DELAVSKA POLITIKA
lakaja dvakrat tedensko, in sicer v»ako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. 'Mefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljaine namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, z* inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 101
Sreda, 20. decembra 1933,
Leto Vlil.
Preorientacifa na Balkanu?
Želimo sporazum in sodelovanje med balkanskimi narodi.
Nedeljski obisk bolgarske kraljevske dvojice j® simboličnega pomena, da se politični odnošaji med balkanskimi državami _ izboljšujejo. Balkan je bil pred vojno nevarno ognjišče sporov, zaradi katerega je vsaj navidez nastala tudi svetovna vojna. Vsa zadnja stoletja je na Balkanu vedno tlelo in vrelo. Vršili so se osvobodilni boji, često pa tudi medsebojno klanje. Zato je sedanja diplomatična akcija za zbližanje in sodelovanje balkanskih držav važen, vesel pojav, ki obeta miren in spore-den razvoj balkanskih narodov v kulturnem in socialnem pogledu.
Pomembne so besede bolgarskega ministrskega predsednika Muša-nova, ki je izjavil časnikarjem med drugim:
»Imamo vprašanja, ki nas morejo deliti in ki so nepovoljno vplivala v preteklosti na odnošaje med obema narodoma. Ali točno je tudi, da se ta vprašanja zadovoljivo morejo rešiti po osebnem spoznanju v atmosferi zaupanja in prijateljstva. Nikdar nisem opustil prilike, da ne bi izjavljal, da je bolgarski narod naklonjen miru ter da želi sporazuma in prijateljstva z vsemi narodi, predvsem pa s svojimi najbližjimi sosedi. To dokazuje dejstvo, da se je brez rezerve priključil vsem mednarodnim sporazumom, katerim je bil cilj, odstraniti nasilja v mednarodni politiki.«
Bolgarija je bila doslej osamljena. Pridobiti sta jo hoteli zase Italija in Madžarska. Kakor pa Mušano-va izjava potrjuje, se Bolgarija zaveda, da je brez sosedov le otok na Balkanu in da bi ji drugačna zveza ne bila prav povoljna. Geografično-politično in gospodarsko je zanjo predvsem zveza balkanskih držav važna. Najbolj važna pa je za Bolgarijo, da se odtegne mednarodnim spletkam, ki razdvajajo Balkan. Imperialistična politika zahodnih velesil je že odnekdaj neprestano netila sovraštvo na Balkanu. Prodreti je hotela do Bagdada, borila se je za Orijent, ja carigrajsko morsko ožino Bosporus ter zaradi teh imperialističnih problemov netila vojne požare, da bi se jim nudila utemeljena prilika za intervencijo. S sporazumom balkanskih držav bo pa zaenkrat konec te hujskaške imperialistične politike velesil na Balkanu.
Čehoslovaške strokovne organizacije 1932
Strokovne organizacije naraščajo.
, Cehoslovaška ie močno industrij-
l Ž1 država. Zaradi tega je tam de-
. 0 gibanje, politično in strokov-no »ko lepo razvito.
.	1932. (konec decembra) je
1 ‘	.n? Cehoslovaškem strokovno
organiziranih 631,750 članov in članic, Poslovnem letu so strokovne organizacije pridobile 20.473 novih članov, oziroma so porasle za 3.3%.
Češkim organizacijam pripada 407
^24 307 c^anov. nemškim pa
Bratska strokovna organizacija nam bodi v zgled.
Sirite našlištT
Zavarovanje za nezaposlene in za izdatno podpiranje
Nahajamo se v najhujši zimi. Beda, ki je nas spremljala lansko leto, se je letos povečala. Ne le, da konjunktura v industriji ni porasla, marveč seza
tudi med kmetiško delavstvo.
Ni več spora v tem, ali je potrebno zavarovanje za nezaposlene ali ne, zakaj vsa javnost uvideva potrebo preskrbe nezaposlenih. Tudi država je priznala to načelo s tem, da je stavila znesek za podpiranje nezaposlenih v proračunu ter naročila banovinam in občinam, da naj s posebnimi prispevki in svojimi dotacijami
ustanove podporne sklade.
S tem je priznano načelo.
Vsekakor pa te zbirke ne zadoščajo ‘ J T '	*’"'r
»■	•	*	r
f:
Nezaposleni
delavci so poleg tega, da ni gotovo ali dobe podporo ali ne, ki je še tudi nezadostna, vedno v negotovosti. Iz teh razlogov se v delavstvu ponavlja zahteva po obveznem zakonitem zavarovanju za nezaposlene.
Dognano je torej, da je moralna dolžnost družbe, da preskrbi s kruhom one, ki zaradi njenega upravljanja tega nimajo. Nimamo pa upanja, da bi splošnost to nalogo izvršila, zato
mora delavstvo z vso odločnostjo zahtevati uvedbo splošnega obveznega zavarovanja za nezaposlene delavce in nameščence ne glede na stroko.
Sedanje podpiranje nezaposlenih se vrši tudi brez dejanskega sodelovanja delavstva pri upravljanju podpornih skladov. V obveznem zavarovanju morajo biti tudi delavci zastopani v upravi.
Tudi v sedanjem proračunu je predvidevan znesek za podpiranje nezaposlenih. Potrebno pa je, da se ta znesek
zviša,
ker je tudi beda letos večja.
Minimalna zahteva za zavarovanje nezaposlenih je, da v to zavarovanje prispevajo delavci, podjetniki in država. S tem se bo splošnost ali država kot gospodarska enota samo oddolžila svoji naravni dolžnosti.
Prav posebno važno je tudi, da se v tej zimi blago draži, dočim sramotno nizke mezde še vedno padajo. To je zlo.
Strokovne organizacije delavcev in nameščencev morajo to vprašanje letos iznova povdariti v svojih akcijah. Lanska akcija je prodrla z načelom, da je tako zavarovanje potrebno, letos pa mora ta zahteva prodreti. Zahtevo morajo najodločneje podpreti novoizvoljene delavske zbornice.
Zahtevamo zavarovanje brezposelnih.
Pred zaključkom procesa o požigu nemškega parlamenta
Državni tožilec predlaga smrtno kazen za Lubbeja in Torglerja,
Preiskava v procesu požiga nemškega parlamenta, oziroma obravnava, je zaključena. Državni tožilec je predlagal za Lubbeja in Torglerja smrtno kazen, za Bolgare Dimitrova, Popova in Taneva pa oprostitev.
Značilno v tem procesu je, da se je kazal Lubbe v procesu kot fanatičen in slavohlepen požigalec, čeprav je njegova krivda jako dvomljiva. dočim za krivdo Torglerja sploh ni pozitivnih dokazov. Tor-gler se je branil energično in stvarno. Dimitrov je bil silno agresiven in je. celo Goringa izzival pri obravnavi. Zagrozil je Goring Dimitrovu, da ga sedaj čuvajo stene ječe, ko pa pride na prosto, se bo obračunalo z njim.
Glede krivde Torglerjeve je sam državni tožilec nejasen, ker je svoj predlog utemeljeval s tem, da so komunisti iz nolitičnih razlogov rabili važno akcijo, da prično revolucijo. Namesto dokazov je držayni pravd-nik utemeljil svoj predlog s tezo, ki nima nikakršne realne podlage.
Državni pravdnik je končno pozival sodišče, da izvrši svojo dolžnost po svoji vesti. Dolžnost sodišča
Pavel Boncour pojde tudi v Rusijo
Sovjetska vlada je povabila francoskega zunanjega ministra Pavla Boncourja v Moskvo. Minister obišče Prago in Varšavo ter obenem tudi Moskvo. Gre očividno za evropska vprašanja poleg gospodarsko-političnih.
je pa označil že Goring pred sodiščem in na prvi seji parlamenta.
Za državnim tožilcem je govoril branitelj Seuffert, ki je odločno zavračal, da bi bil požig parlamenta signal za. revolucijo.
Sodba bo razglašena Iv soboto, dne 23. decembra 1933.
Gtf ringa Jezi proces o poiigu parlamenta
Pruski ministrski predsednik Gb-ring pravi, da je proces proti požigalcem parlamenta narod razočaral. Dokazal je, da se ne sme ravnati po abstraktnih paragrafih, kadar gre za politični zločin. Bil sem sam priča in sem pred sodiščem izrekel protest v imenu vsega naroda zaradi postopka v obravnavi. Odgovorni so obtoženci. Obžalovanja je vredno, da tri četrt leta, po zločinu še vedno ni obsodbe.
