Številka 13 TRST, v sredo 13. januvarja 1909 Tečaj XXXIV —»O- IZHAJA VSAKI DAN — t* Medaljah In praznikih ah 5., ah panatfetjklh ah 9. zjvtraj. ?Mastl{ae itev. se prodajajo po S nv6. (6 atet.) t mnogik »obakarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-*€ini, Dornbergu itd. Zaatarela Itev. po 5 nvč. (10 stot.). d«LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T fcrokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 tt nm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO srt mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsak«, cadaljua vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, iug-&aaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .jSdTr.osti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „EdinoatiV Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti J« moć I — NAROČNINA ZNAŠA — aa vse leto a« Kt pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se npr-t* ne ozira, luahiu u aaMjak* ItiuJ« ^DlkottTi" stane: eel*> ■ Uta« K S-ao, vel leta 3 «0 — Tal dopisi naj aa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa aa aprajeiaaja la rakaplal aa aa vraiaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: aRoa Giergio Galattl 18 (Naradal da«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edineat". - Natisnila tiskarna.konsoreijt lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti M. 18. Peitno-hranllaKnl ra&in IL 841652. TELEFON It 11-57. Brzojavne vesti« Volitve za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. GORICA 12. Danes bo se vršite volitve za goriško trgovsko in obrtno zbornico. Ude-lažbA je bila od slovenske strani velika, kakcr 4csedai še nikdar ter ae je pričakovalo na obeh straneh vspeb volitve z veliko napetostjo. Skrutinij se je vršil dopoiudne in cd 5. do 8. ure zvečer. Ob 8. uri se ie komisija razšla, ae da bi progla ila izid volite?. O iaidu varate komisija strogo tajnost. Ceio korespon-denčni biro ni dobil do polnoči Še nikakega poročila. Splošno pa se govori med Italijani, da so izpadle volitve za njih jako slabo. Iz teh govoric in i<5 simptomatičnega molka ko* aaiaije se spicšno sklepa, da so Italijani pri Tclitvah prepali. F o tras v Ameriki. NEW-JORK 12. Kakor poročajo iz Seat-tleja, Bellingh&ma in Tacome ter iz drugih Krst države Waehington, so včeraj čutiii tam-Vij potres, ki jo trajal več sekund ;in ki je povzročil med prebivalstvom velik "strah. — Škode ni bilo. BELLiNGHAM OVaehington). Glasom uradnih poročil je potres zadel severno-zapadno obrežje. V Porfc Tcwagendu so bile poškodovane strehe in šipe. Vcdne cevi so pokeie in voda je poplavila hiše. Mount B&kker, ki se ga je smatralo za ugaslega, je kratko faa bruhal. Pruski deželni zbor. BEROLIS 12. Finančni minister baron Hheinbaben je predložil proračun in izjavil, da je znašal za leto 1907 primanjkljal 71*8 milijon o 7. Maroko. LONDON 12. .,Daiiy Telegraph" poroča iz Tangerja, da je glasom vesti iz Feza na-gloma umrl sultanov brat Mulaj Mohamed. Nerodnosti v francoski vojni mornarici. PARIZ 12, „Ecteir" zatrjuje, da je minister rrvn« mnrn»rinp ori. BAntavlianin tlnf-nega inventarja odkril različne neverjetne ne- redaoeti. Steselj in Nebogatov prosita za po milofičenje. PETROGRAD 12. General Steselj in adzniral Nebogatov, ki sta zaprta v Petropav-iovski trdnjavi, sta po7odom predstoječega novega leta posiala carju prošnjo za pomilo-štenje. Car ni še ničesar odločil. Francoska zbornica. PARIZ 12. Zbornica se je zopet sestala in je s 314 od 360 oddanih glasov izvolila predsednikom Brissona. Poslanci Berteau, Btiene in Clementel so izvoljeni za podpred-tedsike. Nemški državni zbor. BEROL1N 12. Državni zbor je po božičnih praznikih danes zopet pričel svoje razprave. Prihodoja 6eja jutri. Norveiki storting. KRI3TANIJA 12. Storting je bil danes otvorjen s prestolnim govorom. Turčija vsprejela avstro-ogrski predlog. CARIGRAD 12. Veliki vezir je oficijelno aaznanil avstroogrskemu poslaniku markizu Pallavicini-ju. da je porta vsprejela avstro ogrski predlog. DUNAJ 12. „N. Fr. Presae" poroča iz Carigrada, da se je avstroogrski poslanik markiz Pallavicini vrnil ob 11. uri predp. iz palače velike vezirja, kjer se je vršila konferenca, ki je trajala pol ure. Markiz Palavi-cini je izjavil dopiemku „N. Fr. Presse" : Problem ae je razpravljalo z vso prisrčnostjo. Naša ponudba dva in pol milijona turških lir je bila vsprejeta nespremenjena. O drugih gospodarskih točkah se bo razpravljalo prej nego se pogodba formalno podpiše. Veliki vezir je v mini3ter&kem svetu izjavil, da je gotov, da pride do popolnega sporazuma. Ueliki potres v Kalabriji in SICIUJI. RIM 12. General Mazza je brzoiavll iz Messine : Vkijub predvčerajšnjim raziskovanjem se ni našlo več nobene žive osebe pod razvalinami. Razdeljevanje živil ilalijanskib in inozemskih odborov se marljivo nadaljnje. MESSINA 12. Vojvoda genoveški je po odhodu kraljeve dvojice obiskal več razdejanih meBt ob sicilijanski in kalabreski obali. Vojvoda je nastanjen na parniku ..Begina Margkeritau. MESSINA 12. V četrttek in petek ie ses'sne vojno sodišče, ki bo »odilo 14 oseb, ebiolienih tatvine in ropanja, Vsi to meščani, mekateri iz okolice. — Sinoči sta bila zopet dva potre ana sunka, ki pa nista prestrašila ljudi, ki so se temu 2e privadili. MESSINA 12. Neki oddelek vojakov je našel pod razvalinami neke palače v ulici Cavour tri milijone v vrednostih, večinoma v obligacijah. Ni znano, čigavo da je to bogatstvo. Razkopavanje se nadaljuje, izlasti tam kjer so stale javne zgradbe, kajti v javnem interesu je, da se najde upravne in sodne listine. — Lahki potresni sunki se vedno ponavljajo. REGGIO Dl CALABRIA 12. Opoludne je neki poročnik pehote s pomočjo dveh gasilcev potegnil izpod razvalin triletno deklico v dobrem zdravju. Diplomatična ljubezen. Mi smo si dovolili te dni posneti nekoliko vrstic iz „Corriere della Sera" o abne-gaciji in junaštvu, ki so je pokazali na me-sinskih ruševinah ruski vojaki, Ob tej priliki smo svojim italijanskim kolegom v Trstu, ki so Be tudi navduševali za rusko junaštvo, prišepnili: ali se ne spominjajte, kako ste do nedavno nazivali vse Slovane, pa tudi Ruse, z azij&t>kimi barbari! Enkrat smo bili šli celo tako daleč, da smo našim plemenitim Latinom poklicali v spomin, kako zverski« so oni postopali s četo črnogorskih delavcev v Puli, a sedaj se kar raztapljajo! I' uomo : e che una cordiaie armonia d' in-tenti economici e sociali regni tra il popolo triestino e chi sta a guardia deli'italianita." Na slovenski prevedeno: „Mej tem bo za Italijane, za vse Itali-jane, koristno, da v pokrajinah „Giulie" povspešijo gospodarski faktor z narodnim duhom : da pomagajo — kakor delajo Nemci in Slovani — k ustvarjanju industrije z italijanskim pečatom, k vstrajnim trgovinskim zvezam z drugimi pokrajinami