>>—< irand # » Casino Portorož Obala 7Sa, Portorož Slovenija Tel.: 05 676 0 373 ir\o porforo>././ Oktober 2005 Leto 11 Številka 140 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ fC Banka Koper IZHAJA 15. V MEISJECDTJ PRIHAJAJO PRELOMNA LETA BITKA ZA NOVE ZAVAROVANCE »,.„4 PRAZNIK OBČINE PIRAN: Prvi nagrajenec Božidar Jevševar Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 SLOVENIJI HESIIHI lil www.rumenestrani.com m Občima piraN COMUME Dl PIKAMO * VAVt Drage občanke, cenjeni občani! Ob prazniku Občine Piran, 15. oktobru, vsem občankam in občanom iskreno čestitam. Naj bo. ves oktober prijetno praznovanje. Vabim vas, da se udeležite športnih, kulturnih in zabavnih prireditev v tem mesecu. Praznujmo skupaj in se veselimo trdnih človeških vrednot, za katere si je vredno in častno prizadevati. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. BIVŠA PIRANSKA SODNICA OBSOJENA ZARADI KRIVE IZPOVEDBE Stran 15 PJKAiV .or/, tf» M j*, 'i m d i ■ jš§js§ * In occasione della Fes ta del Comune di Pirano, il 15 ottobre, • porgo a tutti i cittadini imiei migliori auguri. Che tutto il mese '■ di ottobre Šla una sola grande jesta. Desidero invitarvi a pdrfecipare aller manifestazioni sportive, culturali e dintrattenimento. Festeggiamo insieme i valorr umani fondamentali per i quali vale la pena d'impegnarsi. Il Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular Koper (še bolj) univerzitetno mesto Začetek prenove Armerije in Foresterije Predstavniki Univerze na Primorskem, rektorica dr. Lucija Čok, dekanja Fakultete za humanistične študije (FHŠ) dr. Vesna Mikolič, profesor in glavni tajnik UP Anton Baloh, Nataša Štrukelj, u.d.i.a., odgovorna vodja projekta, dr. Sonja Ana Hoyer, odgovorna konzervatorka, Rajko Zigante, u.d.i.g., direktor izvajalskega podjetja Makro 5 gradnje d.o.o. in Darko Žitko, u.d.i.g., vodja inženiringa so na novinarski konferenci v koprski Kavami Loggia v ponedeljek, 17. oktobra 2005 dopoldne, predstavili pomembne projekte ob pričetku prenove Armerije in Feresterije ter (pri stavbi) gradnje novih prostorov za potrebe FHŠ in rektorata univerze. Nekaj celic bivšega zapora bodo ohranili kot zgodovinsko vrednost. V piranski občini se obeta nova stavba za potrebe visoke šole za turizem - UP Turistice. Jubilejni praznik kakijev Organizacijski odbor TD Solinar, predsednik Franco Giassi, s pomočjo Občine Piran, organizira jubilejni peti praznik kakijev, ki bo 4. in 5. novembra 2005 v Strunjanu., o čemer smo že pisali v prejšnji številki. Kilogram sadežev bogov velja trenutno 200 tolarjev, pa tudi pokušina najrazličnejših sladic z dodatkom kakija ne bo izostala. foto color laboratorij Obala 7 Bernardin 6320 Portorož Tel.: +386 05 674 08 80 www.fotoquicklab.si E-maii: fotoquicklab@sioi.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Q \ Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir d C AS SPAR Drage občanke, cenjeni občani, prijatelji in poslovni partnerji, ob prazniku Občine Piran Vam želimo veliko prijetnih trenutkov. . -#■ primorski uVp CARLO GAMBACURTA NOVI GENERALNI KONZUL REPUBLIKE ITALIJE V KOPRU Loyola de Palacio obiskala tudi Luko Koper Priporoča večje sodelovanje med sever noj adranskimi pristanišči: Luko Koper, Tržaškim pristaniščem in Reko. OII. tiru Koper-Divača še nekaj neznank. Novinarja Primorskih novic in Primorskega utripa sva kar dobri dve uri čakala in se ozirala v nebo, ko seje okoli 19. ure 11. septembra nad pristaniščem le pojavil velik vojaški helikopter, ki je z visoko gostjo pristal na ploščadi kontejnerskega terminala. Španko Loyolo de Palacio, nekdanjo podpredsednico evropske komisije in sedanjo koordinatorico komisije za V. koridor in prednostni projekt štev. šest (železniško progo med Lyonom, Trstom, Divačo, Ljubljano in Budimpešto), ki jo je spremljal minister za promet Janez Božič, so na pristajališču pozdravili Marjan Babič, v.d. direktorja Luke Koper in namestnika direktorja Vitomir Mavrič in Ernest Gortan. Gostjo so popeljali po prostranem pristanišču, nato pa so se za kratek čas ob kavici pogovarjali v prostorih uprave, kjer je tekla beseda tudi o načrtih Luke Koper in predvidenem koridoru. Izjemno pomembna je tudi izgradnja II. tira Koper-Divača, ocena investicije okoli 165 milijard tolarjev pa je le ocena. O petem koridorju pa le to, daje govoriti o letnicah, kakor tudi o končnem znesku investicije ter o virih sredstev, prezgodaj. Loyola de Palacio priporoča bilateralne dogovore med Italijo in Slovenijo in seveda tudi med Madžarsko in Slovenijo, večje sodelovanje med pristanišči Koper, Trst in Reka, kar je menda že dolgo znan edini pogoj, da bi lahko bili le skupaj bolj konkurenčni sevemojadranskim pristaniščem. Za celovito obnovo in posodobitev železniške infrastrukture do leta 2020 bi potrebovali okoli 11 milijard evrov. Koprski župan Boris Popovič je 26. septembra v Pretorski palači na vljudnostnem spoznavnem obisku gostil novega generalnega konzula Republike Italije v Kopru Carla Gambacurto, ki je nastopil 5. septembra 2005. Skupaj s koprskim podžupanom Albertom Scherianijem sta mu predstavila Mestno občino Koper, zlasti pa tudi sestavo občinskega sveta, značilnosti narodnostnega mešanega in dvojezičnega območja, gospodarske pokazatelje in načrte za prihodnost. Generalni konzul Gambacurta si je 24. septembra v Piranu ogledal prireditev posvečeno Dnevom evropske kulturne dediščine in na otvoritvi pozdravil Pirančane. JE BILA NA PROSLAVI V PORTOROŽU ZAMOLČANA ZGODOVINA PRIMORSKE? Že pred samo proslavo je prihajalo do določenega političnega trenja in razburjenja ter izjav za javnost kot odmev na očitno nenamerno nerodnost državnega protokola glede vabil na državno slovesnost ob 15. septembru - vrnitvi Primorske k matični domovini. Medtem ko se je koprski župan Boris Popovič ogradil od pisma županov osmih primorskih občin, ki so zapisali za javnost, da občine niso organizatorke državne proslave in ne morejo prevzeti odgovornosti, ki izhajajo iz državnega protokola češ, da je ta pri pisanju vabil »pozabil« na ljudi, ki so se žrtvovali za to, da danes lahko Primorci in z nami Slovenija praznujemo svoj