Gospod Goring priznava s tem blamažo režima. Če pa sodba še ni izrečena, je pač krivda, ker ni pravih dokazov in je predsednik jurist, ne pa izrazit fašist.
Uspehi sodjalistov na Finskem
Pri obč. volitvah, ki so se vršile 8. t. m. na Finskem, so imeli v mnogih mestih socijalisti lep uspeh. V glavnem mestu Helsinkih, kjer so imeli dosedaj 22 mandatov, jih imajo sedaj 23, vse ostale stranke skupaj pa 36. Tudi v mnogih podeželskih občinah se opaža jačji okret na levo.
Razpisane so volitve
obratnih zaupnikov.
Sodrugi in organizacije naj pravočasno preskrbe za te volitve potrebne priprave. Več poročamo prihodnjič. Volitve se bodo vršile v mesecu januarju 1934.
Nemški državni zbor
Seja je trajala sedem minut.
Nemški državni zbor je na prvi seji sprejel dva važna sklepa. Izvolil je Goringa za predsednika ter ga pooblastil, da sme vbodoče vse vložene peticije ali zavračati ali pa odka-zati pristojni oblasti.
Seja se je izvršila po vojaški di-sciolini. Poslanci so samo glasovali. Disciplina poslancev se je celo galeriji zdela smešna.
Goring je izjavil, da bo skliceval parlament le v važnih zunanjepolitičnih zadevah.
Preskrba dela na Čehoslovaškem
minister dr, Czech pred proračunskim odborom senata.
Minister za socialno skrbstvo dr. Czech je v proračunski odsekovi debati senata povdaril, da so dosedanji ukrepi nekoliko zalegli, da se je nezaposlenost zmanjšala, vendar je nujno ravnanje še vedno potrebno. Izrabiti se morajo vse možnosti v boju proti krizi in nezaposlenosti ter voditi akcijo po načrtu, da rešimo stotisoče ljudi propada.
Med te pomočke spada
skrajšanje delovnega časa,
ki postaja vsak dan nujneje in neod-ložljiveje. Druga namera, ki se pri nas še vse preveč podcenjuje, katere izvedbo pa moramo z vso odločnostjo zahtevati, je ureditev delovnega trga, dodelitev prostih delovnih mest predvsem nezaposlenim in socialno najpotrebnejšim. Nadalje se bo morala vlada pobrigati za notranjo kolonizacijo, za mladino, za prehrano otrok nezaposlenih ter za dodeljevanje drugih podpor ob različnih nujnih prilikah.
Tako govori minister, ki skrbi obenem za proračunsko kritje za potrebe ministrstva socialnega skrbstva.
Stroga zima — usmilite se ptičic
Vsako ostrejšo zimo čitamo v listih to prošnjo, oziroma opozorilo. Opozorilo je povsem na mestu. Toda v letošnji zimi je nujnejši obenem klic po preskrbi nezaposlenih in njih otrok. Klic sedaj je že zamujen. Že pred letom smo vedeli, da se gospodarski in socijalni položaj ne more znatno izboljšati v bližnji bodočnosti. To smo vedeli, vedeti smo morali. Poleg pogoršane lanske bede je pritisnila na siromake še trda in rana zima.	'N	’»
vi' ‘	f'	Z1	•	,.	«j£
Siromak za siromakom trka na naša vrata. Minuli teden je potrkal mlad človek in prosil za obleko ali kruh. Oblečen je bil v golo srajco in hlače ter nosil obrabljen klobuk in raztrgane čevlje. Nimam dela že dolgo, dolgo. Nihče se ne briga zame, nihče ne sliši mojih tarnanj. Ali mislite, da ta siromak nalašč hodi tak okoli? O, ne!
Nasi v Franclji
Naše uredništvo je prejelo to-le pismo iz Francije:	,	I
Daleč narazen smo, ali vendar, dragi j sodrug, mi poslušamo sleherni utrip Vaše- j ga srca, sleherno Vašo besedo. Radi bi, da j bi tudi Vi s tako pozornostjo sledili naše- j mu £iban,u m se spominjali, ko smo morali j s trebuhom za kruhom v širni svet. Poznat- j stvo in prijateljstvo nas spaja, veže pa tudi ; ■ona velika ideja, ki je omogočiia, da se tuj- j ci po jeziku počutimo kot bratje med nami . enakimi francoskimi trpini. »Delavska Po- 1 litika« je sedaj edina naša medsebojna vez; preko nje govorimo in pazno prisluškujemo, kakšen bo odmev naših besed. Vse kar vas i razveseljuje, napravlja tudi nam veselje, vse j kar vas žalosti, prav tako težko tudi mi občutimo; vsi smo bili in ostanemo eno.
Težko smo mi socialistični rudarji pri- • čakovila izida volitev v Delavsko zbornico. Tem večje pa je bilo naše veselje, ko smo čitali poročilo o izidu v našem listu. Mi vemo, da je bil Vaš boj hud, ker so nasprot- ] niki uporabili vsa sredstva, da bi Vas uničili. Pa so se zmotili. Vaša zmaga nad žuti- ; rai, ki v srvojem nastopu dosledno kopirajo : nemški in italijanski fašizem, je sijajna, ■ zlasti tudi radi tega, ker je ta zmaga 'potr- j jena od stotisoč zavednih delavcev, delavk in nameičenstva v celi državi. Mi izseljenci, . brezdomovinci, Vam k tej zmagi najiskre- j nejše častitam, ker čutimo, da je Vaša zrna- j ga naša zmaga. Kajti kljub temu, da smo j ločeni, se vedno še prištevamo k onemo j delu trpečega jugoslovanskega naroda, ki ; je doma prav tako pozabljen, kakor smo ' pozabljeni mi, raztreseni po širnem svetu. ;
Naši tukajšnji sodrugi, bivši trboveljski j rudarji, so bili najprej osuiplji nad izidom ; glasovanja v revirjih, danes pa, ko vedo kako je do takega volilnega rez.ulata prišlo, majajo z glavami in se čudijo, kako je kaj ; tacega sploh mogoče. Vsaka stvar ima svO'j j konec in tudi take razmere kot so bile pri j trboveljskih volitvah ne bodo trajale večno, j
'Citaljein in čitalkam naše »Delavske Politike« je še gotovo v spominu naš apel na široko javnost, s katerim smo prosili za j k n'iig e in odrska dela. Našemu pozivu so se | odzvali in sicer častno odzvali sodrugi in so družice iiz Amerike, torej tisti trpini, ki sami okušajo bridkost, katere nam nudi de- j lo v deželah tujega kapitala. Iz Chikage in ; Clevelanda smo sprejeli veliko število knjig, j revij in časopisov, katere so zbrali in nam : jih darovali naši sodrugi. Najlepša jim hva- ; la! Vse pa prosimo, da se nas spominjajo j tudi v bodoče.	_	I
Znano nam je tudi, da je prispelo večje število knjig na naš konzulat v Lille. Baje j jih je poslala banska uprava Dravske bano- j vine za nas izseljence. Na čigavo .pobudo, } nam ni znano. Pri razdelitvi teh knjig so ! na voditelji »Zveze rudarskih društev Sv. j Barbare« naše slovenske seikcije francoske zveze rudarjev (Syndikat des Mineurs) krat- 1 komalo prezrli in so razdelili knjige na raz- I nu .društva, katera štejejo morebiti do 10 j članov. Mi v Lensu imamo dve sekciji, ka- j teri sami imata skupno toliko članstva, ko- j likor !^a šteje cela njihova zveza v severni i Franciji. Mi zbiramo materi jal in 'bomo ob j priliki še kaj napisali. Na naših strokovnih I shodih pa bomo ljudem že obrazložili delo i tistih diospodov, ki se tudi v Franciji tru- j dijo za narod. V odgovor na zapostavljanje j 1 'mio povsod ustanovili naše sekcije v sklo- j pu francoskih svobodnih strokovnih orga- j nizacij.	j
Francoski socijalisti so zapustili ! nTrlament med proračunsko debato, | ker se niso vpoštevali njihovi pred- j logi za zmanjšanje kreditov za voj- j sko in za črtanje nekaterih novih j davkov; v glavnem pa zato, da so j omogočili vladi Chautempsa, da J spravi proračun pod streho, ne da bi j socijalisti za to nosili odgovornost. Te taktike se bodo socijalisti posluževali tudi v bodoče, da s tem preprečijo padec sedanje vlade, ki ga ob sedanjem političnem položaju tudi oni ne žele.