italijanskimi; da store, kolikor je le možno, da bo kapital italijanski in italijanski tudi človek, in da bo vladalo prisrčno soglasje v gospodarskih in socijalnih namenov med tržaškim ljudstvom in njim, ki stoji na braniku itali-j a n s t v a" (to je : italijansko vlado !) Čitatelj uvideva menda tudi sam, čemu smo toliko citirali ta dva italijanska vira. Mi bi bili sicer mogli odpreti mnoge številke „Indipendenta", da mu pokličemo v spomin, kako je bil neenkrat v skrbeh za italijanstvo Trsta ravno vsled „bagatele" naše ekzistence in našega dela v Trstu. Ali tudi v tem zadnjem članku „Distinguiamo" največega branitelja „deli* italianita di Trieste" nahajamc — sredi tolike ironije in sarkazma — noto zaskrbljenosti. Kajti — recimo še enkrat —, čemu muči „Indipendente" toliko tistega svojega „prijatelja", da mu marljivo prevaja, kar ae piše v „Edinosti", čemu nam potem krogi pa se nadejajo, da bo možno že v ma~u proglasiti ustavo, a volitve bi se vršile r juniju. Iz dotične dunajske vesti posnemljemo, da se gori omenjenih posvetovanj udeležujejo : dva sekcijska načelnika, en dvorni in en vladni svetnik. Radovedni smo, da-li se je ob sestavljanju načrtov bosanske vlade zaslišalo tudi koga, ki more po svojem položaju tolmačiti želje in voljo naroda, in da-li se bo pred končnim redigiranjem tega ustavnega akta, toli važnega za bodočo ustavo teh dežel, uvaževalo te želje ? Saj bi bilo menda v interesu države, ako se ustanovi resnično narodno z&stopstvo, katero jedino more dovesti narod do pomir-jenja, zbuditi v njem zaupanje in gn tako sprijazniti s pripadnostjo k naši državi. Odkrita In dobrohotna beseda. cd miline, ko morejo ploskati Eleni Črnogor-! Poveča toliko člankov, a nas pri tem niti ne ski 1 Mi imamo to začetno napako, da živimo omenja po imenu ? I Ako smo v resnici 7 neposrednem sosedstvu z Latini, pak jih zato poznavamo pobiižje, a ko se kažejo preveč bele, jim kličemo v spomin, kako so izgledali, ko so bili — črni! Aii tu vam je „Indipendente" (od ponedeljka) ki sicer nikoli ne čita „Edinosti", a vendar ve vsikdar, kaj se piše v njej, pa odgovarja : „Distinguiamo"! Ker p e r B a c c o ali i n v e r o : „tra Slavi e S1 o -veni corre almeno tanta distanza quanta fra latini e a d esempio rumeni e ladini." Nečuveno je in vero, da se Slovenci ki-tijo s ptnjim perjem in bi si hoteli obdati _j _________.i t * • . ■ i. K Prosim vas — vprašuje vIndipendenu>^ — kaj imajo opraviti Čajkovski, Tolstoj, Smetana, Chopin in mnogi drugi a temi Slovenci, „ki ae od kraških višin razprostirajo gori do nemških mej P !* „Indipendente" predvidja našo „retoriko" „o veliki slovanski skupnosti", pak zaklju-čuje: ali te slovanske rodbine se ne umevajo medsebojni, niti se ne čutijo kakor skupnost." A sedaj, ko smo slovenskim čitateljem povedali, kako se tolaži brižni „Indipendente", poglajmo, kako piše njegov torariS „Piccolo" od včeraj. Ta citira par vrstic iz brošure „AUa comjuista di Trieste", ki jo je napisal inžener v Padovi Pompeo Bresadola, naš „comprovinciale" ! Bresadola ni ne Nemec ne Slovan, pa vendar kliče v svoji brošuri Italijanom: osvojimo Trst! Bresadola namreč ni novinar, ampak človek, ki iz številk in geo-grafičnega položaja Tr«ta sklepa, da to mesto že sedaj ni najmanje več samoitalijanska posest, in da je za bližnjo bcdočno&t prisojen Nemcem ali Slovanom! Bresadola ve dobro, da Slovencev ali Slovanov (o pojmih Slovenec in Slovan hočemo poučiti „Indipendenta" kasneje) ni odbil od Trsta samo s tem, da jih užali z „barbari", „mandria di buoi" itd. Zato pravi Bresadola o nas : „Cresciuti di coscienza nazionale e di importanza civile, gli slavi mettono al soni-mo dei loro desidert il piantarsi solidaniente nelle maggiori citta della regione Giulia: e sopratutto li alletta Trieste. Hanno bene im-parato i metodi della conquista economica; incalsano con le organizzazioni operaie, gli investimenti d i zapitale, le operaeioni di credito Na slovenski prevedeno: „Vzrasli v narodni zavesti in kulturni važnosti stavljajo Slovani na prvo mesto svojih želja, da se trdno zasade v veča mesta „regione Giulia" : pred vsem jih pa vabi Trst. Dobro so se naučili metode gospodarskega osvajanja: prodirajo z delavskimi organizacijami, investicijami kapi* tala, kreditnimi operacijami." Dalje trdi Bresadola, da bi se v slučaju, da v tem mestu prevlada slovanski element, spustil na Jadran „il massicio dei popoli slavi, dalla Russia in gi u.*4 Se zadnji citat iz Breaadolove brošur !ce : „Ir.tanto giovera agli italiani, a tutti gli itsliani, promuovere nelle province Giulie il fattere econcmico, con spirito nazionale: aiu-tare, come far.no i tedesehi, gli slavi alla creazione d' industrie dali' impronta italiana, alla diffuiione di personale italiano, ai piti assidui scambi commerciali con le altre re-gioni italiane: fare, per quanto sia posaibile, che il capitale sia italiano e sia italiano „quantite negligeable", ako so našii prizadevanja v Trstu pedobna napihavanju žabe v pripovedki, ako nam je usojeno, da se potopimo v italijanskem morju, ker smo tako malo pleme med germanskim in italijanskim svetom: čemu jih toliko boli glava radi nas? i! Slavo e Sloveno! II gran tor-meato I Tolstoj, Čajkovski, „veramente" sta to Rusa, „slavi", ne pa „sloveni" ! ! 1 In sedaj bi mu morali navesti razne knjige latinskih filologov, geografov in zgodovinopiscev, [ da dokažemo bedasto absurdnost „Indipen-£jSjltt^jfčfiamđSea *tt««r e.rafl"-"'^^*^ uredniki „Indipendenta" ? I Grehota I Priporočamo vam „Iskrice", ki jih je Tommaseo pisal v svojem hrvatskem materinem jeziku, pa boste videli, kaj je to: »fa-miglia slava" ! Mi nočemo tu pisati razprave o položaju Slovencev v slovanski rodbini; nočemo pisati niti o ideji panslavizma, ki danes zadobiva reelne oblike od Urala do Baltiškega morja, od Bospora do — horribile dietu ! — našega Trsta 11 Italijani nam ne dovoljavajo, da se ponašamo s Tolstim ali Dostojevskim, ker to da je za nas „tuje perje". Ali, ko nam to perje pristoja, kakor da je nam prirojeno, ko nam apostol Jas naje Poljane pravi tudi — bratje 1!, ko nam je zibel skupna, in ko nas želja, da nam bodi tudi bodočnost skupna in jedna, veže v jedno idejo, v složnem delu, proti skupnim neprijateljem ?!! Sloveni o Slavi ? I Čitajte Bresadolo, proučiti iskreneje tendenco in metodo slovanskega dela v Trstu, pa boste videli, čega va veja je slovensko p!eme in čegava pred-straža je! 1 Ali bolje bo, da vsaj enkrat slušamo „Indipendenta". Iznebimo se retorike! Pustimo njemu to orožje proti nam, a mi se držimo — dela, pri katerem se misli in molči! Tudi danes bi mogli odgovoriti na članek „Indipendenta" z jediao opazko: čitajte našo gospodarsko rubriko! Ker „invero" je bolj prepričevalna jedna gospodarska pridobitev, ki se pod hrvatsko ali češko firmo uvršča v našo slovansko