praznik, je Mestni odbor SLS Koper pozdravil praznik in izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli k priključitvi Primorske k matični domovini. Še posebej se s spoštovanjem spominja vseh, ki so za ta plemeniti cilj darovali svoja življenja. PRESTROG PROTOKOL? Priznati moram, da sem se na portoroški proslavi obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, 16. septembra 2005, kljub njeni veličastnosti počutil nekoliko nelagodno. Mlada predstavnica državnega protokola je novinarje-fotografe kar nekaj časa držala za vrvico češ, saj boste dobili priložnost za fotografiranje. Le od daleč smo lahko opazovali prihod eminentnih gostov in šele, ko je na prizorišče prišel predsednik vlade Janez Janša nas je spustila v ospredje, kjer smo čepeli na cementnih stopnicah in ko sem nekoliko dvignil glavo, da bi napravil posnetek publike, sem bil že opozorjen. Še najbolj ponižujoče sem se počutil, ko sem pred začetkom proslave zapustil »zborno mesto za vrvico« in odhitel k drugemu vhodu fotografirat praporščake, ki so že nekaj časa potrpežljivo čakali pred Avditorijem na svoj trenutek, ko bodo vendarle po vseh zapletih lahko vkorakali na točno določeno točko v amfiteatru. Osemdesetletni praporščak, udeleženec obeh vojn s številnim kolajnami na prsih za zasluge za narod se mi je še posebej smilil, saj ježe težko nepremično stal. A glej ga zlomka. Preciznost in vnaprej načrtovane podrobnosti državnega protokola, ki je pošiljal vabila, hkrati pa so trdili, da je vstop prost, je bila dodelana do najmanjše podrobnosti. Namreč nisem mogel razumeti zakaj je takoj za menoj prihitelo simpatično dekle s protokola in mi vljudno povedalo naj se vrnem nazaj, saj tu ni mesto za fotografe. ŠTEVILNI KOMENTARJI IN PISMA BRALCEV Pustimo težave s katerimi se srečujejo fantje s fotoaparati in kamerami, ki bi v redakcije radi poslali čim lepše fotografije. Pozornost so pritegnili številni komentarji in pisma bralcev na račun Janševega govora na proslavi. »Nobenega dvoma ni, ne more in ne sme biti, daje priključitev Primorske k matični domovini izjemno zgodovinsko dejanje. Zato je odločitev vlade, da se 15. september razglasi za državni praznik, izraz potrditve tega dejanja. Nesporno je priključitev Primorske rezultat narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju za svobodo in združitev slovenskega naroda, ki mu vse od Karantanije ni bilo dano živeti združeno. To še posebej velja za Primorsko, ki je skoraj četrt stoletja trpela pod fašizmom«, je v pismih bralcev Dela zapisal Alojz Šlavko Kunej iz Krškega. Vem, odgovor bo, da določila Pariške mirovne pogodbe, ki so začela veljati 15. septembra 1947, nimajo nič skupnega s partizanskimi boji na Primorskem, kajti ti so se končali spomladi leta 1945. Zapisal je, da je »salonska« prireditev s posamičnimi vabili elegantno in prefinjeno onemogočila številnim partizanom in tigrovcem udeležbo na proslavi, torej tistim, ki jim edino gre zasluga in priznanje za osvoboditev in priključitev Primorske. Poleg tega je proslava, ki je z nastopi mladih res bila enkratna, izgubila značaj vseslovenske prireditve. JE PREMIER JANŠA NAMERNO IZPUSTIL NEKATERE ZGODOVINSKE DOGODKE? »Govor predsednika vlade Janeza Janše je bil brez hibe, toda zavedla ga je že stara preganjavica antikomunizma, ki ga je zapeljala k napačni interpretaciji preteklega dogodka. Menil je, da smo Trst, Gorico in Beneško Slovenijo zapravili zaradi komunizma,« je v Delu zapisal Željko Kumar. Janša j e v resnici dejal, da bi po zmagi v 2. svetovni vojni v okviru zavezniških sil lahko verjetno računali tudi na Trst, Gorico in Benečijo, če povojno vodstvo Jugoslavije države ne bi zapeljalo na totalitarno stran železne zavese. Dušan Fortič, bivši direktor Radia Koper je v pismih bralcev v Delu zapisal, da bi zaradi resnice in spoštovanja do tistih, ki so za to združitev žrtvovali življenja, o tem morali resno spregovoriti. Omenil je tržaškega zgodovinarja profesorja Jožeta Pirjevca, ki ni spregledal velike vrzeli v slavnostnem govoru premiera Janše in se je kritično obregnil na njegovo pristranskost in samovoljno prirejanje primorske zgodovine. Pišejo o vrzelih oziroma o tem, kar je bilo izpuščeno, npr. deklaracija KPI in KPJ iz leta 1943 o samoodločbi slovenskega naroda, ki je prva mednarodna izjava, da imajo Primorci pravico samostojno odločati o svoji državni pripadnosti. Vprašanje tudi je, ali je mogoče pri obravnavi primorske zgodovine preskočiti 16. september 1943, ko je Vrhovni plenum OF sprejel sklep o priključitvi Primorske k matični domovini? Sedaj ne vem, ali slavnostni govornik res ne obvlada najbolje nase polpretekle zgodovine, kajti sicer bi moral vedeti, da so o usodi teh krajev (tudi Portoroža, kjer je bila proslava) odločali trije veliki. Trst so L maj® 1945 osvobodili partizani, ki so se poCl grožnjo angloameriške vojske že p° dobrem mesecu dni morali umakniti-Od jeze in žalosti so streljali v zrak-Znani oficir SOE William Deakin nu je pred leti, ko je bil na zdravljenju v Portorožu, po daljšem razmisleku povedal, da bi nas zavezniki, če se ne bi umaknili, tudi napadli! Vrhovnemu štabu partizanske vojske takrat res preostalo nič drugega kot poklicati nu pomoč Stalina, ki pa nam j o je odreke in dal vedeti, »naj bo tako kot smo s dogovorili«. Po turobnem stanj odnosov in veliki nevarnosti spopa je nastalo Svobodno tržaško °zeina§i ki naj bi mu, kot so predlagan zavezniki, celo poveljevala Italija-je, da so se zavezniki, ki so 0 verjeli v kraljevo kapitulants izdajalsko vojsko, bali, da bo na z Italijo prišel vpliv sovjets , totalitarizma, ne pa jugoslovans Takratne slavne partizanske bor množičnih žrtev, tudi za osvobo Q Trsta, niti v sanjah ne m0/g\! primerjati s spopadi leta §a Fašistični agresor si je prilasc ■ ozemlja, ki jih je še dolgo p° ar6 hotel obdržati. Komu tore naši. zasluga, da so ti kraji danes takrat Zagotovo ne tistim, ki smo bi i še v pleničkah! , KrajnC Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031 /851 -240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: ? Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. ■ w primorski uk'p PRIHAJAJO PRELOMNA LETA! Predvideni prevzem evra januarja 2007 bo zagotovo sprožil potisk cen navzgor. Uvedba stroge zunanje meje EU bo zahtevala določitev mejnih črt s Hrvaško na morju in na kopnem, čeprav se bo naša soseda medtem že pogajala za polnopravno članstvo EU. Turbokapitalizem, ki je v Sloveniji našel ugodna tla in zatočišče takoj po tranziciji, ne dovoljuje socialno tržnega gospodarstva in vse bolj potiska delavce v odvisno stanje. Na makroekonomski državni ravni bomo priča nekaterim reformam, ki bodo vplivale na socialni položaj ljudi. Kot je nedavno tega dejal premier Janša nam rožice ne bodo cvetele«. Med cilji reforme je tudi zadolžitev, ki ne bo presegla 30% BDP. Verjetno se ne bomo mogli izogniti novi ureditvi davka na dodano vrednost in novim zadolžitvam države v tujini. Mora bomo že ustanovili eno ali dve pokrajini, določili smo si epikontinentalni pas na morju in treščili na vitalne interese sosednje Hrvaške. Politično malce razrahljana rdeča Slovenska obala pa lahko že na lokalnih volitvah jeseni 2006 pričakuje poskus »desnega udara«. Bolj čista slika kdo bo v naslednjem mandatu vodil državo bo znana šele leta 2008, po državnozborskih volitvah! TURBOKAPITALIZEM ODŽIRA PRAVICE DELAVCEM IN JIH SPRAVLJA V VSE VEČJO ODVISNOST, PA TUDI REVŠČINO! Turbo ali tako imenovani čisti kapitalizem, kot ga imenuje slovenski piakroekonomist dr. Jože Mencinger, Je v svojem bistvu pravo nasprotje sedaj že težko uresničljivi ideji o socialno tržnem gospodarstvu, kjer bi delavci, ki so gradili naše tovarne, lahko celo sodelovali pri delitvi dobička v »svojih« nekdanjih Podjetjih. Utopija? Vpliv tujega kapitala, ki mu je osnovni eilj dobiček, zasebna lastnina pa je sveta stvar, je vse močnejši, kljub temu Pa žal ne moremo pričakovati, da bodo tujci v Sloveniji gradili nove tovarne, Pač pa bodo še naprej odpirali dejavnost terciarnega sektorja -trgovine, velemarkete z nizko cenovnimi uvoženimi artikli vprašljive kakovosti, s svojimi blagovnimi Mamkami in monopolnimi prijemi pa Počasi uničevali malo podjetništvo, na katerem naj bi temeljilo naše Sospodarstvo, na lahko pobirali dobiček, v primero izgube podjetja se bodo preselili na ugodnejša tla, Uacionalni državi pa prepustili reševanje socialnih vprašanj brezposelnih delavcev. Ali veste koliko Pjače dobi trgovka v poslovnem ^istemu Mecator, ki posluje z velikim dobičkom? Sodeč po nasmehu ankoviča zelo visoko. 80MO DOŽIVELI HEMŠKI SINDROM? * v Uvedba evra in opustitev nacionalne ^alute tolarja predvidoma 1.1. 2007 0 mogoča, če bo Slovenija zadostila sem konvergenčnim kriterijem, odveč ^bojazen, da bi cene poskočile za jdvedba dvojnih cen - in to že kar nekaj esecev pred sprejemom evra kot v ?tne evropske valute - bo nekakšna Ja počasne vključitve v evropski ,°netami sistem, vendar kljub temu sta izključeni predvsem dve v°membni zadevi, ki lahko še kako do]U-ata na naš življenjski standard; v ®Cltev nove paritete - razmerja med 2007 °Sti° evra in tolarja na dan 1.1. '■ Pariteta je še skrivnost, govori Vr 15%, če pa bo zvišanje t,.^. osti evra večje, lahko to sproži Zv * Ps'h°l°ški pritisk in vsesplošno (ja’Sanje cen blaga in storitev. Kaže pa, Se to le ne bo zgodilo in ob menjavi valute ne bomo doživeli nemškega ali italijanskega sindroma zvišanja cen za 50 ali celo 100 odstotkov, saj bodo proizvajalci in trgovci prisiljeni računati na zmanjšano kupno moč prebivalstva in tujo konkurenco. POGOSTE REFORME NISO VEDNO UČINKOVITE Aktualno govorjenje o reformah ni nič drugega kot odraz slabosti v nacionalni ekonomiji in fiskalni politiki. Pojavljajo se težave pri črpanju denarja iz produktivne sfere za kritje potreb države oziroma stroškov njenega delovanja. Obdavčitev kapitalskih dobičkov in investitorjev, višje davčne stopnje (morda celo enotna 20% DDV?), dovoljena večja zadolžitev države v tujini in lokalnih skupnosti doma ter večji proračunski primanjkljaj ne bi bile najboljše rešitve za slovenski jutri. K neznankam se lahko pridružita še dve -in sicer nevarnost, da bo Slovenija postala neto plačnica v bruseljsko blagajno ter, da bo morala (po ugotovitvah Nata o nekompatibilnosti vojaške opreme in orožja) kupovati drago, sicer sodobno orožje. ZAPRTI DO BALKANA Slovenija je takoj po razpadu Jugoslavije izgubila tudi večino balkanskih tržišč, pa ne le zaradi takratnih vojnih, etničnih in verskih konfliktov pač pa tudi zaradi podreditev smernicam EU, ki so v svojem bistvu omejitve do tretjega sveta. Se sreča, da se je naše gospodarstvo pravočasno preusmerilo na zahodni trg, kjer danes prodamo na tem trgu že dobri 2/3 blaga in storitev. Vzpostavitev zunanje meje EU, torej strogega schengenskega režima v začetku leta 2007, ni tako preprosta stvar kot si morda mislimo. Kontrola na meji, dolge vrste in stroga pravila o izvoru blaga, vse to bo po svoje prispevalo k »nevsiljeni« oddaljenosti Slovenije od sosednje Hrvaške in Balkana. Slovenija kot nacionalna država dokončno postane »teritorialni« del Evropske unije, na mejnih točkah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne bo več policijske kontrole. SCHENGEN BO NEKAJ LET MOČNO VPLIVAL NA ODNOSE S HRVAŠKO Leto 2007 bo prineslo tudi odločilne trenutke za našo sosedo Hrvaško. Odločilna izjava glavne haaške tožilke 1 M ■" 1 ' ■; rA-'& Carle Del Ponte, da Hrvaška sodeluje s haaškim tribunalom, ter na tej podlagi sklep zunanjih ministrov članic EU, da se lahko usede za pogajalsko mizo glede polnopravnega članstva EU, je skozi noč spremenilo položaj tudi kar se tiče mejnih odnosov s Slovenijo. Če bo hrvaška res leta 2008 postala polnopravna članica EU, bodo v Bruslju zagotovo šla razmišljanja v smer premaknitve zunanje meje EU vse do Bosne in Hercegovine in sporni del ozemlja v Istri in morja v Piranskem zalivu bo vse manjšega pomena, vendar bo preteklo še veliko vode. Ne glede na morebitne arbitražne postopke v zvezi z določitvijo morske in kopne meje s Hrvaško v Istri poznavalci evropske politike pričakujejo, da bo treba pohiteti z dokončno ureditvijo tega mukotrpnega vprašanja, ki se vleče že skoraj petnajst let - od znamenitega izreka Slovenije, 25. junija 1991 o