Doma in po svetu
Lažnjivo poročanje. »Trgovski list« z dne 19. t. m. poroča, da so »plavi« zapustili sejo upravnega odbora Delavske zbornice zato, ker niso zastopani v predsedstvu. Resnica }2 le, da je podpredsedniško mesto še sedaj rezervirano za »plave« kot drugi klub, ki ga pa niso hoteli sprejeti ter so zahtevali v ožji upravi še več mest.
Za fašistovsko »reformo« socialnega zavarovanja se skromno ogreva dr. J. B. v uvodniku 287. št. »Jutra«. Kljub temu, da tozadevni reformni načrti nemških fašistov še niso izdelani, ali vsaj ne objavljeni, kakor pravi sam člankar. Pisec že v naprej izraža simpatije s temi »reformami«, ko pravi: >Tako sinova nemška politika prizadeva, da tudi v socialnem zavarovanju izvrši reforme, ki odgovarjajo duhu programa narodnih socialistov. Marsikatera misel je zdrava in uvaževanja vredna tudi za dru-vTe narode . . -« Katera bi bila ta mi-sel? Morda ta-le, o kateri pravi dr. J. B.:	Zanimivo je naziranje, da te-
lesno slabe osebe sploh nimajo pripadati obveznemu socialnemu zavarovanju. Za slabiče naj skrbi država iz ubožnega skrbstva. Zavarovalno skupnost naj tvorijo samo zdravi in močni, ki so sposobni, da vse svoje energije razvijejo v korist naroda in države.« Potemtakem bi bilo zavarovanje samo za tiste, ki ga ne potrebujejo; kadar bi nekoč »zdravi in močni« postali »telesno slabi«, bi jih pa degradirali v ubožce in naj potem država in občina gledata, kako se jih bosta znebila. Res »prav zanimivo« je to fašistovsko naziranje. Še bolj čudno in zanimivo je pa to, da se najdejo gospodje, ki opozarjajo'že kar v naprej našo javnost na »zdrave misli« še »neizdelane in neobjavljene« nemške fašistovske reforme socialnega zavarovanja. Nekoč so se slovenski naprednjaki učili pri Čehih. Danes pa mislijo, da je bolje, če bi kopirali nemške hitlerjevce in da bi socialnemu zavarovanju vzeli njegov zadnji smisel, namesto da bi se že vendar razpisale volitve v okrožne urade in da bi smeli izpre-govoriti svoje misli o zavarovanju in o birokraciji v tem zavarovanju tisti, ki to zavarovanje res plačujejo.
Krslj in kraljica v Zagrebu. Ob rojstvnem dnevu kralja Aleksandra sta obiskala kralj in kraljica Zagreb. Prispela sta v Zagreb v soboto zvečer.
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije je izvedel radi izplačila razlike več intervencij. Odgovori iz Beograda, ki jih objavlja »Ujedinjeni
Železničar , pa se glasijo vsi tako, da razlike ne bo za letošnji božič.
Kdor bi sodil naše kraje in ljudi po »Jutru«, bi dobil o njih najslabše mnenje, že slabše, kakor je n. pr. razširjeno o avstralskih kanibalih, j Kajti po »Jutrovi« rubriki prevladujejo med našimi kraji in ljudmi sama
zločinstva najrazličnejših vrst. V 284, štev. Jutra« n. pr, berem pod »naši kraji in ljudje«: 1. hijena na pokopališču pri sv. Križu, 2. dva v grob dva v ječo, 3. aretacija nevarnega zločinca itd. Edino dejanje, ki ni zločinsko ali ki spada morda celo med dobra dela, bi bilo po tej »Juti o vi" številki to, da je neki »Ju-trov naročnik dosegel »povsem nov iekord v drobni pisavi«. Vzgojno pri teh naših krajih in ljudeh« bi bilo edino-le priporočanje »Franc-Jožefove vode« in čistila »Vim«. Da, če naši kraji in ljudje nimajo nič drugega dobrega, imajo vsaj dober dnevnik, ki skrbi za njih čast in ugled. (Zadnjič smo imeli priliko prisostvovati roditeljskemu sestanku i'a nekem srednješolskem zavodu. Pri tej priliki so stariši, naročniki meščanskih listov, odločno obsojali obširno poročanje o umorih in zloči-' nih, ker se upravičeno boje, da bo tako čtivo zastrupilo njihovo deco. Op. ur.).
Za predsednika zagrebške delavske iborsice je bil izvoljen s. Jošt, organizator grafičnega delavstva.
Meda je moriš in tako privlačna zadeva hkrati, da jo mora tudi »Slovenec« upoštevati zlasti, odkar so iz mode kratka krila in so v modi goli hrbti tam do pod križa. V modi je pa tudi hlinjenie sočustvovanja s trpečimi, zato »Slovenec« tiska na modni prilogi tudi kratek delavski vestnik, ki je na vedno manjši od modnega -toroč'!a. Taka ureditev katoliškega dnevnika odgovarja baje določbam zadnje paneške enciklike »Quadra-gesimo anno«.
Poštnina za pisma v Italijo se s 1. januarjem 1934 zviša od 2.50 Din na 3 Din za prvih 20 g; za vsakih nadaljnjih 20 g ali del na 1,50 Din.
Novi predsednik haaškega mednarodnega sodišča. Za predsednika
stalnega mednarodnega sodišča v Haagu je bil izvoljen sir Cecil Hurst, za podpredsednika pa dr. Gustav j Guerrero. Njiju poslovna doba je triletna, to je od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1936. Hurst je bil prej v angleškem zunanjem ministrstvu in ! član stalnega razsodišča.	j
Velik požar v Donawitzu na Štajerskem, V donaviških plavžih je pogorelo 50 metrov dolgo in 30 metrov široko skladišče materijala in železa. Začelo je goreti ob 8. uri zvečer.
Dr, Anton Švehla umrl. V torek je umrl v Pragi bivši dolgoletni ministrski predsednik čehoslovaške republikanske vlade dr. Anton Švehla. Švehla je bil presednik čehoslovaške kmetiške republikanske stranke. Demokratični temelji čehoslovaške republike so bili znatno utrjeni pod njegovim vodstvom vlade. Pokojnik je bil rojen v Hostivažu pri Pragi 1873. Njegovo delo je predvsem sedanja koalicija demokratičnih strank.
Vsa/ enega
novega naročnika
bom vridobil vsak teden za
PolItlKn"
To mora biti trden skh p vsakega zaupnika, vsakega zavednega orotetarca.
Sodrug! Ako hcš lo izvrši/, uspehi ne bodo izostali
\
J
Češki demokrati in priznanje Rusije. »Demokraticky Stred« piše:
Amerika gotovo ni priznala Sovjetov iz občudovanja in simpatij do komunizma, temveč iz treznih koristoljubnih vzrokov. To naj bi nam bilo za vzgled. Tudi pri nas obstoji ’ ssstranska pripravljenost, da presojamo nase razmerje do Sovjetske Rusije trezno in mirno in s stališča koristi za našo državo. Neki mali skupini se je vendar dosedaj vedno posrečilo, da je s popularnimi, in mogoče iz; plemenitih nagneti izvirajočimi gesli, ki pa že davno več ne odgovarjajo obstoječim razmeram, odrinila to vprašanje v položaj, v katerem se ljudje sramujeio označiti stvari s pravim imenom. Če vzamemo vso stvar z moralnega stališča, potem bi se tistim, ki so trgovali s carsko Rusijo, tudi ne bilo treba sramovati, če bi trgovali z Rusijo sovjetov.
Proti zakonu o sterilizaciji se jc
izjavil katoliški episkopat v Nemčiji.
»Volkischer Beobachter«, dose-daj strankin list nacijonalnih socija-listov. je vlada proglasila za svoje uradno glasilo.
Anglija gredi vojn n letala. Po načrtu namerava Anglija zgraditi zopet 120 voinih letal. Vse je le priprava za trajen mir.
Poljski Židje so demonstrirali pred angleškim poslaništvom v Varšavi proti omejitvam priseljevanja Židov, ki jih vrši angleška manda-tarna. oblast v Palestini.
Nova španska vlada, Vlado na Španskem je sestavil Lerroux. V vladi je osem radikalov, en naprednjak, en liberalni demokrat, en agrarec in en republikanec.
