracium murorum E1 + . . . 1
Homogyne sylvestris E1 . + . . 1
Dryopteris dilatata E1 . + . . 1
Dryopteris expansa E1 . . 1 . 1
Lycopodium annotinum E1 . . 1 . 1
Erico-Pinetea 
Pinus mugo E2b 3 4 5 5 4
Rhododendron hirsutum E2a 1 3 2 1 4
Rubus saxatilis E1 + 1 1 1 4
Juniperus alpina E2a 1 1 1 + 4
Carex ornithopoda E1 + + + . 3
Erica carnea E1 . 3 . 1 2
Aquilegia nigricans E1 + . . . 1
Cirsium erisithales E1 . + . . 1
Mulgedio-Aconitetea
Sorbus chamaemespilus E2b . + + . 2
Sorbus chamaemespilus E2a 1 1 1 2 4
Notulae ad floram Sloveniae

57
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Veratrum album E1 1 1 1 1 4
Viola biflora E1 1 1 1 1 4
Geranium sylvaticum E1 + 1 1 1 4
Rhodiola rosea E1 1 + + 1 4
Saxifraga rotundifolia E1 1 + 1 + 4
Ribes petraeum E2 + + 2 + 4
Ribes alpinum E2 + + + . 3
Polygonatum verticillatum E1 + + . + 3
Hypericum maculatum E1 + . + + 3
Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium E1 . + + + 3
Doronicum austriacum E1 . + 1 + 3
Rumex alpestris E1 + . + . 2
Cirsium carniolicum E1 . + . + 2
Salix appendiculata E2b . + + . 2
Adenostyles alliariae E1 . . 1 + 2
Alnus viridis E2b . . 2 2 2
Senecio cacaliaster E1 . . 1 + 2
Alchemilla monticola E1 + . . . 1
Phyteuma ovatum E1 . + . . 1
Chaerophyllum hirsutum E1 . . + . 1
Geum rivale E1 . . + . 1
Poa hybrida agg. E1 . . + . 1
Primula elatior E1 . . + . 1
Ranunculus platanifolius E1 . . . 1 1
Carduus carduelis E1 . . . + 1
Fagetalia sylvaticae
Cardamine enneaphyllos E1 + 1 1 1 4
Adoxa moschatellina E1 + + + . 3
Knautia drymeia E1 + + . + 3
Galeobdolon flavidum E1 . + 1 1 3
Paris quadrifolia E1 + . + . 2
Daphne mezereum E2a + . . . 1
Petasites albus E1 . + . . 1
Poa nemoralis E1 . . + . 1
Lonicera alpigena E2a . . . + 1
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

58
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Querco-Fagetea
Anemone nemorosa E1 + + . + 3
Carex digitata E1 . + . + 2
Elyno-Seslerietea
Aster bellidiastrum E1 1 + + + 4
Laserpitium peucedanoides E1 + + + + 4
Myosotis alpestris E1 + + + + 4
Galium anisophyllon E1 + + + . 3
Helianthemum grandiflorum E1 + + + . 3
Poa alpina E1 1 1 + . 3
Silene alpestris E1 1 + + . 3
Festuca calva E1 + . + + 3
Gentiana pannonica E1 . + + + 3
Heracleum austriacum subsp. siifolium E1 + + . . 2
Phyteuma orbiculare E1 + + . . 2
Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 + + . . 2
Selaginella selaginoides E1 + + . . 2
Senecio abrotanifolius E1 2 . + . 2
Potentilla crantzii E1 1 . + . 2
Gentiana lutea subsp. vardjanii E1 . + + . 2
Pulsatilla alpina E1 . . + + 2
Thymus alpigenus E1 1 . . . 1
Acinos alpinus E1 1 . . . 1
Carex capillaris E1 + . . . 1
Carex sempervirens E1 + . . . 1
Crepis aurea E1 + . . . 1
Hieracium villosum E1 + . . . 1
Juncus monanthos E1 + . . . 1
Leucanthemum adustum E1 + . . . 1
Polygonum viviparum E1 . + . . 1
Astrantia bavarica E1 . + . . 1
Carex ferruginea E1 . + . . 1
Ranunculus montanus agg. E1 . . + . 1
Poo alpinae-Trisetalia
Campanula scheuchzeri E1 + + + . 3
Notulae ad floram Sloveniae