priznavanju zunanjih mej s sosedami bivše Jugoslavije in republiške meje s Hrvaško. Vsa nesreča je bila v tem, da meja v Istri nikoli ni bila določena. Če so bili glede kopne meje v Istri (na Dragonji) kakšni tajni dogovori, bo resnica prišla na dan. BOJ ZA POLITIČNO PREVLADO NA SLOVENSKI OBALI Slovenska obala bo že jeseni 2006 prizorišče političnega boja za prevlado desnosredinskih sil, kajpak pod sloganom - za demokracijo, za osvoboditev ljudi izpod starega »komunističnega režima«. Nič o tem, da bo preprosti delavec vse manj svoboden in brezpraven, na socialni marginali, v popolni odvisnosti od lastnikov kapitala. NA SLOVENSKI OBALI BOSTA NAJVEČ PRIDOBILA TURIZEM IN ŠOLSTVO Če omenimo gospodarske značilnosti ne moremo mimo turizma kot najpomembnejše dejavnosti na tukajšnjem območju, zlasti v piranski občini. Z odprtjem prenovljene mogočne zgradbe iz secesijske dobe, hotela Palače (leta 2007), v katerem se bo lahko dogajal visoki diplomatski in EU - turizem, bo končno zaživelo tudi doslej kar nekam osamljeno redišče Portoroža. rasa k' «* Evro bo tudi naša valuta in to predvidoma že 1.1. 2007. Marca 2006 se začenja težavno dvojno informativno označevanje cen - brez fiksnega tečaja! Turizmu razvojno pot bo nedvomno krojilo tudi prvo golf igrišče v Sečovljah z kar 106 apartmaji, prav tako se obetajo novi apartmaji v Marini Portorož, prenovljen hotelski kompleks koprska Armeria in Foresteria, kjer bo fakulteta za humanistične študije in rektorat. V Kopru na Bonifiki bo že delovala tudi nova velika osnovna šola. Spomladi 2007 pa naj bi tudi že blizu > NAJVEČJI USPEH SE OBETA OBALNEMU ŠOLSTVU. > MEJA NAS BO ŠE NEKAJ ČASA DELILA, NATO PA NAJ BI SE TUDI HRVAŠKA ZNAŠLA V VELIKI EVROPSKI DRUŽINI. > LETO 2007 BO ZAZNAMOVANO TUDI Z VELIKIM NAPREDKOM TURIZMA. PRAVA PRELOMNICA SE OBETA TUDI PORTOROŽU Z ODPRTJEM HOTELA PALAČE IN UREDITVIJO TEGA VČASIH MALCE ZASPANEGA TURISTIČNEGA SREDIŠČA. Lucija, morda bosta do, za Slovenijo tako značilnega leta 2007, nared nova marina Koper in hotelski kompleks Belvedere. V Kopru bodo odprli nove trgovske centre s tujim kapitalom, ki bodo močno konkurirali Intersparu. Univerza na Primorskem bo začela uresničevati kar dobršen del svojih razvojnih načrtov in ni rečeno, da do prelomnega leta ne bosta prenovljeni študentskega doma Korotan v piranski občini ponosno stala visoko šolo za turizem, morda bodo v Luciji do takrat tudi že postavili temelje za dom starejših občank in občanov, v Piranu prenovili osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro in še bi lahko naštevali. Nedvomno, da je tudi to kamenček v mozaiku gospodarskega preporoda Slovenije. Še ena veletrgovina v Kopru. Tujci v Sloveniji najraje pospešujejo tercialno dejavnost, ki občajno zagotavlja hitre in lahke zaslužke. Franc Krajnc Bitka za nove zavarovance Katera zdravstvena zavarovalnica bo za isto ceno ponudila več? Vzajemna »roti« svoje zavarovance! V slovenskem zavarovalništvu ne moremo govoriti o krizi, morda le o krizi vodenja, preveliki razpršenosti kapitalskega potenciala, preskromnemu zbiru premij (preveč zavarovalnic za majhen slovenski prostor) in kar dolgo nejasni zakonodaji glede pravice in dolžnosti nosilcev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bo še vroče, kajti nastaja prava zakulisna vojna za zavarovance oziroma zbiranje premije. Zdravstvene zavarovalnice (Vzajemna, Triglav, Adriatic) že snujejo cene, ki so že javna skrivnost. Triglav Zdravstvena zavarovalnica, ki je zadnja stopila na ta zanimiv vlak, ponuja ugodno mesečno premijo 4781 tolarjev. Prav toliko (ali kakšen tolar gor ali do zaradi popustovl) Adriatic Življenje. Po noveli zakona s tega področja (UL štev. 76/05) so zdravstvene zavarovalnice do 30. 11. dolžne pisno obvestiti svoje zavarovance o spremembah, ki jih prinaša zakon ter jim ponuditi preoblikovanje zavarovanja. Zavarovancu je dana možnost prekinitve zavarovanja s 1. 3. 2006 brez dodatnih pogojev trajanja zavarovanja. Zavarovanci se torej lahko odločijo s katero zdravstveno zavarovalnico bodo sklenili dopolnilno zavarovanje. Še posebej zanimive bodo tako imenovane izravnalne sheme. Rok za uskladitve z novelo zakona oziroma za tako imenovano preoblikovanje je 1.3. 2006. Ali bodo zavarovanci res množično zamenjali zavarovalnice je težko reči, kajti vse kaže, da bodo cene dopolnilnega zavarovanja vseh obstoječih zavarovalnic skoraj enake. Drži pa, da bo silno težko privabiti nove. Zanimivi oglasi Vzajemne Vzajemna v posebnem (javnem) obvestilu sporoča svojim zavarovancem, daje s 1. septembrom začel veljati spremenjen zakon o zdravstvenem zavarovanju in do bodo vsi njeni zavarovanci do 5. decembra prejeli certifikat, ki potrjuje njihovo lastništvo Vzajemne. »Da, prav ste prebrali: Vsak zavarovalec pri Vzajemni je solastnik zavarovalnice v skladu z zakonom in statutom Vzajemne«. To je tako kot če bi RTV Slovenija, ki ima izgubo, pisala svojim gledalcem, da so solastniki medijske hiše, ker plačujejo naročnino. Zanimivo je tudi tole: »Zavarovalce zato še posebej opozarjamo, naj brez predhodnega posveta z ustreznim pravnim strokovnjakom ne podpisujejo ponudb ali pogodb drugih zavarovalnic, saj tako izgubijo pravico do lastništva Vzajemne, ki jim pripada na osnovi pogodbe«. Osebno to razumem kot kršitev pravil o nelojalni konkurenci, ali pa kot da sta Triglav in Adtriatic najmanj lopovski zavarovalnici, ki jima ne gre zaupati, če gre za isto vrsto zavarovanja? Franc Krajnc V naslednji številki pogovor z Gregorjem Strmčnikom Bitka na tržišču dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo vodila menda za okoli 300.000 novih potencialnih zavarovancev. Kako so strategijo zastavili v Triglav zdravstveni zavarovalnici s sedežem v Kopru bomo nekaj več izvedeli v intervjuju z Gregorjem Strmčnikom, predsednikom Triglav zdravstvene zavarovalnice, ki bo objavljen v naslednji 141. številki, 15. novembra. Adriatic bo predstavil aktivnosti na področju zdravstvenih zavarovanj Predsednik uprave Adriatic zavarovalne družbe d.d. Dušan Novak in direktor področja zdravstvenih zavarovanj Dušan Čebohin ter direktor trženja Rok Moljk bodo na novinarski