organizacijo, nego vsi članki „Indipendenta". Na zaključku nsj vprašamo italijanskega kolego: a Jelena Črnogorska, je-li ona slava ?! Kajti, vendar bi bilo zanimivo vedeti, sme-li Crnogorka govoriti: Mi ia Rusi smo jedno! Morda sme, ker — poreče „Indipendente" — obstoji velika razlika tudi ..fra sloveno e serbo". A mi pridodajemo: obstoji-li razlika med Črnogorci od časa pred ženitvijo Viktorja Emanuela z Jeleno Črnogorsko in Črnogorci po tej ženi t v i, kakor obstoji razlika med Rusi od lani in Rusi od danes!! Diplomatična ljubav ima čudnih varijacij, pak zato oproščamo slepilo italijanskega slave fobskega novinstva. Kdo ve, da-li ne pride tudi čas, ko „Indipendente" v junaški muki zakliče: ajuto sloveno?!! Bodoča ustava za Bosno in Hercegovino. V finančnem ministeratvu se vrle sedaj posvetovanja o bosanski ustavi. Podlago tem poB vato vanj em tvorijo načrti bosanske deželne vlade, na katerih pa ae izvrše mnoge spremembe. Ko bo ta elaborat dovršen, zapri čno pogajaaja z ograko in avstrijsko vlado. Vladni I. V Mariboru je začel z novim letom izhajati nov list pod imenom „Straža"'. Izhaja trikrat na teden. Iz priobčenega programa je razvidno, da bo list zastopal ideje in načela „S. L. S." na Kranjskem — da je torej strankarski organ. Vendar moramo priznati, da napravljajo doslej izišle številke ugoden utis, Ugaja nam, ker je tudi v polemiki glede domače politike miren in dostojen in ker odločno naglaša narodno stališče. To n&m omogoča, da tudi mi mirno m dobrohotno reagiramo na neko notico i z Trsta, ki jo prinaša v svoji 4. številki. Notica se bavi s tržaško „liberalno" mladino. Prejemlje jo radi plesa, ki ga je priredila v soboto zvečer v „Narodnem domu" i a trdi, da „liberalni" dijaki ne znajo drugače izobraževati naroda, nego s plesi. Če ?e hočejo „liberalni" akademiki — pravi — s plesi izobraževati narod, jim pa slovensko ljudstvo kmalu obrne hrbet, toda srednješolskih dijakov naj ne zavajajo v pijančevanje in ponočevanj e." Te kratke vrstice vsebujejo pozitivne notica 'uoBia le \iiion '-nnui"^«. Čeden namen dopisnika ; če pa je bila notica pisana v uredništvu samem, ovaja popolno nepoznavanje ljudstva in razmer na našem tržaškem ozemlju. Nekoliko ojstro je to naše očitanje, ali podpreti je hočemo s konkretnimi podatki. V notici se ozn&ča naše akademično di-jaštvo kar sumarično kakor „liberalnoV tej karakteristiki je — kakor rečeno — ali nepoznavanje stvari, ali pa zloben namen. Naše akademično dijaštvo je organizirano v ferijalnem društvu „Balkan". To pa m a-čelno izključuje politiko. Ia jo mora, ker so v iyem zbrani dijaki razni k političnih struj. Če pa morda ni v diuštvu nobenega tesnega pristaša struje, ki jo zastopa mariborski list, za to imamo pojasnila v dejstvu, da takih pristašev med tržaškimi dijaki — ni 1 Z očitanjem pijančevanja in ponočevanja na adreso naše akademične mladiue je pa zagrešil mariborski list ljuto krivico. Mi seveda ne bi mogli potrditi s prisego, da ni med našimi dijaki nobenega pojedi nc a, ki veljala zanj karakteristika, podana v „Straži". Ali tako sumarično obdolževanje, tako generaliziranje je krivica, ki je moramo zavrniti najodločneje. Posebno — oprosti se nam ta trdi izraz — frivolno je, ako se tako grdo črnenje hoče opirati na dejstvo, d& to društvo priredilo en ples v pustnem čas u« Naravno je, da se mladina rada veseli. Najbolji dokaz za to imamo v dijaški mino-losti izvestnih pristašev mariborskega lista v bližnji okolici našega mesta. Ali neodpustno je, ako se iz tega naravnega razpoložen;* mladih mladih ljudij sklepa na njihovo nemoralo, pohu;ševanje. Naša akademična mladina je — in to naglašamo ■ ponosom — po ogromni večini trezna, delavna. In morda ni nikjer na Slovenskem mei akademično mladino tako malo takozvanega krokanja, kakor ravno pri nas, kar jej moramo šteti v tem I vefje priznanje, ker živi v velikem me»tu s tolikimi prilikami in vabami. En plej in še t* eliten ples naj bo dc,-knzom za nemoralnost naših dijakov ? ! Takov ples, kakor je bil minole sobote, ki ga jo počastilo vse, kar je v Trstu odličnega v raznih slojih in je bilo vmes tudi odličnih in uglednih pedagogov! Nolepo insinuac jo moramo torej zavrniti že radi občinstva, ki se je odzvalo vabilu akademikov, posebno pa v imenu tistih obče spoštovanih žena in slovenskih mater, ki so bile v komiteju, u* se bo povsodi tako „pohujševalo" naš narod, kakor se je na tem plesu, potem bomo moga mirnim srcem bodoči generaciji narodne inteligence poverjati usodo naroda in njega — moralo 1 Stran H »EDINOBTc štev. 13 V Trstu, dne 13. januvarja 1905 V notici se bi hotelo vzbuditi mneDje, da m:ša mladina ne dela druzega, nego pijančuje, ponočuje in — pleše. Ponavljamo : ako se je to insinuacijo pisalo iz Trsta, jo je narekava'u ie zla volja, pisalo je vedama neresnico. Dokaz za to so porto" toliko poteguje proti tej pogodbi. — Cimadorija in Vprašai sem to iz dveh razlogov: jpos'edajega je poti. Pagninija. Glede tega posebno povdarjal, da je ta ceštevilni sestanki naših akademikov v izobra- ! jaliatom. 1. Ker je dr. Cimadori upravni svetnik i „delavski" zastopnik nastopal za interese „Dalmatie" ; 2. Ker je dr. Cimadori ustanovil „Fascio economico dei lavori del porto" proti soci- ževalne svrhe, znanstvena in strokovna preda- Radoveden sem bil, vunja, ki jih prirejajo, vrsta javnih ljudskih potegoval za „Dalmatio" knjižnic v bližini in oddaljeneji okolici, ki jih * 1 " ' ? ~ * ~ ustvarjajo s pravo čebelično marljivostjo, intenzivno zanimanje naše akademične mladine za pojave in dogodke javnega življenja in n:e sodelovanje v naši narodni borbi. Tako so n. pr. naši dijaki jedoa stalnih in zanesH-vih opor našemu gledališču, ki se bolj in bolj ; razvija v važen kult jren institut, ki ne bi ga mogli več pogrešiti in mu je nedavno pel j visoko hvalo — ljubljanski „Slovenec" !! Obžaljujemo le, da se je dal mariborski list zavesti v tak odijozen in krivičen napad.; naj tožijo, ker 80 se oferirali kot zadruga iu če se bo Cimadori ali za „Fascio" in zato, ker je obojno njegovo delo. Na to vprašanje mi je dr. Cimadori pokazal pogodbo ter pismo, ki ga je on poslal upravnemu svetu „Dalmatie" v katerem pismu je Cimadori grozil s splošno ostavko. „Dalmatia" mu je poslala pismo nazaj ter mu dala nalogo, „ker več razume o delavskih vprašanjih", naj naredi s pogodbo, kar sam hoče. „V tem trenotku izjavljam — je nadaljeval dr. Cimadori —, da prelomim pogodbo, ter pustim, In veruje naj nam, da ima tndi on sam povoda za tako obžalovanje. Njegovi informatorji ga zavajajo v najhujo zmoto, »ko mu govore, da bo naše ljudstvo radi takih prireditev, kakoršnja je bila sobotna, jelo naši akademični mladini obračati hrbet. Ka'ti ta „greh", ki ga ima na sebi naša akademiJna mladina, nosi ravno vse naše ljudstvo. Ali'po-gla*ju o plesu treba posvetiti