Kitajski komunisti ne mirujejo.
Vstaši in uporniško vojaštvo v pokrajini Fukien, ki se je proglasila za samostojno, se odkrito bratijo s komunisti, radi česar so tamošnji inozemci zelo vznemirjeni. Japonska pomorska flotila v Šanghaju, obs10' ječa iz ene križarke in treh ruši!cCV’ pod poveljstvom viceadmirala , j mura, jc dobila povelje, da takoj odpluje v Formoso, kjer naj bo pripravljena za morebitni aktivni Poseg v dogodke v Fučan-u.
Tone Maček:
31
Po širok ih stopnicah sestavljenih iz lesenih brun, so dospeli pred stari šalit, vsekan v živo skalo, nad katerim se je dvigalo staro strojno poslopje.
Meta se je oddahnila:
Presnete stopnice, kako so strme.«
»Tebi že sapa pohaja, ko si šla prazna po njih, mi pa nosimo sem gori s skladišča vsak dan na ramenih težka debla po teh stopnicah, 1 ežje hlode si zadene po troje ali petero rudarjev na rame. Sedaj poleti še gre, ali kadar je deževno in opolzko in pozimi, ko so stopnice prevlečene z ledomi, je to skrajno mučen in nevaren posel. Marsikdo si je pri tem že polomil noge ali rebra, če mu je spodrsnilo.«
, Moraš ti tudi nositi?
»Pri jutranji zriveni vsak dan, včasi pa tudi popoldne. Tamle naložimo potem les v kletko in se spuščamo z njim v jamo.«
»Jaz ne bi šla tja doli za vse na svetu.«
»Če bi morala, bi tudi. Nek znanec mi je pravil, da v Rusiji tudi žensko delajo pod zemljo.
Sicer io pa prav, da pri nas to ni v navadi, saj še mošk težko dobi delo.«
Od starega šalita je vodil rudniški tir preko visokega in dolgega lesenega mostu, ki je vezal to stran z nasprotnimi bregom, kjer se je nahajal glavni šalit, strojna in separacija, navzgor po bregu pa je biio zmetana rudarska naselbina. Most se je vzpenjal preko globoke doline, po kateri je vodila cesta i". je curljal potok Boben. Globoko doli so stale ob cesti hiše in! so mrgoleli ljudje. Nekoliko ob strani, vendar mnogo nižje, se je bočil preko ceste še en most, mnogo širji in solidnejši, z železniškim tirom, po katcremi so porivali pod separacijo železniške vagone, da so se napolnjevali s r/rebranim in opranim premogom. Tu je stalno cvilila mala lokomotiva in so brliz-gale piščali sprevodnikov. Ampak danes je delo počivalo: v spuščalmem stolpu nad šahtom niso vsako minuto zabrnela kolesa, po široko razpredenem omrežju tirov, tnled šahtpm in separacijo, se niso podili drug za drugim vlaki s tiktakajo čimi vozički-lmnti, pred katere bi bili vprežen! izmozgani konjički, ki so pri vsakem' koraku re-signirano kimali z glavami in strigli z oguljenimi uhlji, nad njimi se niso drli poganjači in jih švrkall z biči. za vlaki se niso podili polbdrasli fantički z zavirajočimi krooelci. I udi iz separacije danes m bilo slišati glušečega ropota strojev, izsipavanja
premoga na tekočo platformo in njegovega padanja v podstavljene vagone. Fuldi po brefrasbergu. no katerem so se na železni vrvi vlačili vagoni z gruščem1 in kamenjem v goro, na odsip. danes niso lazili vagončki kakor veliki črni lirošči. Po-v'--; d je vladal; svečan mir, toliko boli svečan in nenavaden, ker je le malokedaj prekinil za nekaj ur ves ta peklenski ropot, ki je tu okrog odmeval dan in noč. Danes pa je bila nedelja. In to ne kaka navadna nedelja, temveč plačilna nedelja, prva po vsakem petnajstem V mesecu.
Na nasprotnem bregu so šli mimo izkliceval-
nice proti šaliti*.
Meta je pogledala skozi žično ograjo, ki ga je obdajala pri vrhu, v globočino. A takoj je zopet odskočila in se stresla:
»Kar strah nre jc.
Zatem se je čudila stolpu:
»Ta pa je mnogo višji kakor naš cerkveni zvonik. Kaj pa pomeni tistih dvoje koles tam1 g<>r' na vrhu?"
■ Vidiš te debele Vrvi, iz žice spletene, ki vise v šalit? Te vrvi so napeljane preko teh k0’.1:* vrhu stolpa, odkoder vodijo v strojno, kjer P stroj med obratom odvija oziroma navija na v>-likanske šinile in se na ta način spuščajo a i gajo kletke iz Šalita.«	•
(Dalje prihodnjič.)
Ste v. 10L.
Stran 3
KATHRE1NER KNOPPOVO SLADNO KAVO uživajo milijoni! Skodelica od 2 decilitra Kathrciner Kneippove sladne kave s pravim :Franckom: stane samo 10 par, s sladkorjem in mlekom 45 par.
Ljubljana
Silvestrov več :r
v dvorani Delavske zbornice
priredi ljubljanski medstrokovni od-|30r z jako zanimivim vzporedom in ob nizki vstopnini.
Organizacije prosimo, da se ozirajo na to prireditev.
A" niso vsi nezaposleni državljani, Ljubljanska »Domovina« pravi, da se »socialna« skrb nanaša samo na somišljenike njih stranke. Ka or vemo, so v teh krogih ljudje, ki so dobro zaslužili in služijo. Naj odpro svoje mošnjičke. Pri javnih sredstvih protekcija ni na mestu, Ker ni
morama,	,, ,,,	,	, |
Naval bolnikov v ImbliansKO bolnišnico, Do dne L decembra je bilo sprr-L tih v ljubljansko bolnišnico 20,138 bolnikov. Značilen je zlasti •pojav, da je v zadnjem času razme-roir'' mnogp več nezgod kakor ob dobri konjunkturi. Tu so gotovo krive socialne razmere, nizke plače, oslabelost.
Božičnica podružnice Saveza Metalskih Rednika Jugoslavije v Mostah boi v soboto, dne 23. decembra 1933 v dvorani Delavske zbornice od 4. do 7- ure. Spored: 1. Reci-taciia: Naše božično drevo: 2. predavanje Guliverievega potovanja; 3. obdarovanje otrok. Obdarovanih bo 175 otrok revmi članov S. M. R. J. Od 7. do 2. ure popol-nočl nrosta zabava s plesom, šaljivo pošto. Igra Jazz-band »Zarja«. Vstop proti vabilu.
Boa delavskih laupnikov pred okrožnim
sodiščem
Važni sodni izreki glede zaščite zaupnikov.
Maribor, dne 13. decembra.
Poročali smo že tožbah dveh mariborskih delavskih zaupnikov proti pivovarni »Union« za plačilo mezde, ker sta bila odpuščena sredi meseca novembra 1932, torej poldrugi mesec poprej, kot je po zakonu potekel njun zaupniški mandat.
Ko so bile vse intervencije organizacije in Delavske zbornice za zopetni sprejem teh zaupnikov in plačilo mezde breuspešne, sta vložila zaupnika meseca januarja t. 1. pri mariborskem sreskem sodišču tožbi na plačilo zaslužka od srede novembra do konca decembra 1932. Tovarna je sicer zaupnikoma, ki sta bila v podjetju eden kovač, drugi kolar, službo poprej 14-dnevno odpovedala. Toda takšna odpoved zadošča samo 7.3. vsakega drugega pomožnega delavca v smislu § 234 o. z., če ni dogovorjena daljša odpoved, ne pa za delavskega zaupnika.
§ 119 zakona o zaščiti delavcev namreč pravi:
»Delodajalci ne smejo odpuščati, preganjati delavskih zaupnikov radi pravil nega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah tega zakona.«
Enako ščiti delavskega zaupnika v službi tudi poslovnik ministra socijalne politike o delovanju delavskih in nameščenskih za- j upnikov v členu 21. Naša sodišča so v-sled tega v duhu te zakonite zaščite delavskih zaupnikov že parkrat odločila, da deloda
Pravda je bila vsled tega vrnena nazaj sreskemu sodišču, ki je potem v tej smeri izvedlo dokazno postopanje. Nato pa je sreski sodnik ponovno zavrnil tožbo in obsodil tožnika-zaupnika v plačilo vseh stroškov, češ, da je pivovarna »Union« po pričah dokazala ,da je obema tožnikoma službo odpovedala radi zmanjšanja obrata in jima to tudi pri odpovedi povedala. Zo- j per to sodbo sta se delavska zaupnika vno- j vič pritožila na okrožno sodišče.