konferenci v Kopru 19. oktobra ob 12. uri prestavili aktivnosti za prilagajanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj novi zakonodaji. Adriaticu zaupa že 274.000 tovrstnih zavarovancev, ki se bodo glede na zakonodajo lahko prostovoljno odločali ali ostanejo pri tej družbi, ali se odselijo k Triglavu ali Vzajemni.. _________________________ ZAČETEK PRIREDITEV OB 50.OBLETNICI KOMUNALE KOPER Likovni Ex-tempore Komunala Koper, ki letos beleži 50 let delovanja, je v sodelovanju z osnovno šolo Antona Ukmarja 7. oktobra med 9.00 in 12.00 uro v koprski Taverni organizirala likovni Ex-tempore. Likovnega ustvarjanja so se udeležili učenci vseh osnovnih šol v Mestni občini Koper, naslov prireditve pa je: Komunala Koper za naše okolje. To je bila prva prireditev v sklopu dogajanj ob 50-letnici podjetja. Bernardin Romuni zmagovalci 12. Zlatega bobna 2005 Letošnji mednarodni oglaševalski festival Zlati boben (Golden Dram) 2005, tradicionalno v prostorih kongresnega centra Hotelov Bernardin s sprejemom v Piranu, eno naj večjih draženj ljudi iz oglaševalske stroke, je pokazal na najmanj dve stvari; še nikoli ni bilo toliko udeležencev in prispelih tekmovalnih del in še nikoli toliko zahtevnih pogojev dela za oglaševalce. V globalne svetu ponudbe in povpraševanja, izobilja proizvodov in storitev, so le konkurenca, cena, strokovnost in kakovost tisti vzvodi, ki pritegnejo potencialnega uporabnika - kupca, da bo nekaj, kar ponujajo proizvajalci prek različnih medijev, tudi kupil. Še več, pri spretno zastavljenem oglaševanju lahko vzbudimo potrebe po nakupu, tudi če jih ni. Tudi tako, ali najbolj tako, gradimo kapitalu najbolj zanesljivo potrošniško družbo. In kako naprej? Jure Apih, dolgoletni predsednik Zlatega bobna, je lahko prepričan, daje festival doslej dosegel že izjemno širino in težo v več kot 400 milijonskem evropskem prostoru. To ni le običajno srečanje okoli 1600 ljubiteljev te stroke in profesionalcev, najuglednejših svetovnih strokovnjakov. Je preprosto nekaj več. Je festival, ki vsako leto prinese v Portorož novosti, spoznanja in ocene kako se vrti poslovni svet, kje je danes oglaševalska stroka. Vzporedne prireditve; filmski Ex-tempore, svetovno tekmovanje za plakat Pirana, predavanja, okrogle mize..., naredi festival še zanimivejši, tudi za domačine. V grobem tržnem tekmovanju žal oglaševalske svobode v pravem pomenu besede ni. Narekuje jo kapital, ki je na koncu koncev tudi plačnik naročenih oglaševalskih storitev. So le všečni in manj všečni oglasi. So le dobre ali slabe celostne oglaševalske kampanje. Stroka jih je ocenila: Zmagovalka oglaševalskega festivala Zlati boben 2005 je Agencija Nove Evrope 2005 je Leo Bumett & Target SA Romunija. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili latvijski Zoom in češki Mark/BB DO Praga, na četrtem mestu je McCann Erickson Romunija, na petem finska agencija TBWA PHS Helsinki. Najbolje uvrščena slovenska agencija je Mayer McCann na enajstem mestu. Slavimir Stojanovič - Agencija Futura -je dosegel uvrstitev med 15. in 17. mestom. Ali to pove, da so slovenske oglaševalske agencije vse slabše? Morda pa je silno težko izmed 2600 deli izbrati najboljša? Najboljšo spletno stran je pripravila ruska agencija Park. Izdelali so jo za rusko MTV. Na Zlatem bobnu so podelili tudi osem zlatih ur. FK V IZOLI PRVI HOTEL S ŠTIRIMI ZVEZDICAMI Ocenjevalna komisija je izolskemu hotelu Haliaetum z 52 sobami, potem ko so tam prenovili kopalnice, sanitarije in skupne prostore ter na splošno izboljšali obseg in kakovost ponudbe ter tako zadostili vsem kriterijem, prisodila 4 zvezdice. To je na novinarski konferenci v Izoli povedal direktor družbe Hoteli Simonov zaliv Rajko Rešek. Nedvomno bo višja kategorizacija hotela tudi podlaga za boljše trženje njihovih nastanitvenih zmogljivosti, kar naj bi bilo vidno že naslednje leto, nam je po telefonu povedal vodja recepcije. Hotel Haliaetum je odprt vse leto, sicer pa imajo še pet depandans. Do konca septembra so našteli 70.000 turističnih prenočitev, kar je 1/3 vseh prenočitev v občini Izola v tem času. Za prihodnje leto načrtujejo izgradnjo depandanse s 46 sobami, na prostoru, kjer so sedaj teniška igrišča pa naj bi v naslednjih letih zrasel večji hotelski kompleks. Kot j e povedal direktor Rešek bodo nekoliko popestrili tudi dogajanja na plaži Simonovega zaliva. Za celotne naložbe je Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. Izola od leta 2000 namenilo 1,3 milijarde tolarjev. Nadzorni svet je na svoji zadnji seji podprl predlog uprave, ki predvideva pri Haliaetum - prvi hotel s štirimi zvezdicami v Izoli. etek priprave projektne dokumentacije za izgradnjo novega hotelskega kompleksa skladno s sprejetim ureditvenim načrt ^ območja Simonov zaliv. Sprejetje predlog izvedbe celotne investicje v dveh fazah: v prvem koraku, jeseni prihodnje leto, borno ^ lokaciji obstoječe depandanse Mirta pričeli z izgradnjo novega hotela s 46 sobami. Investicija v vrednosti 400 mio SIT bo zakljuo® ^ v aprilu 2007. Sledi izpeljava finančno zahtevnejše investicije, ki predvideva izgradnjo novega hotela s 150 sobami, notranji zunanjim bazenom z vodno površino 1000 m2 ter podzemnim parkiriščem. Nadzorni svet je podprl dosedanje delo uprave in zaupal direktorju družbe nov petletni mandat. Tudi termalni turizem? im> Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. se že resno pogovarja z Geološkim zavodom, ki bi s poskus« vrtinami odkril, ali se pod Izolo nahaja termalna voda. Če kje, potem bi jo morda le našli pod morjem nedale' mesta, saj smo tudi že sami lahko opazovali nenavadni izvir sladke vode, ki prihaja na površje. Z vrtanjem naj bi z že januarja prihodnje leto. Gre le za predpostavke, da naj bi voda v določeni globini imela 15 do 18 stopinj ® lahko uporabljali kot sanitarno vodo in za potrebe plaže. |c6i Rajko Rešek je omenil tudi, da bi radi delček zaliva tudi nekako zajezili in bi s tem pridobili nekakšen naravni bazen za rat vendar kot vse kaže soglasja ne morejo dobiti. Navedel je tudi problem čiščenja priobalnega pasu, ko zapiha maestral. , namreč morje naplavi morsko