poseben članek oziroin na naše specifične tržaške razmere, DOGODKI NA BALKANU. TURČIJA. CARIGRAD 12. — Minister za unanje stvari Te?fik paša je včeraj dementiral vest o svojem odstopu. Turški parlament. CARIGRAD 12. Zbornica je na predlog _ai gradske ga Židov. posl. Faraggi enoglasno in ob navdušenih manifestacijah vsprejela v principu revizijo ustave. Po tem predlogu bi se spremenila U3tava v smislu, da se uvede odgovornost ministrov, da se del senatorjev izvoli in da se odpravi prognanstvena pravica sultana. Dnevne vesti. Grda laž bežečih — demokratov. — Pišejo nam : Zadnja številka glasila tukajšnjih jugo ... bežečih socijalnih demokratov priobčuje notico, v kateri je rečeno, da so dan po „bur-ntm shodu" železničarjev v „Narodnem domu" narodnjakarji agitirali po mestu za „Sokola" in da so prišli tudi k „sodrugu" Povšetu, Le ta da je pa narodnjakarje zavrnil, da on noče postati — divjak! „Tako naj narodnjakarje zavrne vsaki naš sodrug !u, vsklika hudobno omenjeni list, ki nima menda notjen^a druzega dela. nego da v enomer niso zadruga, ker so trdili, da so delavci in prri podpisani je krčmar pa ne delavec", j— Zakaj pa groziste b splošno stavko? Saj mi o tem nič ne vemo? Sem ga vprašal. Dr. Cimadori je stisnil 'ramena in se ironično zasmejal. To je bilo vse, Potegoval se nisem ne za slovenske ne za italijanske krumirje, ker mi je čisto vseeno če zmagajo eni ali drugi. Obojni so naši sovražniki. Tu li strokovna komisija se ni v to stvar prav nič mešata, Se manj pa grozila s splošno stavko. To je resnica". Ker nam sodrug Milost v uvodu k tei izjavi cčita infamno laž, kcmtatujemo, da niti sodrug Milost v tej izjavi, uiti socijalni demo-kratje sploh si ne upajo oporekati dejstvu, da je bil njihov poslanec Pagnini v stvari pogodbs pri Cimadcriju in potem stem skupno pri namestniku ter da se je Cimadori vedno skliceval na grožnje socijalistov s štrajkom! Je-li potem kako čudo, ako so naši ljudje iz dejstva, da je bil tudi sodrug Milost pri Cimadoriju, izvajali zaključke neugodne za tega poslednjega !! Da pa na naši strani ni bilo nikake infamije, za to more biti sodrugu Milostu najbolji dokaz naše opetovano zatrdilo, da mi hočemo le resnico na dan, ter dejstvo, da lojalno in dobesedno priobčujemo njegovo pojasnilo glede obiska pri Cimadoriju. Glede tega poslednjega pa prinaša Mi-Iostova izjava novih in za lojalnost dr. Cimadorija karakterističnih momentov. Doznajemo namreč, da je društvo „Fascio Informirali sok« mestu in doznali, bogatega kapitalista in podjetnika Roba proti koristim revežev in to v lepi harmoniji in sporazum z zvezo delodajalcev. Občinstvo je sledilo poročilu z zanimanjem in je dajalo duška tvojemu ogorčenju. Delavec Juriševic je v ogorčenih besedah obsojal vedenje socijalne demokracije in je pozival delavce, naj se oklenejo „N. D. O". V enakem smislu je govoril tudi odbornik Križmančič, Ta dobro vspeli shod je zaključil podpredsednik Jaklič s pozivom na slogo in z vabilom na nedeljski protestni shod, Štrajk voznikov proglašeni Sinoči ob in pol se je v gostilni „Konsumnega društva" v Lonjerju vršil shod okoličanskih voznikov, ki ga je sklical Josip Čok. Predsednikom shodu je bil izvoljen Andrej Čok župan v Lonjerju, ki je najprej podelil besedo dr. Josipu Mandiću. Isti je podal historijat vse zadeve in priporočal zborovalcem, naj sklenejo, kar se jim zdi najbolje za njili korist. Govorili so Še dolinski župan in deželni poslanec istrski g. Josip Pangerc, ki je rekel, da od jutri naprej bodo smeli voziti gramoz le preko naših trupel, nadalje bivši podjetnik Iv. Križmančič, Jos. Čok, in zatem g. I*. Marija Čok. Zborovaci so enoglasno sklenili, da stopijo danes opolunoči v splošni štrajk glede prevažanja gramoza. Tozadevno resolu-lucijo priobčim d radi pomanjkanja prostora jutri. Ustredni banka českych sporitelen. Glasom poročila Dunajske zavarovalne družbe, pri kateri je lvovska podružnica imenovanega zavoda zavarovala pošiljatev kron 13.100'— bančnih zadolžnic, naslovljeno na glavno blagajno c. k. priv. severne železnice cesarja Ferdinanda na Dunaju, je došla na določeno mesto. Gre se tu za pošiljatev, o kateri so pisali časopisi, v zadnjih dneh, da se je zgubila. Potres. Nocoj ob 1. uri 40 minut je bil tukaj lahek valovit potres v smeri od severa proti jugu, ki je trajal okolu 6 sekund. Po sobah se je treslo pohištvo. (Glej zadnje brzojavne vesti.) Za družbo sv. Cirila in Metoda postaja zanimanje v Škofji Loki večje. V kavarni g I. Karlina so si giniji Matijaševid, katera je izjavila, da jo bila deklica zares cnečaščena. Kakor rečeno treba pa biti še previdnimi in čakati na izid zdravniške preiskave. Med tem je policiia aretirala oba osumljenca. Požar. Včeraj zjutraj ob 6.50 so ognje-gasci pritekli z dvema vozoma v ul. Artisti št. 3, kjer se je v sobi pekovske zadrngs zažgal en kvadratni m. poda. Požar jo nastal vsled goreče cigarete, vržene prejšnii večer v pljuvalnik napolnjen z žaganjem. Ognjegasci so kmalu ugasili. Tatvina. V ul. R'borgo Ft Anu joči 21-letoi dninar Rihard Ščuka iz Trsta je bil aretiran, ker je zidarju Matevžu Ukoviču vkradel v kavarni „Alie Nazioni" ruto, v kateri je ta-le imel par kroaic. Koledar in vreme. Danes: Wn-j'nika dev. —Jutri: Hilarij škof; Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 6® Cels. Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura zeio hladna. vsacega „pagata« 20 stot. Tako se ie nabralo !Poz*a> > zjCetnjei. ▼ X mi8wfu a 2U. -J. a uacm zoirania pn- " . ~ zoiranja pr* spevkov uaši družbi priporočamo vsem „k?ar-topircem" in drugim igrale2m. Družba sv. Cirila in Metoda dobi nov economico dei lavoratori del porto" ustanovil — dr. Cimadori 1! To pa je ravno tisto društvo, ki je začelo kampanjo proti našim < delavcem ! ! Potemtakem ie bil v resnici isU 1 uimadori sam, bi je začel to kampanjo ! t Ta zasramuje vse, kar je narodnega. j imamo fenomen, da je Cimadori angažiral se na kompetentnem delavsko društvo za kampanjo, ki ]e napra- da vsa stvar d^u^ače' V1*a toliko neprilika družbi, V katere imenu „aiaHfl n.^ m — nrptvaria KoHialistično j® dr» Cimadori nastopal!! Imamo fenomen, izgleda, nego jo — pretvarja socialistično f J^ ^ za&topaik del!