59
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Festuca nigrescens E1 1 + + . 3
Anthoxanthum odoratum agg. E1 . + + + 3
Cerastium fontanum E1 + . . . 1
Molinio-Arrhenatheretea
Lotus corniculatus E1 + . . . 1
Trifolium pratense E1 + . . . 1
Trifolium repens E1 + . . . 1
Veronica chamaedrys E1 + . . . 1
Thlaspietea rotundifolii
Dryopteris villarii E1 + + + 1 4
Cystopteris regia E1 + . + + 3
Festuca nitida E1 1 1 . . 2
Minuartia austriaca E1 1 . + . 2
Sedum atratum E1 + . . . 1
Soldanella minima E1 + . . . 1
Adenostyles glabra E1 . . + . 1
Festuca laxa E1 . . + . 1
Gymnocarpium robertianum E1 . . . + 1
Asplenietea trichomanis
Asplenium viride E1 1 + 1 + 4
Paederota lutea E1 1 + + + 4
Moehringia muscosa E1 + . + + 3
Cystopteris fragilis E1 + . + + 3
Campanula cochleariifolia E1 1 + . . 2
Saxifraga hostii E1 . . + + 2
Asplenium ruta-muraria E1 + . . . 1
Asplenium trichomanes E1 . . . + 1
Druge vrste (Other species)
Bellis perennis E1 + . . . 1
Fragaria vesca E1 + . . . 1
Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)
Ctenidium molluscum E0 1 1 1 1 4
Dicranum scoparium E0 1 + + + 4
Tortella tortuosa E0 1 1 1 + 4
Cladonia pyxidata E0 + . + . 2
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

60
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Cetraria islandica E0 . + 1 . 2
Anomodon sp. E0 + . . . 1
Conocephalum conicum E0 + . . . 1
Homalothecium sp. E0 + . . . 1
Hylocomium splendens E0 + . . . 1
Rhytidiadelphus triquetrus E0 + . . . 1
Schistidium apocarpum E0 + . . . 1
Dermatocarpon miniatum E0 + . . . 1
Peltigera leucophlebia E0 . . . 1 1
ig o r da k s k o b l e r , br a n e a n d e r l e & a n d r e j ro Z M a n
73. Pinus mugo Tu r r a
Novo nahajališče v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije
New locality in the sub-Mediterranean phytogeographic region of Slovenia 
9947/1 (UTM UM80) Slovenija: Srednje Posočje, Kanalski Kolovrat, med Vrhom dolin in 
Korado, gozdni omejek na neizraziti vzpetini med cesto h planinski koči pod Korado in peš 
potjo k cerkvici sv. Genderce in naprej na vrh Korade, 750 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 
8. 6. in 29. 8. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki.
O razširjenosti rušja na južnem robu Julijskih Alp in v prehodnem predalpsko-dinarskem 
območju Slovenije smo pisali pred nekaj leti (d a k S k o b l e r & č u š i n 2002: 23–24). Na 
severnem robu Trnovskega gozda rušje raste tudi na vzhodnem razu Stanovega roba (9948/4), 
okoli 1170 m n. m., in sicer star, razrasel, skoraj drevesni primerek (1, 5 m visoko in 18, 5 cm 
debelo deblo, ki se nato razveja, iz dna razrašča še eno deblo podobnih razsežnosti) – det. 
I. Dakskobler, 22. in 26. 8. 2003. Tudi na Kolovratu (9847/2), kjer smo ga najprej opazili na 
Trinškem vrhu, je vsaj še eno nahajališče, in sicer še bolj jugovzhodno, ob robu strelskega 
jarka tik pod vrhom (okoli 1105 m n. m.) sosednje vzpetine Na gradu (Klabuk, kota 1115 m) 
– det. I. Dakskobler, 23. 4. 2004.
Nekakšen podaljšek Kolovratovega grebena, vendar v drugi, jugozahodni smeri, je Kanalski 
Kolovrat. Ta greben se najvišje dvigne v Koradi (812 m n. m.) nad zgornjimi Brdi, torej že 
povsem na robu našega Submediterana. Rušje smo našli v severovzhodni smeri pod vrhom tega 
hriba, na neizrazitem slemenu zahodno od prelaza Vrh dolin (tik preden se to sleme konča in 
preide v pobočje pod cerkvico Sv. Genderce). Star, zelo razrasel in slabo vitalen grm (polegle 
veje so dolge okoli 4 m) je že skoraj preraslo drugo gozdno in grmovno rastje. V gozdnem 
omejku med potjo in opuščeno, z navadnim brinom zaraščajočo senožetjo ob makadamski cesti 
Notulae ad floram Sloveniae