travo in še kaj, kar bi lahko počistili že veliko prej, kjer se nesnaga nabira, na primer pn Plaz Belvedeijem. Kaj je pokazala anketa? drUge Gostje porabijo 70% dopustniškega denarja za plačilo penzionskih storitev in v hotelu le dobrih 5% za namene. Kje porabijo četrtino denarja? Podjetje je zanimala tudi struktura porabe gostov v času njihovega bivanja v hotelu; koliko denarja vzamejo s seboj • !c0*|1jt za porabijo v hotelu in koliko zunaj njega. Anketiranci so odgovorili, da porabijo približno 70% vsote, ki jo namenjajo za °°?gtrtina plačilo penzionskih storitev (prenočišče, zajtrk in eden ali dva glavna obroka) in dobrih 5% za druge namene. Kar c^vgC[a sredstev jim ostane za nakupe v trgovinah, na tržnicah, za spominke, gostilne..., in prav tu se ponuja možnost, da bi gostje, s ob primerni ponudbi, denar porabili kar v okviru hotelskega kompleksa in ga morda ne bi nesli nazaj domov. ifrainc Franc Mk- Nova vas Studenec s periščem ohranjen spomenik preteklosti podpredsednik DZ dr. Marko Pavliha, je pozdravil Valter Pucer, predsednik Sveta KS Nova vas nad Dragonjo, kije predstavil potek obnovitvenih del vaškega studenca s periščem. »Tu pred nami stoji lep spomenik preteklosti, ki je živ dokaz, kako so že naši predniki znali in zmogli združiti svoje moči in si zagotoviti enega od osnovnih pogojev življenja - vodo. Iz podatkov iz arhivskega gradiva je vas z imenom Villa Nuova omenjena leta 1300 in vrisana v zemljevid Istre, kije bil izdelan leta 1525, za pozidavo vodnega vira pa žal tega podatka nimamo. Morda je star prav toliko kot vaški zvonik, ki sega nazaj v leto 1896. Naš Svet KS je že v prejšnji sestavi odločil, da pristopi k obnovi tako, da ohrani to, kar so naši predniki zgradili in bomo mi zapustili našim potomcem. Pred nekaj leti je bil dokončan obok studenca, perišče pa je ostalo nedokončano. Svet KS v sedanji sestavi seje odločil, da nadaljuje z obnovo perišča. Pri tem so se pojavile finančne težave, kdo je pripravljen in sposoben opraviti tako zahtevno delo, saj nismo imeli nobenih pisnih podatkov kako j e nekoč izgledal ta studenec. Prisluhnili smo pripovedovanju starejših vaščanov, katerim gre posebna zahvala. Zahvalo si zaslužita tudi izvajalec Finalist iz Padne in predstavnica Zavoda za spomeniško varstvo - enote Piran, Eda Benčič Mohar«. Studenec s periščem res ne služi več prvotnemu namenu, ker so nekoliko pozabili na življenje in dogajanja ob njem, zato pa je požrtvovalna vaška skupina pod vodsvom Aljoše in Mavricije prikazala nekaj odlomkov iz življenja »Pod nuč na Stedencu«. Valter Pucer seje zahvalil botri županji Vojki Štular in njenim sodelavcem za nesebično vsestransko pomoč pri tem projektu in vseh ostalih, kot je tudi asfaltna prevleka od vasi do čistilne naprave. V Novi vasi nad Dragonjo je bil sredi avgusta zanimiv dogodek. Namreč proslavili so prenovo studenca s periščem in hkrati obujali spomine na nekdanje časa, ko še ni bilo vodovodnega omrežja, zato so naši predniki še toliko bolj cenili in varovali naravne vodne vire, v poznejših časih pa smo marsikje nanje pozabili. Prisotne, med katerimi sta^ bila tudi botra studenca županja Vojka Štular in V STRUNJAN PO ZDRAVJE Podjetniško zdravstveno-rekreacijski center v Strunjanu je ponovno začel z aktivnostmi Društvo za zdravje in varstvo pri delu ter koristno izrabo prostega časa - Zdrav podjetnik iz Kopra - ima že kar nekaj časa v I. nadstropju Hotela Svoboda Krka Zdravilišča v Strunjanu Podjetniški zdravstveno-rekreacijski center, kamor prihajajo na rekreacijo številni njihovi člani in drugi podjetniki, ki želijo ostati zdravi in čili. Podjetje za izobraževanje Vrem d.o.o., ki gaje društvo povabilo k sodelovanju, je v okviru predstavitve metode obvladovanja sebe in drugih, v soboto, 8. oktobra 2005, ob 18.00 uri predstavilo svojo ponudbo delavnic in izobraževanj, s katerimi si lahko sami pomagamo, obvladamo sebe ter ob tem ugodno vplivamo na druge. Če želite storiti kaj več za svoje zdravje obiščite center v Strunjanu ob sobotah, sicer pa nudijo tudi informacije. GSM 041 836 011 ali 041 317 956. Tajnica društva Zdrav podjetnik je Irena Bartolič. Bolj redke, a debele V Slovenski Istri se obeta odlična oljčna letina Pogovor o oljkarstvu v Izoli. FOTO: FK-Primorski utrip. ^a nedavnem srečanju strokovnjakov *a oljkarstvo iz Italije z županjo bčine Izola Bredo Pečan in Predstavniki Društva oljkarjev »kivenske Istre (DOSI) v Izoli je tekla eseda tudi o skupnih prizadevanjih a boljše regijske povezave in skupne travst°pe pri vzgoji oljčnih dreves in ,rZenju oljčnega olja pod skupnimi lagovnimi znamkami ter ustrezno ostenje ;n zaščito avtohtonih sort in Ocenjujejo, da sta se kakovost , Poraba oljčnega olja v zadnjih nekaj precej povečali. Kar 80% Nnega olja naj bi bilo že deviško. naslednje leto Presežki ^ek ateri poznavalci se bojijo, da se lahko z letošnjo bero pojavijo prvi večji presežki, ki jih bo treba pravilno ovrednotiti, deklarirati in tudi ustrezno tržiti, da odvečne količine lahko prodali, sicer pa bo tudi naslednje leto svoje naredila vse ostrejša konkurenca, državnih spodbud pa tudi praviloma ni. V Slovenski Istri in na Goriškem je namreč zasajenih okoli 1340 hektarov oljčnih dreves, od tega največ (okoli 90%) v priobalnem pasu. Slovenija se ne more primerjati z Italijo, še manj s Španijo, kjer raste na milijone dreves. Tam so uvedli »industrijski način pridelave« in tudi zato lahko ponujajo na tržišču bistveno cenejše olje, Slovenska Istra, kjer so majhni nasadi, pa lahko tekmuje na tržišču morda z »butičnimi« vzorci in olji iz avtohtonih sort oljčnih dreves, kar na primer že prakticirajo v piranski Štorti, vendar gre tu za zanemarljive količine. Skoraj tretjina nasadov v Slovenski Istri in na Goriškem je mladih tako, da polno rodnost ponekod šele pričakujejo. Zanimivo pa je, da so se številni Istrani, ki so nekoč kupovali oljčno olje, prelevili v ponudnike. Letos 30% več -morda celo 500 ton oljčnega olja? Oljke so bolj redke, a so lepe in debele. Obalni sindikati v bitki - tokrat za pravice črpalkarjev Novi družbi OMV Slovenija d.o.o. ne bi smelo biti vseeno kaj se dogaja z delavci na njihovih bencinskih servisih na Primorskem, ki jih je oddala v najem. Nedavna novinarska konferenca, ki jo je v zvezi s pravnim položajem delavcev na bencinskih črpalkah v lasti OMV sklicala Obalna sindikalna organizacija, je pokazala predvsem to, da so črpalkarji v nekakšnem čudnem položaju. 