>dejalcev ustanovil! s tovarnama za milo znanih rodoljubov gosp. g X • o 'U u- to društvo, ki p> svoji naravi more priti vi^ocka v Kranja in g. A. Gabrščeka v Gorici, i u rf Vf«" navete konflikte z - d el o da-j Nadejamo ae, da to milo, ki je bilo valad kor bi to hoteli socijabati podtikati ~ z l?a 1 Ji I! *0Dni,Cie (kakovosti že dosedaj priljibljeno, dobi odje- o men j enim »hodom, ker Soko ,e telovadno.J je torej vodil za nos ^.jmalcev vaepovsodi med Slovenci, Po3ebno >n demokratično društvo (v katerem je mesta £ Samestaika ter izkoriščal" ime Ime d temi, ki znajo ceniti plemenito delovanje demokracije, izvzem« seveda poslanca J^da naj je neustrašene mladine in sodruga Pagninija. tega mila gmotno podpirajo in tako pospe- miaaine. , č8 je torej res, da socijalni demokratje |&ujejo obrambeno in prosvetno delo slo- Naše gledališče. H „Odgojitelj Lsnovec", katerega smo videli v nedeljo na našem odru sicer dobro nepričakovano dobro, čeravno nekoliko premerilo vprizorjenega, je igra svetovne slave, posebno pa uživa veliko zanimanje med učitelji in odgojevatelji mladine. Igra je težka iz zahteva mnogo dobrih moči, da se more,o posamezni značaji dobro izraziti. Da ni bila vprizoritev na višku popolnosti, ie kriva okolnost, da so igraici imeli le par dni čaBa za naštudiranje in v poglobljenje v svoje vloge in Studiranje značajev. Moramo pa zato tembolj pohvaliti igralski zbor, ki je storil svojo dolžnost v polni meri in podal, kolikor je le bilo v njegovih močeh. Naslovno vlogo je izurjeno in drastično igral g. Rsjner, ki nam je predstavljal pedanta Lanove* v raznih prizorih zelo dobro. G. Kremenjaka nam je podal eicer umerjeno, a vendar še dovolj krepko g. Viktor. M- d ostalimi učitelji in učiteljicami je oila g. Danilova v svoji neznatni vlogi markantna emancipirana in prenapeta učiteljica Oia, gospica Janova pa nas je presenetila z nekim toplim tonom, ki ga do zdaj še numo našli pri njej. Pustil »i je vladati se čuvstvom in igrala tako naravno, da ji moramo čestitati. Tudi petorica učiteljev je izpolnila povoljno svoje vloge. Imeniten in občinstvo zabavajoč Lušterk, ki hoče postati po edšlenitvi Lanovca in bil kaprol v Bosni) je naročili kvartopirci svoj na- ^ .Dli K *aPro1 v xr .. biraloik. Vsakdo mora plačati iz čistega do-J^1 * Veble' Dobra >e blla g°sPlca Mekin bička pri „preferansi" 10°/o» P" „taroku" od j taroku" odiuOTa v svoji neznatni vlogi, g. Hfalofi pa se " Na mestu sta bila Drugič je pa tudi velika laž, da bi se . — -- - .. . -. , - bilo za „Sokola" po mestu agitiralo, temveč imio igrah ^^kijimjiii je^Cimadori pn-^en^ko. ^^ resnica le ta, da je vratarica „Narodnega ! V"™}, ini če^ niso ^i^za ^postopanje^Pa-doma" le pobirala členarino od ž sanih udov in 8 tem namenom tudi k gospodu Povšetu, ki je že nekaj____ za kar je pa on sam zaprosil,' mesto da nas Družbi Cirila Metoda koristi člen „Sokola ne da bi mu bil kedo besedico rekel. Ta go>pod pa vratarici ni rekel od sociia-lističnega glasila podtaknjenih beBedi, temveč jej je sporočil, da pride v soboto sam plačat a dnino ! Na gospodu Povšetu je, da nam torej okrožji graškega višega dež. sodišča, ki pi-pojasni, je-li proti komu izrekel gori ome- šejo nemščino s slovenskimi besedami. V njeno grdo psovko, aii pa je to le drzna zadnjem času pa izdaja deželno sodišče v ci-iznajdba bežečih demokratov? — Na dan z vilnih pravdah razsodbe, ki v jezikovnem resnico! oziru niso nič druzega nego predpustna šala Narodu slovenskemu sovražne sodruge kacega hudomušnega šaljivca. Te razsodbe bi pa opozorili, da naj razne divjake" izti- izgledajo kakor pisana harlekinska obleka: kajo kje drugje, morda kje b.ižje sebi, n i-' začenjajo v hrvaščini, dejansko stanje napi-kakor pa ne v poštenih sokol-1 sano je v dobri ali slabi slovenščini, razlogi obsipljejo z lažmi in infa-! pisatelj nadučitelj Ant. Pesek v Nara pij ah pri mijami 1! ' Ptujski gori na Štajerskem. Knjigi je določena Slovenščina na našem deželnem sodišču.'cena K 1 On 10 stot, za poštarino). Družba Tržaška sodišča 80 do sedaj skušala pisati' 8V» Cirila in Metoda dobi od vsake knjige, precej dobro slovenščino in so se v teml^* 86 proda 20 stot. čitatelji, posebno redi-oziru ugodno razlikovala cd mnogih sodišč vjtelji, ki slepo ljubijo svoje otroke, dobe pa jasne nauke, kako naj vzgajajo svoje ljubljene otroke. To knjigo toplo priporočamo. Prevedena je že na čtški in srbski jezik« Moža, ki je počistil Lanovčev Angijs? hlev, deželnega šolskega nadzornika dr. Sr šena je zares mojsterako, sicer preostro igral g. Verovšek, Vloga zahteva moči prve vrste in g. Verovšek je bila prava oseba za to. SJišal sem od oseb, ki se na nadzornike gotovo razumejo, marveč od učiteljev, da je nadzornika izborno zadel. Razni prehodi iz osornosti in ostrobti k mehkobi so bili proizvajam z nepresegljivo sigurnostjo. Tudi režija iqre jo bila djbra. Vdeležba je bila srednja; opažalo pa 88 je, da je učiteljst?o dobro zastopano. V. B. Tržaška gledališča: VERDI. D^nes cdmor. Jutri repriza slavna Wagnerjeve opero „Mojstri povci no-rimberški" POLITEAMA R0£- ETTI. Vrla umot- skila vrstah, — Naše naredne svetinje sramotečih Bodrugo? pa tudi nismo nikdar vabili v naš krog, temveč jim prav radi prepuščamo, da tudi nadalje tvorijo „rdeči rep" tržaške irredente. Tržaška mala kronik®. Dva iestdesetletna starčka oskrunila triletno dete? Zdravniki se bodo morali izraziti na podlagi preiskave na tele»u komaj triletne deklice o nekem strašnem činu, kajti ratom odstavku hrvaški "stavek sVovenakim' 8°di 8e» da. Je j8ta Postala žrtev °gnJu3Q0 istem oas.avKu nrvasai stavek s siovenatam, eroti5nega čina dveh starih degtmerirancev. i včasih pa so celo v istem stavku pomešane Za sedaj treba še 6ftkati na h?d zdravni&ke ' pokvarjene hrvaške m slabe slovenske fraze. _i uQ ' t^^ . • • ___t> i Nam je vse eno, ali se nam piše hrvaS- Prel'kave' 8e Je zSod,1°- P"dvče-( niča, igralka Verginija sinoči v ruski drami eminentno ter je žela ž-i stopu in po vsakem aplavz. D^nes se vprizori drama „La signora delle cimelie". FENICE. Danes zvečer vprizori v prvič nova komedija g.ce G aeinte nike4*. EDEN. Nccoj se vrši stava. ter je nastopila lora" izvanredno svojem prvem na-ivu vsestranski u 4 de.anjih : ob 8. uri se v 3 dejanj-h, Gallina, ^Tajnost gospe Vero- tu običajna pred- pa so zopet hrvaški. Večkrat pa se vrsti v Društvene vesti. Cir, Pametni ljudje, v kolikor jih je sploh Se ki ali slovenski; da, mi bi želeli, da bi od v socijalni demokraciji, pa naj vprašajo svojo; Balkana do Triglava zavladal le eden jugo- rajšnjem zvečer bila sta na ovadbo prtljagarja Okraševalnl odsek daues zvečer ob Nar. dnma". Čitalnica sejo za 8. uri Met. ples ima v restavraciji pri sv. Jakobu opozarja vse Germana Gamba, 38-letnega iz Verone, sta- opisane gojence na današnji Bestanek in vajo nujočega v ul. Malcanton št. 13, aretirana 58-letni Jakob Del Fabbro iz Latisane slovensko vest, da li more biti še nadalje 8'ovanski pismeni jezik; no to, kar nam po- njibovo meato v stranki, ki tako fanatično daja deželno sodišče, to je zasmehovanje na- Z?T««i« ^-f^ Cisl sf 11 besni proti vsakemu narodnemu društvu in šega jezika in tega mi ne bomo trpeli. JJnrianiu, vracar mse ar. 11. ' --»--—1 Kdor je zmožen sestavljati razloge v slovenskem jeziku, znal bo tudi začetek pisati v tem jeziku; in istotako glede hrvaščine. Da bi pa dva ali trije uradniki delali Milost v imenu jugoslovanske socijalne demeh hkratu na eni in isti razsodbi in še vsak v kracije pri d.ru C;mado:iju v stvari pogodbe dru8em jeziku, to nikakor ni dopustno. - —"bčuje rečeni sodrug na- Protestni shod N. D. 0. v Škednju. _ Vkljub temu, da je bil ta shod še-le v nikdar pri dr. Cimadoriju zadnjem hipu sklican in brez vsake posebne tej zadevi. Bil reklame, 2bralo se je predsinočajim v zgornji tudi proti takemu, ki ni šlo nikdar in nikjer! socialnim demokratom na pot. Dr. Cimadori v novi luči. Ozirom na trditve z naše strani, da je bil tudi sodrug z „Dalmacijo ft pno izjavo: „Jaz nisem bil s Ptigninijem in Panekom sem pa pri dr. <.