Vsled tega zopetnega priziva delavskih i zaupnikov se je vršila nedavno nova
prizivna razprava pred okrožnim sodiščem, ;
Zaupnika sta v tožbi navajala, da je | imela pivovarna za n ju še dovolj kvalifici- • ranega dela dn bi ju lahko zaposlila še kot , kolarja in kovača, a če tega ne bi bilo, bi i rada opravljala tudi dninarske posle, pred- j no -bi šla v sredi zime po dolgoletnem služ- j bovanju na cesto. Izpodbijana sodba je bila j ... i radi tega proti volji zakonodajalca z o-zi- j m 1 rom na § 119 zakona o zaščiti delavcev. Pri j razpravi pred prizivnim senatom okrožnega | sodišča pa je med drugim utemeljeval priziv zastopnik tožečih zaupnikov dr. Avg. j Reisman s sledečim:
»Naša država je sprejela leta 1922 res , napreden zakon o zaščiti delavcev, ki vse- , buje za naše delavstvo nebroj novih in | modernih zaščit v varstvo pomožnega de- j
UCl 11	'
jalec delavskega zaupnika ne sme odpu- j
lavstva. Naravno, da so ti predpisi o de-
stiti z običajno odpovedno dobo, ampak mora biti razvidno, da zaupnika ni odpustil radi izvrševanja zaupniških dolžnosti. Tak razlog mora delodajalec pri odpustu zaupniku tudi sporočiti in ga pred sodiščem dokazati.
V pivovarni »Union« v Mariboru,
prej last rodbine Gotz, sedaj ljubljanske d. d. »Union«, pa so imeli po odpustu omenjenih zaupnikov še vedno zaposlenih okrog 25 delavcev, deloma pomožnih, nekaj pa še tu-
lovnem času, plačilu nadurnega dela, ne-I celjskem počitku, nočnem delu, žensk in | mladoletnih, otroških zavetiščih v obratih j itd., lahko delodajalcu neprijetni. Delavec j pa se sam težko- brani-in zahteva pravice, j ker se bo vedno bal, da bo za to zgubil službo, Najlepši zakon je torej brez pomena, če delavstvo ne bo imelo sredstev in moči, da si izvojuie tudi uveljavljenje _ te lepe zakonodaje. Jo so naši zakonodajalci predvidevali in ravno zato vzak-onili tudi institucijo delavskih zaupnikov. Te pa so
delavcev, deloma pomožnih, nekaj pa se tu- i	p	'	_	r ,	,	,	'modli
di kvalificiranih. Zato sta odpuščena zaup- j morali se posebej medi ja bodo mogli • i	i -v:	j..	uu-	!	brez	boiezni	za	svojo	sl-uzbo	vršiti	stole
Maribor
»Svoboda« bo priredila v sredo, dne 20 t. m. v dvorani Del. zbornice ob 8. uri zvečer diskusijski večer o temi »Žena in socializem«. Diskusijo bo vodil s. Eržen Pridite vsi!
Resnici na ljubo. Mariborski »Ve-černik« omenja v oceni proslave spomina I. Cankarja med drugim, da Cankar razdeli v spominski sliki ob prihodu iz inostranstva knjige »Cankarjeve družbe«. — Poročevalcu je to tendenca — ja celo reklama. Taka razlaga nas ne more prav nič vznemirjati. Toda zavoljo resnice moramo podčrtati, da d. kritik ni razumel smisla spominske slike, ali pa ga ni hotel razumeti, sicer bi ne nri-šel do napačnih zaključkov. Prikaz Cankarja, ko deli knjigo med ljudstvo je le simbol duha in dela Cankarjevega. ki pa ljudstvo sprejema od svoiega vodnika na poti izobrazbe in kulture. — Odorite knjigo — njegovo knjigo in Cankar bo med nami. To je edini smisel in tudj reklama, če hočete — a ne taka, kakor si jo je izmislil g. kritik »Večernika«. — Toliko v pojasnilo.
Proračun mestne občine, ki <*a i® sestavljala posebna komisija je dogo-tovljen in je razgrnjen strankam na vpogled na mestnem magistratu.
Sprememba pri tovarni Ježek. Lastnik tovarne Ježek v Melju .se je nedavno definitivno preselil iz Blan-skega na Češkoslovaškem v Maribor, ker so si lastniki v tovarni Ježek razdelili podjetja med seboj in se bo mariborska tovarna Ježek sedaj čisto osamosvojila. Lastnik g. Ježek baje misli mariborski obrat v to svrho znatno povečati.
m,, .^“nborski zimski športni podsavez v Mariboru Prired; lcčaj za za tck na daljavo
"a Kohorte pr; Seniorjevem domu od 9. do ‘ imuarja 1934. Podučuje samo za tek-
avolce čehoslovaški trener Leon Stehhk. rj.tna dnevna oskrba in prenočišče 35 ,!n'	‘do	31. decembra 1933 na JZb
Din mo* z 'Močasno položitvijo zneska n ., 'ki se všteje v -oskrbnino. Omeje-škn r.G * udeležencev. Dostop iz železni-1e in	brezno-Bibnica, oziroma iz Ea-
Seniorjciv dom £ *1<>pne1lža rrha' Poska Ijega).	slučaju	prevoz	prt-
2a oohka deta. kufiujie tc pd nas na SfotnŠUoi/etn tc$u si, 6, tc^ovina AucUke tiskovne d. d.
Dobrunje.
»Svoboda«-Dobrunje vprizoii na praznik, 26. decembra t. 1. ob 4. uri pop. v dvorani g. M. Jerihe v Za-dvoru 14. dramo »Rdeče Rože«, R.
nika v tožbi trdila, da nista bila odpuščena iz gospodarskih razlogov in so jih torej odpustili le radi tega, da se iznebijo nevšečnih
zaupnikov.
Sresko sodišče tožbo dvakrat odbije.
Sresko sodišče je prvič tožbo zaupnikov
brez bojazni za svojo službo vršiti svoje naloge, ki jih določa § 109. z, o. zd. Ta zaščita bi bila brez učinka, če bi lahko bogato miljonsko podjetje, kot je pivovarna »Union«, vrgla na cesto zaupnike že ob vsaki redukciji ter bi ostalo 25 delavcev brez delavskega zaupnika. Sodišča v Av-
Sresko sodišče je prvič tozoo zaupniKov	...	, ~ „7 \	-t * i •	■	■	_ j u„ _
odbilo češ da je pivovarna obema službo ! striji in češkoslovaški, k,er imajo Podobne ououo, ces Ud je Pl o <*	.	  ,	,	7„un„,,	„	zaupnikih	so	radi	tega ponovno
itak pravilno 14-dnevno prej odpovedala.
Vsled priziva zaupnikov je okrožno sodišče to sodbo razveljavilo iz razlogov:
1. Ker v pravdi ni bilo dokazano, da b.i tožena stranka »Union« zaupnikoma pri odpustu sploh povedala, kak opravičljiv razlog za odpust.
2. Ker tožena pivovarna »Union« nd dokazala, da ni odpustila zaupnikov radi pravilnega izvrševanja zaupniških poslov.
Pred najvišjim sodiščem.
Zoper ta sklep okrožnega sodišča pa se je pritožila tožena »Union« na najvišje sodišče v Zagreb, ki je njeno pritožbo zavrnilo in izrecno ugotovilo, da je zakon z ozirom na možno preganjanje zaupnikov v § 119 delavskega zaupnika še posebej zaščitil. Sklep okrožnega sodišča je bil torej I sodi. izdan v duhu zakona
ati	iti v.v.n-''.-...  ---------,	 1	~	•
zakone o zaupnikih so radi tega ponovno razsodila, da je treba službovanje zaupnikov do skrajnih mej zaščititi, še celo oreko poteka mandata, ker se bo sicer vsak delavec izogibal prevzeti takšno nevarno funk-ciio. Dokler imamo v Jugoslaviii socijalne zakone, jih ie treba izvajati, posebno pa v s e d and h težkih časib vedno hujše brezposelnosti.«
Okrožno sedišče razveljavlja sodbo.
