Gospodarske stvari. Pridelovanje graha. Praktičen obrtnik ima le tako blago v svojem skladišču, po katerem kupci poprašujejo, in katero se najbolje izplača. Drugega blaga si ne naloži toliko, ali le malo. Tako bi si moral tudi kmetovalec svoje gospodarstvo vravnati. So kraji, v katerih je žita in zrnja na kupe dobiti in kmetovalec mora dolgo pot več milj daleč avoje blago na trg voziti, da ga le še spečati more. Pri tem pa potroški dolgega pota še všteti niso. Stročjevine, posebno pa grah ae od domačib trgovcev za visoko ceno vvaža. In vendar bi tudi grali v tem kraju lepo rastel in dobro plenjal. Po takih krajili bi pač kazalo, več grah aejati in pridelovati. V obče znano je da je grah dobra in v današnjih. razmerah kljubu visoki ceni, še prav cena jed. Stari in mladi ga radi jedo, bodi si prikuba ali kot glavna jed. Zato gotovo ne bode odveij, ako pozornost naših kmetovalcev na ta sadež obrnemo. So eicer nekteri kraji, po kterib so pridelovanje graha do cela popustiti morali, kjer je grabova kuka, ki se je iz Amerike k nam zatepel, grahove posejatve ali celo in vsaj po večem unieil. Pa ravno ta okoliščina je dokaz, da grah še vedno avojo ceno ima in zato bi morali kmetovalci po tistib krajih, po kterih se ta škodljivec še vgnjezdil ni, tega sadeža vse bolj poprijeti. Kar ae zemlje tiče, se more reči, da grah ravno ni izbirčen. Grab je z vaako zemljo zadovoljen. Le peščene in težke ilovite zemlje iu potem mokre, skisane zemlje ne prenaša. Tudi žito ne atori na takih zemljiščih. Grah prospeva za vsakim drugim sadežem; tudi za oni eadež, ki se za grahom seje, se ni treba veliko bati, ker grah svojo hrano več-idel iz globokejših plasti zemljišea in iz zraka vleče. Zato še pa tudi na novo pognojitev ni potrebna, celo žkodljiva je, ker nova pognojitev rast slame pospešuje, aemenn pa škoduje. Ker grabova rastlina svoje korenine globoko poganja in tako svojo hrano iz globoeine dobavlja in ker apno mnogo pripomaga, da se nerazkrojene brane, ki se v zemlji nabajajo, razkrajajo, za to bi bilo dobro, da bi se njiva, ki je za grah namenjena, prej dobro z apnom potrosila, kar graliovi sadež tudi mnogo okus- nejši napravi. Kajti iz apnene zemlje *se da grab bolj ravnomerno in mehkeje skuhati od onega, ki je na zemlji vzrastel, v kateri ni poaebno veliko apna. Tak grah ostane pri kuhi trd in brez boljšega okusa. Le to si je zapomniti, da sme kmetovalec z grahom kakor z lanom in deteljo le vsako deveto leto isto njivo obsejati. Kar se tiče pripravljanja zemlje za grab, tako ta stvar ne zahteva ravno preveč skrbi in truda. če je njiva plevela čista, se more po jarini spomladi z apnom^ potrositi, grah posejati in plitvo zaorati. Ce je pa njiva plevelnata, takrat se mora pa večkrat in glokoko obdelati, to pa že jeaeui. Sploh pa razumen kmetovalec njiv čez zimo ne pušča nepreoranih. Tudi se da grali med druge sadeže sejati, kar se dobro izplača. Nek razumen kmetovalec, je po rži oves z graliom vsakega pol brez pognojitve posejal. Zraven pa je bil na njivi jednakih lastnosti in dobrote oves sam posejan. Ovaa je pridelal na vsaki njivi srednji pridelek, šest zrnj na seme. Na prvi njivi je imel pa še grah po vrhu. Računimo torej oves po 3 gld. za hektoliter, za grah pa po 9 gld., kakor je zdaj cena, tako je imel od prve njive okoli 30 gld. več od druge. Taki poskusi bi se morali po več delati. Kako amonijak v gnoju zadržati. Najboljša moč v gnoju je ona tvarina, katero kemikarji ali loibarji amonijak imenujejo. Ali ravno ta tvarina je zelo ubožna. Razkadi se kmalu v zrak in namesto močnega krepkega gnoja ostaja na gnojišču le nekaj pustih. prstenin. Da se tedaj ta dragocena snov v gnoju ohrani, so priporoča to-le: Naj se pod v hlevu naredi iz lahke, sube prsti, čez katero se potem še le nastelj razstilja in natresa. Prat posrka vso gnojšnjico in daje tako izvrsten gnoj. Nastelj ostaja po tem takem posebno suha. Pod imenovano prstijo, ki je le po 0*3—0*4 metre debelo natrošena, mora biti pa trden, najbolj ne prepuščajpč pod iz ilovice. Pomocek proti pegam v obličju. Raztopi se v roževi vodi benzoe, s katero tekočino se pege v oblirju vsak dan vmivajo. Drugo sredstvo, ki pa vsakako nekoliko emrdi, so žveplova jetra v roževi vodi raztopljena. To sredstvo pomaga tudi proti tako imenovanim jetrenim pegam. Zvečer se pege z to tinkturo vterejo in se zjntraj z benečanskim mjilom umijejo. Zapeka v črevesu pri žrebetih. Ta bolezen se pri žrebetih navadno brž po porodu pojavlja. Tako imenovana žrebečja smola, ki se je v črevah žrebetu že v maternem telesu nabrala, ae ni iz črev iztrebila in je v njih obležala. Tu začne gnjiti in zavrevati in napravi tako črevesno vretje. Ta bolezen je po tem takem zelo nevarna, kajti ali vmori takoj po zapeki v črevesu, ali pa napravi drisko, katere nasledek je večidel tudi pogin živinčeta. Najbolj so pozna žrebeta, ki so se konec aprila ali začetek majnika povrgla. tej bolezni podvržena, ki navadno takrat nastaja. ko kobile nimajo ali nobenega, ali ne primernega, ali pa le premastno mleko. Kajti v maternem mleku je neka tvarina, katera je potrebna in sposobna imenovano smolo iz črevesa spraviti in tako zavrevanje te smole v črevesih zabraniti. Da se tej bolezni v okom pride, se morajo breje kobile priduo semtertje goniti in se mnogo gibati, predno storijo • klaja jim mora biti bolj zmerna in pičla, vsaj 14 dni pred porodom in primerni čas po njem. Kar se bolenih žrebet tice, se jim mora obilno nasteljati, jih toplo odevati in če jih začne po črevesu grizti in se živinčeta začno po tleh valjati, morajo se na tleh pridržati. Dobro jim denejo mlačue klistire kamiličnega eaja, ki se morajo vsako pol ure ponavljati, vendar pa z veliko previdnostjo, ker se jih mlada živinčeta močno branijo in se jim zoperatavljajo. Znotraj se jini daje ricinovega olja in če tega ni pri roki, lanenega olja 30—45 gramov na jedenkrat, kakor je živinče močnejše ali slabejše. V olje ae vpolje 1 ali dva jajčna rumenjaka, kateri zmesi 8e prilije polagoma 7^ litra studenčnice. To se živinčetu po dvakrat na dan zjutra in zvečer podaje. Ako je kaj vogljeno-kisle magnesije pri roki, tako je dobro, če se te onemu zdravilu po 4 gramov pridene. Sejmi. 30. aprila v Dolu, Konjicab, Studenicah; 1. maja pri sv. Barbari v Halozah, v ,