\madoriju dne 23, decembra dvorani „Gospodarsikega društva" v Škednju preteklega leta z zastopniki lesnih modd na Opčinah v prostorih „Konsuoonega društva". Shodu je predsedoval akademik SosiČ, govorili so Jaklič, Dodič in Sos č. ZborovaTci so se izrekli solidarnimi s tržaškimi slovenskimi delavci. Našla se je delavska legitimacija glaseča se na ima težaka Fran Kert pri tvrd. Anton Boscheti. Dotičnik, ki jo je zgubil dne 11 t. tn. popoludae v via Gius. Carducci, naj se zglasi zanjo v prostorih Narodae delavske organizacije. Vesti iz Goriške. iz Sežane. Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani izreka najtoplejo zahvalo, vsem cenjenim uaelež teljem S lvestrovega večera, kakor tadi onim p. n. družioaaa ozir. gg. ki so poslati vstopnino za veselico, ali so isto prepiačali. — Vspeh veselice je sledeči: dohodki znašajo 234 94:; stroški 198'78 ostalo 36-16. PrepUčil je bilo 30'60, 8 družin je; poslalo 18*40. Diugo veseiico s petjem, igro in plesom priredi društvo na pustno nedeljo | dne 21. svečana. Pevsko in bralno društvo „Zarja" v Ko-! privi vabi na svoj letni redni občni zbor v nedeljo dne 17. t, m. ob 3. uri pop. v dru j štreni čitalnico. Dnevni red je običajen. Od nekod. Na moj dopis ped par tedni v cerj. „Edinosti" pod zgornjim naslovom, v katerem sem obsojal nedostojni polemične d i piše v „Gorici" in „Soči" iz moje rojstne vasi Standrež, oglasila se je „Gorica" od j dne 2. t. m. Kakor se zdi, je moj opravičeni dopis vendar uplival na moje rojake, da so prenehali s take vrste dopisi v obeh imeno-! n:h časopisih. Uvideli »o torej vendar, da so zašli nekoliko predaleč. Tega mnenja pa pa ni „Gorica", kakor je razvidno iz članka v omenjeni števil ki pod naslovom ,Najprej pred evojim pragom", v katerem celo nekako opravičuje t*ke vrste osebnih bojev. Jaz ne bom cdgovarjal na člankarjeva izvajanja, ker sem nasprotnik polemikam po časopisih, toda ne-kfti točk v omenjenem članku moram vendar zavrn ti, ker vidim, da je pisec na krivi poti g'ede a utor j a mojega dopisa in sumniči, kakor ee vidi, popolnoma drugo osebo, pa nočem, da bi radi mene trpela. Člankar pravi L mrec. da se je oglrsil znani nekdo iz bližnjega Štandreža v „Edinosti". Da to zavrnem, ni težko, ker mi cenj. urednižtvo „Edi-; nosti" gotovo b-agovoli potrditi, da ne bivam v Standrežu, torej v „Gorici" tudi ne morem biti zaen. — Dalje pravi med drugim, da bi prepir med „Gorico4 piiieha), „da ga ni članku pravi namreč, „da trajajo take vrsta boji po vaseh že, odkar sedanji rod pomni, ki pa niso prišli v časnike. Je pač treba, da imajo nekaj političnega na sebi" Jaz pa vprašam, ali so časopisi ustanovljeni za to, da take prepire pospešujejo s tem, da jim odpirajo svoje predale, s čemer ša bolj razu-nemajo strasti prepirajočih se strank ? Ali ne bi časopisi v takih slučajih z nasprotnim postopanjem več pomogli v doseeo miru ? Ako se dve osebi prepirata za stvar, ki ni za javnost, treba torej temu prepiru pritakniti nekoliko strankarske politike in hajdi z vso zadevo v časopise ! I Tega mnenja, kakor se vidi, je „Gorica", in dokler bo tako, seveda ni upati, da bi se politični boj ublažil. Slednjič ne bom opravičeval svoje trditve o vzroku ponehanja prepirov med „Narodom" in „Slovencem", le to cmenjam, da lahko vsakdo opaža, kako blagodejno upliva sedanje pisanje teh dveh dnevnikov na našo javnost. Tudi je dovolj jasno, koliko je to vedenje koristilo naši narodni stvari v boju proti nemškemu navalu že v teh par mesecih, posebno na Kranjskem! Dal Bog, da bi pri tem ostalo še nadalje! Seveda sem tudi jaz mnenja, da je, izključeno, da bi strankarski boj ponehal, dok'er stranke obstojajo. Toda vse se lahko vrši v mejah dostojnosti in pokazati na te meje dostojnosti je bil ravno namen mojega dopisa v „Eiinosti". Na ostale točke v članku ne odgovarjam, ker bi bilo brezvspešno. S tem je zame končana ta zadeva. Štandrežan v tujini. x Uvoz živine V Italijo. Lanskega leta se je uvozilo le na železniških postajah v Vi-demskem c kraju v Italijo 32.299 koni, 3188 volov. 362 bikov, 16036 krav, 271 bi?olov, 51217 junic, 17893 telet, 16494 prešičev, 2676 drobnine, namreč koz, ovac in jagnjet ter 55 322 kg zaklanega me32, tega največ iz Srbije. Pri vsej t-jj množini je pa meso v Vidmu tako drago, da si ga ubežnejši sloji prav težko privoščajo. Tako stane tam kilo gram boljše govedine od 2 50 d) 2 80 lir, uvezene pa 1.05 do 1.15 lir. Uradne cene sicer določajo govedino od 1.75 do 215 lir, a teh cen se ne drži nobeden mesar z izgovorom, da z njimi ne more izhajati. Ovčje meso se prodaja na drobno po 2 in pol lire, telečje pa navadno po 3 lire in še dražje. Vesti iz Koroške. Državna subvencija. Za vodovod v Stari vasi pri Žireh je dovoljene 2800 K državne podpore. Železnica skozi Ture je že toliko dograjena, da je bodo lahko izročili prometu meseca julija ali avgusta tekočega leta. Vesti iz Kranjske. Srednje šole na Kranjskem. Najnovejši „Verordnugsblatt" prinaša statistični izkaz o srednjih šolah na Kranjskem. Iz tega izkaza je dijakov: na I drž. gimnaziji v Ljubljani 578, na II. drž. gimn. 459, na nemški gimnaziji v Ljubljani 124, na gimnaziji v Kočevju 122, na gimnaziji v Kranju 325, na gimnaziji v^ Novem mestu 227, v škofovih zavodih v Št. Vidu (ki imajo še le 4 razrede) 191, Skupaj je torej na vseh kranjskih gimnazijah 2026 dijakov. Ljubljanska realka ima 529 dgakov, idrijska pa 270, skupaj torej 799. Iz toga izkaza je razvidno da ima ena sama slovenska gimnazija več dijakov, nego obe nemški gimnaziji, Ia da niao Nemci pri« vilegiran narod ? ! ^ Gospodarsto. Hrvatska štedionica, registrirana zadruga sa ograničenim jamstvom. Pod tem naslovom se je ustanovila v Trstu hrvatska posojilnica in hranilnica, kateri člen mora postati vsakdo, ki je plačal delež K 5, a jamči samo za dvo* i 3troki znesek K 10. Namen novi zadrugi je, j MILRN ŽN1DERŠIČ trgovec MMLČI ŽNIDERŠIČ rojena SKUŠEK poročena dne 14. prosinca 1909 Matenjavas Metlika Mesto vsacega druzega obvestila. ■ Kašlja ni več! Pastiljke za prsi so edino sredstvo proti kašlju, prehlajenju, hripavosti in vsakemu vnetju v sapnlh organih. Škatlja z navodilom stane 70 stot. ter s« dobiva samo v lekarni —— ' ■»■»g«'— PRAXMARER (Ai due mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 Dvorana za sodbene dražbe. Uiica Saoita 23—25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 13. t. m. od 9. do 12. opoludne. Nočne omarice, chiffoniers, umivalniki z marmorjem in ogledalom, izrezana mizica, mize, modiljeni, slike, kuhinjska omara stenske hromometrične ure, ogledala, svetilka za obeliti, fuštanj, popolna moška obleka, klopi za trgovine jertvin, kotli in mere, sodčki za razstavi enje blaga, predali, decimalna tehtnica, zavoji sveč, pšenica in pečena kava. Potrtim srcem javljamo prijateljem in znancem, da je v minoli noči nagloma v Gospodu zaspal Artur Umek. Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek 14. t. m. iz hiše žalosti ulica Fabio Severo št. 9, B. TRST, 12. januv. 1909. Žalujoči sorodniki. -- * ^ m „Sočo" netila že davno „Soča", katere iastaik živi le cd prepira". Na to ne bom odgovarjal, ker ni to moja stvar, pač pa m ram spet zavrniti naslednji stavek: „Po- i m* ga'.i so mu pti tem tisti, ki so njegovo ' osebnostno polivko podpirali, io k tem se prišteva tudi g, „Štandrežan" ; posebno pa tisti, ki so sodelovali pri njegovih proilulih „Tutti-frut.i" d. pr. g. St.ndrežana stanovski tovariši". Iz tega stavka je zopet jasno, da je člankar zamenjal mojo osebo z neko drugo, kajti meni ne more nifcdo dokazati, da bi bil kidaj podpiral lastnica jSoČe* v polit, boju, v katerega &e nisem fcplch n kdar vtikal. Docela neu m! i v pa mi je tudi konec stavka o sodelovanju mojih „stanovskih tovarišev" pri Tutti-frutti. Kateri moji (?) „ft*nov*ki tovariši" naj bi to bili, to ve stmo „Gorica" ; jaz gotovo ne. Ne zamerjam g. Člankarju, da se je prenaglil v tem. da je napisal to na napačni naslov, zameriam mu pa to, ker je jasno, da mu ni bi: glasni namen odgovarjati na vsebino mojega dopisa, ampak iskati osebo, ki ga je pi t»l a .. . Na njegovo mnenje, da sem slabo izbrai ,.E Unosi" za riiložbo moje morale odgovarjam ie to, da sem ti zbral „E d i n c s t" z n t o, ker vem. da čitajo moji sort jaki poleg „Soče" in „Gorice" največ tudi ..Edinost". In namen moj ni bil pisati v ka-terisibedi časopis, samo da bi bil dopis po-rat'sajen, ampak hotel sem, da ga bodo Štandrežani tudi čitali. Ali naj bi ga bil morda poslal „Gorici" ali ,S^>či", kjer bi gotovo zletel v koš, ali pa kakemu drugemu časopUu, katerega n*3 bi čital nikdo onih ki jim je bil dopis namenjen? JaBHa 3axBajia. CpncKO - npaBOCJiaBHa OnniTHHa y TpCTy H3pa-3yje cBojy HajTonjmjy GjiaroflapHOCT cBHjeM upacaBHHM m rpaijaHCKMM BjiacTHMa, 3aBOj*HMa h apyiuTBHMa, npw-jaTejbHMa h ii03HaHHii,HMa, kojh yHecTBOBauie cnpoBoay m jih ha Kojn apyrn HanuH H3pa3Hine CBoje cayHemtie y roJieHoj Ty3H, Koja je OBy OnuiTHHy 3ajtecHJia CMphy CBora HajBeher A06p0TB0pa h npetfcje»HHKa rocnonhha PucTa IIlKyji>eBHiia. y TpCTy, 12. jaHyapa 1909. JJy60K0 raHyTHM cpu,eM H3jaBJbyjeM y HMe CBoje h ocxajie pojiCHHe HajTonjiHjy 3axBajmocT CBHjeM Bjia-CTHMa, 3aBOjjHMa, jjpyuiTBHMa, npnjatejbhma h cbhm ohhm njiemehhthm ocoSaMa, kojh ca cbgJhm yHeinfceM y cnpOBOjiy h jih Ha ffpyrn HaHHH ojjauie n0T0H>y nonacT mhjiom HameM n o Koj hh Ky e'o, ds bi i»e mogel najti Dpomim tudi kak časopis, kaki bi bil popol-osebnih n*i- PHCTV IIlKyji>eBHiiy glede podobnosti koišnega ti želi wGo;ica", c odi a nedolžen glede padov. Z njtniin mnenjem o^e^nih napadov v enem in drugem listu se tudi ne strinjam. Ali naj se obsojanje političnega nastopa kake osebe postavlja v isto vrsto z on'm nizkotnim aramotenjem in zmerjanjem ter predbacivanjem osebnih ala-oosti in napak?! Mislim, da ne. s tem nečem i pravičevati ne enega ne drugega ča-gopiso, ker je to Dj bova stvar. Že gori sem omenil, da hoče „Gorica" nekako opravičevati take vrste bojev. V THMe yo;ia>Kimie h Hamy roJieHy Tyry, Te HeKa mm 3a to Hama tsjewnTa o.iaro^apHocT. Y TpCTy, 12. jaHyapa 1909. UBHJETA BAPAKO pot,. IIIKyJt»EBMT». »t*in IV »EDINOSTc Št 15 V Trsta, dne 13. jauuvarja 1909 CARLO iiOin n T Zalega olja - Jrst - V. Santa Caterfna 13. Prodaj*na velikain nadrobfa TELEFON 865, ti a svojim zadružnikom na podlagi principa *za emnosti oia auje kredit, rapodbujaje jih eb enem k varčnosti. Radi tega bo \spreje-roala vplačila poslovnih deležev, dajala kredite ca mejiiice, zadolžnice, vrednosti rečno zaloge in hipotekami posojila. bo eakomptiraia cdprte knjižne dolgove, vgprejemala in obrestovala vlogo na hranilne kniižice in tekočem rt <5 udu. Število Členov in število zadružnih deležev &ta neomejena. Društvo ima svoj sedež za sedaj v prostorih društva „ Jadran Via S. Sebastiauo 6, I. nadstropje, a prvo rav-nhieijatvo je sestavljeno tako-le : predsednik Anton Orel, I. pydpred9ednik kapetan Stipo D binović, II. podpredsednik dr. Ljubomir ToujftŠid, odborniki: Mate Tomf-š, trgovec in pcststiiik, Pi'ip Ivauišević trgovec in posestnik, G/ ga Lhlić, trgovec in posestnik in dr. Duje, K rtmtn, zdravnik in posestrik, vsi v Trstu. Poslovodja N. Horvat. Zadruga je že vknji-žena in začenja daies s»oje delovanje. Zimska jajca. Će hočeš od kokoši tudi po zimi jajc, potem je treba, da jih imaš na gorkem in da skrbiš za tečno jrčo. Jajce ima mnogo redilnih snovi v sebi in je treba kokošim zategadel precej gradiva, da ti neso jajca. (Jez poletje dobi kokoš rano^o prikladnega živeža zunaj »a prostem," p<3 7-imi je pa treba, da vse to nadomestimo z dobro ifi prikladno pičo •loma po kurnikih. Turšica ni dcJ^ra za nesne kokoši. Z njo se kokoši debele. Izmed ^rnja je posebno dober ječmen, ki naj se poklada popoludne. Zjutraj naj se poklada primerno gorka kuha iz krompirja, kateri se primeša deteljna rezanica, ki jo kaže prej popariti (najbolje že na predvečer) in pustiti v pokritih posodah nekaj časa stati, in pšenične otrobi ali pa lanene tropine. Ker potrebuje kokoš za tvorbo jajčne lupine mnogo apna, je prav, če se jajčne lupine zbirajo, stolčejo in med pičo pomešajo. Lahko se daje namesto tega tudi klajno apno. Darovi. V spomin pok, Frana Pcčkaj daruje g. Jakcb Pcčkaj 2 K. — Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je nabral g. Iv. Počk.ii med prijatelji v gostilni M. Kosič ulica Molin a veato K 8 04. Denar hrani uprava. Popravek. V izkazu (priobčenem v „Eii-mosti" o l 6. t. m ) darov v počeščenje spomina pokojnega Frana Počkaja, je sicer skupna svota K 19 80 prava, ali svota, ki se ]o Labrali „žalovalci" je zgrešena, iznaša »tmreč K 8'80, in ne K 3*80. Razne vesti. Grozen tajni umor v Mitrovici Hrvatski lieti poročajo : Pred nekoliko meseci se je s srojin očetom vrnil iz Amerike mladi 20 letni ierljarski moj&ter Mišo Prokop ter prinesel seboj večo svoto prihranjenega denarja. Hotel se je cženiti in sklenil prositi za roko lepe Katice Čajko, ki stanuje pri svojih roditeljih t Vfšnrski ulici, ki S3 razteza ob železniški prog«. Dekle je pristala na to, da jo Mišo snubi, ker je znala, da je marljiv