Po daljšem posvetovanju ie predsednik orizivn-ega senata g. dr, Pihler (referent je bil g. dr. Senjor, drugi votant g. dr, Ha-bermut) razglasil sklep, s katerim se prizivu ugodi, -prvostopna sodba vnovič razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču, da o stvari dalje razpravlja in ponovno raz-
(Dalje prihodnjič.)
Kako se rešuje brezposelnost.
Neka veletrgovina ima pred vsakimi prazniki ogromen promet. Največji je seveda v zimski sezoni.
Tu so zaposleni različni dnevničarji, nastavlenke in nastavljenci, ki morajo naporno delati celi dan in še celo čez predpisan delovni čas. Dela se od 8. in celo do do 11. ure ponoči. Ali bi ne bilo bolje, da bi se zaposlili naši nezaposleni za ta čas, ko čakajo dan za dnevom lačni na boren zaslužek? Najlepša je pa ta, da je sam šef rekel svojemu ravnatelju: »Dajte, vzemite nekaj novih delavnih moči za ta čas, ko je toliko dela!« Gospod ravnatelj je dejal: »Gospod šef! To bodem jaz uredil vse tako, _ da ne bo treba nastavljati novih moči.« Prizadeti, ki so to čuli, so stisnili zobe, gospod ravnatelj si je pa najbrž misli, da hočejo1 vsi vzklikniti — Živijo naš ravnatelj!  _________
Celje
Obveščamo celjske sodruge, da pobira s. Oset nove naročnike »Delavske Politike« in ima tudi knjige »Cankarjeve družbe« v razprodaji. Kdor si želi naročiti D. P. naj se pri njemu zglasi. .Pobiral pa bo tudi naročnike po stanovanjih. — Istotako nabira ludi pri trgovcih in obrtnikih novoletna voščila za »Delavsko Politiko«. Delavci, kupujte le pri onih trgovcih svoje potrebščine, ki oglašujejo v našem listu in obiskujte lokale, kjer se nahaja »Delavska Politika«.
Številke
so dokazi
Damski plašči od Din 160 — naprej, kratki moški suknjiči, vatirani, po Din 180, 220’—, usnjeni suknjiči Din 580-	Sraj-
ce, nogavice, rokavice, puloverji in vso manufakturo dobite prav poceni pri:
F.Kolbezen, Celje, maoufak. konfekciji
i
Trbovlje
l ■ nko
i
*
Henko Henkel-jeva soda za pranje in čiščenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vsoostalo p red pranje. Pazite vedno na naziv in omot z znakom leva.
volj jasno pokazalo na glavni skupščini Delavske zbornice.
Da bo javnost prav obveščena. Trboveljski nacijonalisti so silno dolgo lovili sapo, predno se jim je posrečilo jo toliko naloviti, da so lahko odgovorili na »Pohod« štev. 49 in »Jutro« štev. 288, v katerem napadajo delavsko godbo in dopisnika »Delavske Politike«. Ker pa na razna podtikanja »Pohoda« ni mogoče molčati in se mora javnost pravilno obvestiti, zato dodamo še naslednje: Za delavsko godbo so se pri vseh prireditvah potegovale številne nacijonalne skupine in niso nik-oli stavile zahteve, da naj delavska godba igra popolnoma zastonj, zato tudi sedaj nima pr-avic-e podtikati delavski godbi, da se jo je moralo plačati. Nikoli ni delavska godba odrekla, naj jo je zaprosil gdorkoli, da bi ne igrala. Ker so -delavsko godbo klicale tudi nacijonalne organizacije izven Trbovelj, se ji je seveda moralo plačati za vlak in potrošek mnogokrat za cel dan in celo noč. Igrala je tudi v Trbovljah na nacijonalnih prireditvah po cele noči. N-ocdjonalna gospoda vendar ne bo zahtevala od delavske godbe, da bi jim delavski godbeniki na njihovem rajanju morali igrati zastonj. Po preobratu, ko so se nekateri sedanji nacijonalni prenapetneži sami povišali v razne »leitnante« in »ober-lcitnantc«, je morala delavska godba sama iskati moža, da je nesel iz Trbovelj nacijo-nalno zastavo v Celje, kjer je igrala trboveljska delavska godba. Dopisnik »Pohoda« nima niti pojma o vztrajni požrtvovalnosti, ki jo mora imeti godbenik-delavec, ako hoče, da bo res nudil to, kar se od godbenika zahteva. Na tisoče ur uporablja za glasbeno vežbanje in to bi potem radi razni nacijonalni gospodje po vzgledu nacijonalnih tovarnarjev poslušali zastonj, delavec-rudar bi naj pa prispeval. Člankar »Pohoda« se tudi obreguje. češ, da so rdeče Trbovlje samo bajka. K temu »duhovitemu« izrazu pripominjamo skromno samo to, da, kadar trboveljski naciji želijo pokazati, kako so Trbovlje »plave«, tedaj jim ni nobena agitacija preumazana. Tedaj naženejo ti »plavi« vse na plan, da z grožnjami, redukcijami in šikaniranjem silijo delavstvo, da naj voli »plavo«. Pa tudi pod najhujšim terorjem ne morejo Trbovlje narediti »plave«, kakor so pokazale volitve. Volitve v Delavsko zobrnico niti ne omenjamo, ker se ta pošteni »plavi« sami sramujejo takšnega načina pridobljenih glasov, kakor	1
Uti le pjiatlletka' uspela ali nmt
Vojna mdusf.rija ie na višku.
Na to često stavljano vprašanje dobimo običajno pač po smislu, v katerem ga stavimo, povsem različne odgovore. Če želimo vedeti, če je pjatiletka socijalistično dogradbo Sovjetske Unije dovršila ali če je o-prostila Sovjetsko Rusijo od vsega pomanjkanja in težav, tedaj se glasi odgovor: nikakor ne! Če hočemo primerjati razultate načrta z njegovimi izhodnimi, oziroma preračunanimi številkami, tedaj se glasi odgovor: delno da, delno ne. Če pa vprašamo malo skromnejše: ali najdemo kako delno območje tega gospodarskega načrta, ki je bilo izvedeno do popolnosti, tedaj se glasi odgovor da: to je vojna industrija.
Vojna industrija, ne težka industrija. Sicer sta moč in popolnost težke industrije pogoj za moč in popolnost vojne industrije. In sovjetska vlada lahko celo trdi ob pogledu na sedanjo težko industrijo, da je sledila samo Leninovem spoznanju, ki je stavil za pogoj nastanku in dograditvi socijalizma v Rusiji dograditev težke industrije. Kljub temu pa danes ne moremo še govoriti, da ima Rusija dovršeno težko industrijo, pač pa o tem, da ima dovršeno vojno industrijo. Če bi danes zahteval kdo od ruske težke industrije kak prvovrstni rotacijski stroj ali pa kak prvovrstni celulozni kotel, tedaj bi najbrž postavil to napol vdelano industrijo pred težke probleme. Če . bi pa nasprotno zahteval serijo ultramo-dernih tankov ali bojnih letal, tedaj lahko ravnodušno in mirno počaka na nje. Dobil jih bo gotovo. In vse to je pravi produkt petletnega načrta. Dosežen je bil s sumacijo (z zbranjem vseh razpoložljivih sil). Najboljši tuji specijalisti, elita ruskega delavstva in osebna delovna sila najvišjih strankarskih vodij je bila zastavljena, da se doseže ta rezultat in speh. Ustvaritev težke industrije je bila postavljena za veroizpoved, med tem ko je obenem z drugim pomanjkanjem stopil v ozadje tudi pomanjkanje izdelokov lahke industrije.	Po I. M, B. Bublletinu -st-
Jesenice
Zahvala. Ob priliki težke izgube, ki smo jo utrpeli ob smrti našega dragega inoža in očeta, se zahvaljujemo vsem, kateri so nas tolažili, nam izrekli ustmeno ali pismeno tople besede ter san podpirali v težkih dneh. Najsrčnejša zahvala SMRJ in članom »Gospodarske zadruge« za nadčloveško požrtvovalnost pri izkanju pokojnega in za vse doprinešenc težke žrtve. Najlepša hvala za vse onim ostanovom, katerih član je bil pokojni, kakor tudi družinam, znancem in prijateljem pokojnika. Posebej se zahvaljujemo še godbi SMRJ, kakor tudi pevcem »Svobode« Javornik. Srčna hvala vsem, ki so se spomnili pokojnika na ta ali oni način v težkih dneh, vsem, kateri so ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. — Družina Zugwitzova.