34 delavcev na različnih bencinskih servisih se ni prvič znašlo pred dejstvom, da so ali bi morali podpisati nove delovne pogodbe z novimi franšizojemalci, v upanju, da se jim ne bo poslabšal njihov socialni položaj. Zgodba je kar zapletena in ni od včeraj. OMV Istrabenz je že pred davnim oddal bencinske servise v najem z zahtevo, da se črpalkarjem ne smejo poslabšati delovni in plačni pogoji. Zgodba se ponovi, ko OMV z Dunaja odkupi 50-odstotni delež in postane 100% lastnik vseh bencinskih servisov pod nekdanjo znamko OMV Istrabenz in v Kopru ustanovi hčerinsko firmo OMV Slovenija d.o.o. Vrednost nakupa: 23,7 milijarde tolarjev. Čez nekaj časa s servisov izginejo napisi Istrabenz in ostanejo samo še napisi OMV. Kaže, da je tudi družba OMV Slovenija ugotovila, da je bencinske servise najbolje oddati v najem in črpati tako imenovani odstotek »marže« ter obdržati celovit pregled nad nabavo in prodajo (njihovih) artiklov. OMV Slovenija d.o.o. je tako sklenila nove pogodbe o najemu z novimi najemniki in začela se je zgodba, ki je v resnici ne bi bilo treba. Nastal je tako imenovani divji prehod delavcev od enega na drugega delodajalca. Delavcu, ki noče podpisati nove pogodbe ostane v rokah pogodba starega delodajalca, ki pravno in dejansko tam ne obstaja - nima več v najemu črpalke - nov delodajalec, ki bi po zakonu o delovnih razmerjih moral biti v bistvu naslednik prejšnjega, začne šikanirati črpalkarje po vzoru »če ne podpišeš lahko greš« in jim lahko ponudi pod nos slabšo pogodbo. Še več, delavec Saša Prša je na sindikatih povedal, da je dobil odpoved delovnega razmerja, ker naj ne bi pravočasno, torej do roka, podpisal delovne pogodbe, ki jo je dobil v roke šest ur po preteku roka... Vendar delovnega razmerja ni mogoče kar tako prekiniti, vsaj ne eno leto. In epilog ne-podpisa pogodbe je že tu. 12 delavcev Energa d.o.o., ki niso bili pripravljeni podpisati, po mnenju sindikatov škodljive pogodbe, se je že znašlo na čakanju. Obalni sindikati: »Družbi OMV Slovenija bi moralo biti v interesu, da bo prehod delavcev od starega na novega delodajalca nemoten in korekten«. Družba je torej, če drugega ne, moralni ali vsaj solidarni zavezanec do delavcev, ki v resnici niso v delovnem razmerju pri njej. OMV Slovenija v dopisu obalnim sindikatom: »Povsem nesporno j e, da OMV Slovenija d.o.o. ni delodajalec zaposlenih pri upravljavcih bencinskega servisa, kar nedvomno pomeni, da naša družba kot delodajalec in sindikat družbe OMV Slovenija kot »pristojni sindikat« v zvezi z delovnimi razmerji zaposlenih pri najemnikih bencinskih servisov nima nikakršnih pristojnosti. Ravno tako svet delavcev družbe OMV Slovenija, d.o.o., ne. S podpisanim Dogovorom (beri tristranskim sporazumom) o zaposlitvi in o pravicah delavca pri delodajalcu BPO,d.o.o. je prevzela samo solidarno zavezo...« Zanimivo je, da OMV Slovenija na drugega lastnika ni prenesla ne podjetja, ne dela podjetja in seveda tudi ne zaposlenih, ker že doslej niso bili njeni delavci, pač pa zaposlenih pri najemojemalcih. Zato je ne zadeva 73. člen Zakona o delovnih razmerjih, trdijo pri OMV. Še ena zgodba v Sloveniji torej kako lahko je postaviti delavca v najmanj kar je, čuden in odvisen položaj. Delavci so pripovedovali zgodbe nad katerimi se je treba zamisliti. Čeprav precej deževna, je letošnja sezona ugodna za rast oljk. Te se namreč kar nekam hitro debelijo in veje šibijo od teže. Občutek je kot da so plodovi polni vode, pa ni tako. Tudi oljčna muha je nekoliko »zamudila« zato v nasadih ni opaziti večje škode. Oljke sedaj potrebujejo nekaj sončnih in rahlo vetrovnih dni. Po nekaterih ocenah naj bi letos pridelali morda celo 20 odstotkov več oljčnega olja kot lani, torej blizu 500 ton. Upoštevati je namreč treba, da je bila lanska letina ponekod skoraj 100% boljša od predlanske. To pa je že količina, ki bo nekaterim posameznikom povzročala preglavice kako spraviti olje v promet. Zanimivo, da cene olja zaradi večje količine ne bodo bistveno nižje. Branjevke bodo za liter »ekstra deviškega olja« spet zahtevale od 2000 do 2400 SIT, veletrgovci na Slovenskem pa bodo še naprej veselo ignorirali domače pridelovalce in raje kupovali poceni oljčno olje iz mediteranskih držav, tudi po 600 SIT za liter. Prav zato seje treba združiti, poenotiti pridelavo ter pod določeno blagovno znamko na tržišču ponujati večje količine, menijo italijanski strokovnjaki. Drobljenje bo za marsikaterega oljkarja lahko draga šola. Torkle so dolžne prijaviti vse količine Med oljkarji vlada nekakšen strah, da se bodo s prijavo »odkrili«, kar bi lahko bila osnova za izračun davščin. Pa ni povsem tako. Nižje kot so prijave pridelanega oljčnega olja, manj je subvencij iz kmetijskega sklada EU. Lani naj bi torkle od »prijavljene dovoljene« pridelave 400 ton oljčnega olja v resnici prijavile le okoli 30 ton, kar je manj kot desetina. Kaj je avtohtonost? Če kakšna rastlina, potem oljka res potrebuje znanstveni pristop, zlasti pri iskanju njenega izvora ali dokazovanju avtohtonosti. Strokovnjaki iz Italije so na naše trditve, da imamo v piranski občini najmanj šest avtohtonih sort oljčnih dreves, odgovorili zelo preprosto. Avtohtonost lahko dokažete le, če drevesa te vrste ne rastejo še kje drugje! Kakorkoli že, Slovenska Istra ima na tem področju nekaj prednosti. Kakovost oljčnega olja je odlična, vedno več Slovencev ga uporablja v prehrani. ■efc' PRVA OBLETNICA POSLANSKEGA MANDATA PROF. DR. MARKA PAVLIHE Podpredsednik DZ in poslanec LDS dr. Marko Pavliha je na srečanju s člani stranke v Luciji predstavil svoje enoletno delo in tudi cilje za prihodnost. Podpredsednik DZ in predsednik OO LDS Piran dr. Marko Pavliha na srečanju s člani LDS Piran v gostišču na Kartingu v Luciji, po enoletnem poslanskem mandatu, 3. oktobra 2005. FOTO: FK-Primorski utrip. »Pred enim letom, 3. oktobra 2004, smo čakali na rezultate državnozborskih volitev. Takrat nismo zmagali. Izjemno tesen rezultat referenduma o zakonu o RTV je dokaz naše pozitivne aktivnosti, pa tudi prvi obliž na rano. Zato vam čestitam in se vam zahvaljujem za aktivnosti in podporo pri kampanji, sedaj pa je že čas, da si nalijemo novega vina«, je na srečanju s člani LDS, organiziranimi v Občinskem odboru Piran, ki je bilo 3. oktobra v gostišču na Kartingu v Luciji, točno leto dni po volitvah v DZ, dejal prof. dr. Marko Pavliha. Svoje delo in fiinkcije je predstavil na sedmih gosto tipkanih straneh; 3. oktobra 2004 je bil v drugi volilni enoti in volilnem okraju Piran izvoljen za poslanca LDS, 17. novembra za podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije, bilje minister za promet, 11. decembra je bil na kongresu LDS na Bledu izvoljen za podpredsednika stranke. 