in dober mladenič. — Na božični dan je Katica šla k nekemu sosedu, kateremu je umrl otrok, da zvečer — kakor je tamkaj navada — čuva z drugimi pri mrliču. Po 7. uri zvečer je prišel tia tudi Mišo in ostal do 11. ure po noči. Tedaj so ie s Katico podal domov, to je, spremil jo je do nje doma, kjer sta se se nekoliko časa razgovarjala, a potem se poslovila. Mišo je pred odhcdom ša objubil, dajo pride drugi dan snubit. V soboto zjut-aj, na praznik sv. {Štefana, so našli železniški uslužbenci na progi pri Yaš&r»ki ulici človeka z razbito glavo, izbitimi zobmi in cčmi, odrezano desno nogo in roko. Na lice mesta je kmalu potem prišla sodna komisija in velika množica ljudstva. Komisija je 40 korakov daleč od železniške proge našla moški klobuk, palico, izbit zob in mnogo krvi, dokaz, da je bil omenjeni človek ubit ca tem mestu, da pa zločinci odstranijo sled, ednesli so ga na železniški tir in položili tako respretno, da mu je lokomotiva, ki odhaja zjutraj v Vinkovce, odrezala desno nego in roko. Glava umorjeaca je bila tako grozno razbita, da so komaj mogli konstatirati, da je to Mišo Prokop. Ko se je poslovil od Katic«, čakali so ga gotovo zavidni tekmeci, ki &o tudi ljubili lepo Katico ter so mu s poleni in kamenjem razbili glavo, a zatem ga odnesli na železniško progo. Ta grozni čin je vzbudil veliko senzacijo. Pokojnega Mišo so ob veliki vdeležbi prebivalstva pokopali v nedeljo po Božiču« 8uml;ire mladeniče so zaprli, soiiŠČo vedi preiskavo z veliko vnemo. Zadnje brzojavne vesti. Potres, GORICA 13. (Ob 3. uri popolneČi). Oh 1 uri 49 min. sta se čutila tukaj dva zaporedna potresna sunka, ki sta trajna par sekund. Isto poročajo iz Pule, — (Glej dnevne vesti). SRBIJA. SOLUN 12, Daaski parnik „Ing«r" je prispel semkaj z vojnim materijalom, namc-u. enim za Srbiio. .*. V prodajalnici jestvin .*. Domenlco Horetti Trat, nI. Ginaeppe Gatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodajale po nc J zmernejših oen&b sladkor, kava, rlž, zmeal, moke, naravno maslo surovo ln kuhano, vino, pivo ln likerji v buteljkah Itd. Specijaliteta praških ln S. Danjelaklh grajati. Poštne pošiljat ve po zmernih oenah. MALI OGLASI S« računajo po 3 stot. besedo; mastno 1 tiskane besede se računajo enkrat več. najmanjša pristojbina stane 40 Plača se takoj. In«in Cfnlfi mizarski mojster, Trst, ulica JU.IJJ OE-Uflci Belvedere štev. 8. izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Qlll7hn iopfi kot sluga v pisarni aii trgo-OIU4UU OlrO vini. . ponujam dobra spričevala Naslov pove Ineeratni oddelek Edinosti. 61 Ugodna prilika! jev za domačo uporabo po K 64'— Preprodajalcem popust. Ulica S. Caterina 9. Dvorišče, ekladiSče 1,A. 66 Mnc+fl pisarniškega praktikanta i.£če mladenič. ITit/O IU dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinost^. 1958 Zapomnite si dobro. slikal elektrofotograf JERKIČ, via delle Poste 10, I. nad., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. Telefon 21-43. Učitelj t8m P°*orn znanJa z Uobraženim pod dekletom. Ponudbe, ako mogoče s sliko A. B." na Inseratni oddelek Edinosti 2090 U M ETNI ZOBJE Plombiranje zobov fzdirsnje ^obov brei S vsake bolečine v zoboztiravniSkem kabineta Ir. J. Čermak i« g. Taschcr TRST ulica della Caaerma štev. 13r H. sads: Poskusite Fi- Calllf^M« ki ie naj~ GOVO KAVO ff^rtltilSil finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnlcah. = H Mirodilnica Ariuro Castelreggio — nasledniki G. MIZZAN = Trst, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-23 Zaloga m - Mry in i. Petroiej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. (znamka zvezda) po 30 stotink. i „AHa Fiotta American^' Trst, Piazza della Borsa štev. i sc&f Popust -ga od 25To do 50% Da se popolnoma razpeča vse blago za ženske, kakor bluze, krila, ve-stalje svilnate jupons, alpaca in pan} perilo za gospe, nogovice, pajčolani, pasovi, rokovice iz kože, volne in tkanine, potne plaids, šarpe za gledališče, ovratniki za gospć itd. itd. Tse blago se more kupiti s 25°|0 dO 50°|o popustom v prodajalnici , Alla Fiotta Američana" Trst, Piazža della Borsa štev. i prvi urad za revizijo prizive in inf orm. v davčnih zadevah _'i Zaloga pristnega g Vipavskega vina : Istrskega terana JOSIP PEROZZI, TRST Prodaja po nizkih cenah na debelo kakor tudi na dom v sodčkih steklenicah in buteljkah. Via Bachi št. 9, EZZŠ& = TVRDKA -- Adolf Kosioris skladišče oblek za moške in dedke Trst; via S. Giovanni 16, I. n. (zraTcn Restavracije Cooperttiva ex Ilacke; > prodaja na mesečne a!i tedenske obroka obleke in površnike za moška, perilo i. i, d. jMajdogovornejše ecne. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trat, via delle Ombrelie S TELEFON St. 18-49 GUIDO e UGO COEH 100.000 buteljk od šampanjca . za refošk. ____ Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. šampanjc, bordeaux, renska vino, konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in 1'/« litra. Damjane iz stekla opletene. prevzamejo se dopošiljaive na deželo. , Kupuje razbito steklo vsako vrste. Restavracija Milano Trst, ulica Stadion Štev. 10 Danes irn Koncert flnnajsl M Prrčne ob 7. uri. Vstop prest Za obilen obink ne priporoma udani C. LllUch >Tova izdolovalnica glasovirjev : C. Olivo, Trst al. Felice Venezian 13, in ul. Madonna del Mare 4- (pritličje) Glasovirji in PianiDi - Orlcestrooi zadnjil novost- Prodaja — Menjava — Posojuje Ugla^anja in popravljanja. — CENE ZMERNI Trst, ulica deU'Istitnto IO, III., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni. obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam. Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto o9 9. nre predp. 8o 1. pop. da najlepšo bliščobo in vzdržuje usnje celo in meh^o. Zastopaik Alberte Tedtrsehi TB8T, Cor«o 4. III Veliko zalosa volnenih posrinjal Specijaliteta volne in žime za zimnice. Vse to se dobi pri p rešitih pogrinjal lastnega izdelka pokrival, perila, trliža, flanelastih robcev in bombazevine. Josipu Wollenigh, TRST, ulica M^canton štev. 12. o o o o o o Nova prodajainica ur in dragocenosti G. BUCH£!;i (ex drug Drag. Vekjeta) C0B80 štev. 36 — TK3T lainroii jrejšij« prodajal. CS£A8 VEijET. Bogat) Izbor zlatanlne, srebrnine, dragocenosti In iepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema ruročbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno In žepne ure. tfJT Cene zmerne. . Si Hotel Balkan 70 seb, elektr. razsvetljava, lift kopelji C^t **B«rn«. Ro^taj & Kogl Hotel Balkan ; Tcvarae in delavnice pohištva in stavbenih rzdelkov v SOLKANU pri '__l. Gorici. ---- LMt«a i»l«mnlskl Ur : Gorica, drl kolid., Solkan Mizarska zadruga v Solkanu Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE SOLKAN, TRST, via Cttaru 4 ZALOGE REKA, Via Pile 2 SPLIT, nanovojobali Brz.: ZADRUGA ■ Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 -