PREKLIC.
Podpisana Jože in Marija Zupan, tov. delavec in žena, Jesenice, Kosova ulica 7, obžalujeva in preklicujeva žaljive neresničnosti o g. Prek Leopoldini, tov. delavca ženi, izrečene okrog 6. dec. 1933 o njej, in se ji zahvaliva za odstop od tožbe.
Jesenice, dne 14. dec. 1933.
Jože Zupan, 1. r. Marija Zupan 1. r.
Ptuj
Zelo jim ležimo v želodcu. Če bi človek sodil *po besedah, bi ptujski narodnjakarji najrajši požrli vse Nemce in narobe, Nemci vse ptujske narodnjakarje. Toda to je le zunanje, notranje pa vlada med gospodo prav zanimiva harmonija, zlasti povsod tam, kjer je treba stopiti delavcu na prste. Pa o tem poglavju bomo pozneje enkrat še kaj več napisali, zaenkrat naj zadostuje samo to, da se delavcem, pa bodisi da so pri narodnjakarjih ali pri Nemcih v službi, godi popolnoma enako. Zlasti se sedaj z nacijo-nalne strani dela na tem, da bi uničili naše strokovne organizacije. Odpusti agilnih agitatorjev in funkcijonarjev nam to najbolje dokazuje. Na drugi strani pa skušajo razni jezični doktorji, likvidirani knjigovodje in skrahirani potniki ter sveže pečeni šefi zbrati nezavedneže v svojo žolto kompanijo. Gospodom seveda ni nič za to delavstvo, njim se ta svojat niti najmanj ne dopade. Saj je eden izmed poznanih narodnjakov po objavljanju rezultata pri voltivah v Delavsko zbornico ogorčeno vzkliknil:	»Že
zopet so zmagali ti prokleti umazanci!« Blamaža, ki so jo doživeli, peče te gospode. Oni hočejo imeti na vsak način gardo, ki naj bi jim v bodočih bojih pomagala na stolčke. Zato vabijo delavstvo v gostilne, kjer se plačujejo tudi literčki, da bolj vleče. {Znano je, da se koze love s soljo.) Kolikor literčki ne zaležejo, naj bi nadomestile lepe obljube. Ali naše delavstvo že ve ceniti te obljube in tudi sram ga je, da bi se prodajalo za litre in prazne obljube. Vemo, da imajo gospodje v svojih vrstah precej takih, s katerimi bi delavci ne sedeli radi skupaj, ker jih razodeva njihova preteklost. To pa vas, gospodje, še ne opravičuje, da bi tudi nas po onih, ki ste jih zbrali okoli sebe, sodili. Najbolj se nam dopade gospod, ki kadar govori pred delavci, rad tolče ob mizo in bi delavce rad učil nacijonalistične modrosti, ko danes živi od tega, kar je to delavstvo, organizirano na mednarodni podlagi, priborilo v dolgih desetletjih. Razdvajati delavstvo ni nobeno narodno delo, ampak pomeni jačanje fronte kapitalizma, ki se na vsej črti bori proti temu kar delavstvo danes ima in uživa kot plod boja naših prednikov. Nam se zdi, da gospod, ki se tega ne zaveda, žaga sam sebi vejo, na kateri sedi. Magnatom in prignjačem pla-vih, ki v dobrih ali slabih časih žive na račun delavstva, svetujemo, da dvignejo svoje roke in puste to delavstvo v miru, da se ne bodo opekli. Dajte raši gospodje, da ne boste ob vsaki priliki znižavali delavskih plač pod pretvezo, češ, da padajo cene izdelkom, oziroma da boste, kadar cene zopet porastejo, delavstvu njegove plače izboljšali, ne pa da o kakšnem povišanju potem nočete niti slišati. Gospodje žive od deficita, zidajo palače z deficitom, gojijo šport z deficitom, kurijo avtomobile z deficitom, nakupujejo posestva z deficitom, nalagajo milijone v bančnih tresorjih zopet iz samega deficita, delavcu pa pridigajo, da naj živi od narodnega navdušenja in slepe pokorščine ter spoštovanja do svojih delodajalcev. To bi se vam hotelo gospodje, da ostane tako tudi še nadalje, mi pa vemo, da bomo lahko živeli samo od boja in uspehov, ki jih bomo dosegli s pomočjo naših svobodnih strokovnih organizacij.
Zbirajte za tisks.klad !
»Sodnik ne sme delati advokata tožene-mu delodajalcu!“
»Pravo lidu« iz Prage z dne 3. decembra t. 1. piše pod gornjim naslovom:
»Kamnolomska tvrdka A. ni izpolnjevala dogovorjene mezdne tarife. Po brezuspešni intervenciji tajnika strokovnega udruženja češkoslovaškega s. Šramka je bil lastnik podjetja g. A. klican k delovnemu sodišču, da bi ga prisilili k izpolnjevanju mezdne tarife, katero je podpisal. G. A. se je izgovarjal na konkurenco in zanemarjenjem delavcev, ki baje ne delajo pridno in jim baje zato ni dolžan plačati nezaslužene mezde. S. Šramek je protestiral proti temu neresničnemu argumentu delodajalca in navajal, da mora vsaka tvrka izpolnjevati pogojene mezde, kakor je podpisala kolektivno pogodbo. Toda g. sodnik D. je bil drugega mnenja. Zavzel se je za delodajalca, ki se je pregrešil proti dogovoru in mu je rekel, da si lahko da podpisati od vseh delavcev posebne dogovore in da mu potem ni treba izplačevati mezd po kolektivni pogodbi. Po izvajanjih tajnika Šramka je toženi delodajalec kočno izjavil, da bo mezdno razliko v znesku 800 Kč izplačal, a za bodočnost se bo ravnal po nasvetu sodnika, kar je imelo za posledico odpoved kolektivne pogodbe tudi s strani drugih podjetnikov kamenolomov, ki so izjavili, da tudi oni ne bodo držali kolektivne pogodbe, če se ni treba po njej ravnati g. A. Protestiramo proti navedenemu postopanju g. sodnika D., ki je neupravičeno delal advokata delodajalcu proti delavstvu, ki je iskalo svoje pravice pri sodišču. Zahtevamo, da bo g. sodnik D. opozorjen, da morajo reševati delovna sodišča mezdne spore nestrankarsko.«
Dobrna: Igranih 3, dobil 2, neodločno 0, zgubil	0,	dal gole	9,	dobil	gole 4, točk	5.
Trbovlje:	Igranih	3,	dobil	1, neodločno	1,
zgubil	1,	dal gole	6,	dobil	gole 6, točk	3.
Retje:	Igranih 3, dobil 0, neodločno 1, zgu-
bil 1, dal gole 5, dobil gole 5, točk 2. Amater: Igranih 3, dobil 1, neodločno 0, zgubil 2, dal gole 3, dobil gole 6, točk 2. — Zagorska skupina: Zagorje; Igranih 3 ,dobil 3, neodločno 0, zgubil 0, dal gole 12, dobil gole 3, točk 6. Svoboda: Igranih 3, dobil 3, ne-
odločno 0, zgubil 1, dal gole 8, dobil gole 7, točk 4. Sloga: Igranih 3, dobil 0, neodločno 2, zgubil 1, dal gole 8, dobil gole 8, točk 2. Litija: Igranih 3, dobil 0, neodločno
0, zgobil 3, dal gole 2, dobil gole 11, točk 0. Hrastniška skupina: Hrastnik; Igranih 2, dobil 2, neodločno 0, zgubil 0, dal gole 9, dobil gole 2, točk 4. Rudar: Igranih 2, dobil
1, neodločno 0, zgubil 1, dal gole 6, točk 2. Delavec: Igranih 2, dobil 0, neodločno 0, zgubil 2, dal gole 1, dobil gole 9, točk 0.
Črna.
Olepševalno in tujsko prometno društvo
bo priredilo velezanimivo nagradno tekmovanje »Alpinskega dolgega teka«, ki’ se bo vršilo dne 6. januarja 1934 od krasnega Smrekovca (1690) po romantičnih gorskih grebenih do idilično zadnje postojanke na severni meji Črna 570 m. Omenjenega dne naj vzame vsakdo, ki si želi ogledati divne gore in lepe smuške terene, dilce na ramo in se pripelje do železniške postaje Prevalje, Da pa dilce ne bodo ožulile rame in žepa, sq jim bo olajšala pot z brezplačnim prevozom do vznožja Smrekovca. Preskrb- j ljeno bo za dobro ceno hrano in preno- J čišče. Prijave pismeno s prijavnino Din 5.— na Janko Kuharja, šol. uprav, v Črni, ali ustmeno pred startom v koči na Smrekovcu z Din 10.—. Po končani tekmi bode razdelitev odlikovanj, združeno z veselim koroškim rajanjem. Brezplačni prevoz cenjenih gostov iz Prevalj in obratno bo po možnosti dne 5. januarja 1934 do Črne in 7. januarja 1934 nazaj na Prevalje.
Šport
Prvenstvo trboveljska okrožja v jeseni.
Ker je večina klubov želela, da se igrajo prvenstvene tekme v treh grupah, so se vsi zastopniki tega okrožja zbrali v Delavskem domu v Trbovljah razen zastopnika SK. Trbovlje, vsega skupaj 11 klubov, ki so večinoma delavski. Namen tega sestanka je bil doseči znižanje sodniške takse in sprememba prvenstvenih tekem ter dogovoriti enoten nastop na glavni skupščini LNP-a. Skleip je bil, da se igra v treh grupah (zagorski in litijski klubi skupaj, trboveljski skupaj in hrastniški skupaj). Temu sta se protivila SK Amater in SK Trbovlje, ker sta že slutila, da se bo v tem načinu tekmovanja treba malo pomakniti nazaj in prepustiti vse tistim, ki so vedno delali za pravi delavski šport. Brez dvoma je, da imata ta dva kluba prednost pri LNP in bi sigurno njihovo obveljalo, če ne bi 9 klubov vztrajalo pri svojih zahtevah. Tako je dolgoletni prvak, kakor kaže letos tabela, na zadnjem mestu. — Trboveljska skupina:
R
U
F
F
Čokolada
V vedno sveži izbiri pri
„BONBONERI“
Anion	Hr
Celje, Prešernova ulica 1 P r a 11 n e
c
tn
> * « g
ja &■
3.=
O
S2
I«
K/l
5
Q
Ročne tortice
listnice, denarnice Itd. v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča
IVAN KRAVOS
Aleksandrova cesta itev. 13
Nalagajte
svoje
prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg Stev. 6.
kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
Književnost
Ernest Toller: »Jedna mladost u Neinač-koj«, založba »Nolit«, Beograd, 1933.
Kdo ne pozna Tollerja? Prepričan sem, da vsakdo, ki prebira in zasleduje nemško socialno literaturo. In danes — potem — ko smo brali o njegovem nastopu na kongresu Pen-klubov v Dubrovniku, se je Toller pomaknil povsem v ospredje zanimanja bralske publike. In vem, da je bil premnogi, ki si je zaželel Tollerja v prevodu, zdaj smo ga dobili — in to je značilno in nadvse hvalevredno! — v založbi »Nolit«, ki je s tem ponovno dokazala, da stopa za željami čitajočega občinstva. Tudi Slovenci bi že zdavnaj imeli Tollerja ponašenega, saj smo čuli, da bi moral Delavski oder v Ljubljani dajati njegove »Rušilce strojev« v prevodu M. Klopčiča — nu, zdaj je menda led prebit, intermezzo Tollerja v Dubrovniku je prešel v akt. Danes se Tollerja ne more nihče ubraniti in upati je ter iskreno želeti, da pride zdaj M. Klopčič z vsemi svojimi prevodi (Hinkemann, Maschinensturmer in dr.) tudi pri nas na knjižni trg.
»Mladost v Nemčiji« je Rrevel v srbohrvaščino D. Bihalv in sicer iz originala, iz rokopisa, ki še ni bil objavljen nikjer, kar ima tudi svojo ceno. Je to avtobiografsko delo, ki nam na dokumentaričen način opisuje vse peripetije človeka-intelektualca, ki je zrastel v buržoaznem okolju, se javil kot prostovoljec v vojno, prihajajoč do spoznanja, da mora človek vse sam: izkusili. Potem:: vojaški zapori, marksistična šola, špartakova zveza, upori. Demonstracije in koncem koncev: proces in obsodba na 5 let trdnjavske ječe. — V knjigi imamo orisano ono dobo nemškega delavskega gibanja, ko se. je šlo za prevlado proletarijata nad jun-kersko buržoazijo, tu vidimo plastične slike Landauerja, masaker Le vi ne j a itd.
Skozi in skozi dokumentarična knjiga, ki preprostemu bralcu včasih več pove kot prava knjiga zgodovine.
Ta Tollerjeva knjiga je topla in iskrena izpoved, saj pravi o sebi na koncu knjige: »Bil sem slabič in močen, šel sem: po pravih in krivih poteh, kolebal sem in grešil sem. — Ali utrujen nisem.«
Dejstvo pa je tudi na dlani, da bo premnogi drugače gledal na njegovo delo — tako partizanski doktrinar kakor entuziast iz Dubrovnika. Eno pa je, 1 oller prihaja med nas in to je dobro in zdravo.
»Mladost v Nemčiji« je analogija mla dosti in starosti nemškega borečega človeka. Je glas, ki z živim dognanjem! ugotavlja, da se je mladost proletarskega gibanja
preveč izpostavljala — in rezultat? Danes je videti, danes je čutiti!
Knjigo toplo priporočamo!
Fotomontaža Bihalyjeva, cena v kartonu Din 45.—, v platnu Din 65.—.
Naroča se: Beograd, Dobračina 6. Dobi pa se tudi v vseh naših večjih knjigarnah.	F. K.
Razno
Poslanske dijete znižujejo na Če-hoslovaškem, V čehoslovaškem parlamentu predlagajo, da se poslanske dijete zopet znižajo za 4 odstotke. Pa načrtu bi dobivali poslanci 1934 mesečno 3908.70 Kč. Od teh svojih prejemkov plačujejo poslanci klubo-ve lokale, železniške vozovnice in strankin davek. Čisti prejemek potemtakem utegne znašati mesečno 300 Kč. Z znižanjem poslanskih dijet bo prihranil finančni minister v letu 1934 okoli 3.8 milijonov Kč.
Upepeljevanje mrličev v Pragi. Pogrebni zavod mesta Prage objavlja, da je bilo v mesecu novembru upepeljeno v praškem krematoriju 176 oseb. Od tega 93 katolikov, 29 češkoslovaške narodne vere, 11 češko-braterskih evangelikov, 2 nemška evan^eli-ka, 1 augsburški evangelik, 3 izraeliti,^ unitar, 36 brezkonfesijonalcev. V istem času je bilo v Pragi pokopanih v zemljo 204 osebe.
Enotno praznično obleko za vse delavstvo v Nemčiji namerava uvesti vlada; tem-nosinji dvovrstni suknjič, istotako dolge
hlače in kapo kot jih nosijo naši železničarji, z všitiin znakom. K temu še belo srajco, črno ovratnico in črne čevlje, če bo vlada to kupila bo v redu, ker večina si tega itak ne bo mogla kupiti.
Carina na neveste. V obmejnem ozemlju pri Nahodu med Nemčijo in Češko je bila stara navada, da so mladi Nemci hodili preko meje na Češko po svoje neveste, ki so jim zelo ugajale. Sedaj je Hitlerjeva vlada odredila, da mora vsak Nemec, ki si pripelje nevesto s Češke, plačati zanjo na meji 200 mark carine. — Zakaj pa ne? Sai moramo še za mrliče plačati na meji carino.
Umorjeno moško dete v škatli je
potegnil iz morja neki ribič v Dubrovniku, ki je šel loviti ribe.
Javljamo tužno vest, da je preminul naš dobri oče, ded, stric
Ivan Rakovec
dne 18. decembra t. 1. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 20. dec. ob 7215 uri iz hiše žalosti, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 20.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1933.
Žalujoča rodbina
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
»DELAVSKI DOM“
r. Z. Z O. Z.
Maribor, Frankopanoma ul.l-
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
Vsi letni naročniki „Radlowelt“ dobe
zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlato nalivno pero
ali pa KUrschnerJev ro*nl leksikon«
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radi«“ welt“. Naroča se Administration der „Radto-welt“ Wien I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike Inlni*1 lepo urejene poučne tehnične članke.
iti no in
n is
Visita; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eriea v Mariboru.