16. februarja 2005 je bila na svetu LDS imenovana vlada v senci, v kateri je postal »minister za promet v senci«. V LDS, kot drugi najmočnejši politični stranki, je po volitvah prišlo do rahlih notranjih nesporazumov. Predsednik SDS Janez Janša je rad dejal, da je stranka v šoku, kar očitno ne drži. Skupaj z Zdenko Cerar, Cvetko Zalokar-Oražem in Rudijem Mogetom je odstopil kot podpredsednik z veljavnostjo na dan 15. oktobra 2005. 29. septembra 2005 je bil na svetu stranke v Ljubljani izvoljen kot eden od petih (od 17 evidentiranih) za podpredsednika stranke. Kongres LDS je napovedan za 15. oktober 2005 v Ljubljani in verjetno je, da bodo dobili novo vodstvo. Prof. dr. Marko Pavliha trenutno opravlja v državnem zboru in stranki kar 18 funkcij. Je izjemno aktiven in angažiran tudi v piranski občini in nekateri se že sprašujejo kako mu vse to uspe. V DZ je poslal 7 zakonodajnih pobud, 8 ustnih in 16 pisnih poslanskih vprašanj ter 11 pisnih pobud. Aktiven je v klubu poslancev (poslanski večeri) in na terenu zunaj OO LDS Piran. V Luciji na Liminjanski 96 je oktobra 2004 odprl poslansko pisarno LDS, kjer je imel že devet srečanj z občankami in občani, ki potrebujejo najrazličnejšo pomoč. Prof. dr. Marko Pavlihaje navedel tudi nekatere naloge, kijih bo treba še uresničiti; rešitev prometne problematike, reševanja spora med Slovenijo in Hrvaško glede razmejitve na morju in dostopa do odprtega morja, pomoč ribičem, izgradnja doma v Luciji, spodbujanje športa mladih, iskanje primerne lokacije za pokopališče, izgradnja cerkve v Luciji, potniškega pomola v Piranu in drugo. Stranka dobiva nov polet in se že pripravlja na lokalne volitve, ki bodo jeseni 2006. Kaže, da bo tudi v piranski občini imela svojega kandidata za župana. Kdo bo to še niso razkrili. Ne izključujejo sodelovanja z drugimi sorodnimi strankami že pred volitvami. Koprski podžupan je župan Kakovost, zlasti pa natančnost novinarskega pisanja v novodobnih brezplačnih časopisih, ki resnici na ljubo ne bi mogli izhajati v dvesto tisoči nakladi, če jih ne bi odlično finančno »suportirali« neznani lastniki in znani oglaševalci, očitno ni več tako pomembna. Žumal je v kratki novički novega koprskega podžupana Janija Bačiča kar dvakrat prestavil v župana. Janija Bačiča je koprski župan Boris Popovič imenoval za podžupana potem, ko se je tej funkciji odpovedal njegov prijatelj in strankarski kolega Darko Grad. ZLATI KARTONČKI Izolski občinski svet je, kar se tiče tehnike glasovanja, daleč pred piranskim. Medtem ko morajo svetnice in svetniki v Piranu naporno dvigati roke za štetje glasov, izolski svetniki samo elegantno pritisnejo na zeleni gumb. Na 24. seji občinskega sveta v Izoli pa seje pri peti točki nenadoma zgodil elektronski mrk in podžupanu Branku Simonoviču (DeSUS) ni preostalo nič drugega kot, da je izdal ukaz - poiščite kartončke! Nova prodajna točka TrgoAvta Koprski TrgoAvto je 14. oktobra 2005 odprl novo prodajno mesto v Serminu V prenovljenih prostorih so združili storitve vulkanizerstva za osebna in tovorna vozila, hitrega servisa za osebna vozila in optike za gospodarska vozila. Prodajno mesto je na Serminu 7a, v prostorih Iveca poleg AMZS. Prehospitalna enota v finančnih težavah! Skrajšani delovni urnik intervencij Zaradi težav pri financiranju programa Prehospitalne enote NMP Obala je svet javnega zavoda Zdravstveni dom Koper, po celoviti seznanitvi s problematiko, soglašal s spremenjeno organizacijo dela PHE NMP Obala in odobril prehod na 12-umo dnevno pokrivanje ter predlagal, da se s problematiko seznanijo vsi župani obalnih občin. Na koordinaciji županov, 4. 10. 2005, predlog o dofinanciranju programa ni bil sprejet, saj je to ne nazadnje dolžnost države, pogovori o tem pa očitno še niso končani. Skladno s sklepom sveta zavoda tako prehaja prehospitalna enota s ponedeljkom, 17. oktobra 2005 na spremenjeno organizacijo dela, vsak dan le od 8.00 do 20.00 ure (vključno z nedeljami in prazniki). V nočnem času od 20.00 do 7.00 ure bodo opravljale urgentno službo dežurne službe v posameznih zdravstvenih domovih in Reševalna služba Zdravstvenega doma Izola z nujnimi reševalnimi prevozi. Metod Mezek, direktor ZD Koper in Benjamin Štagar, dr. med., v.d. strokovnega vodje, si bosta kljub temu prizadevala, da bi se problem financiranja nujne medicinske pomoči v slovenskem prostoru čim prej rešil in da bo omenjena sprememba le začasna. SPOROČILO ZA JAVNOST V KS Hrvatini smo presenečeni nad predlogom Zmaga Jelinčiča za izločitev dela Mestne občine Koper in za oblikovanje občine Ankaran -Hrvatini, katere pobudnika naj bi bila KS Ankaran in KS Hrvatini. V svetu KS Hrvatini odločno zanikamo, da smo med pobudniki predloga, saj je svet KS Hrvatini zgolj imenoval delovno skupino treh krajanov, kijih je pooblastil le za pridobivanje podatkov o vseh vidikih in posledicah morebitne izločitve dela občine in ustanovitvi nove občine Ankaran.-Hrvatini. S tem sklepom smo to skupino tudi pooblastili, da o zadevi svetu KS poroča, šele na to pa naj bi se svet KS Hrvatini opredelil do tega vprašanja. Vemo namreč, da je izločitev dela občine iz Mestne občine Koper zelo pomembno vprašanje za vse krajane naše krajevne skupnosti, ki so tisti, ki bodo imeli na koncu zadnjo besedo. V KS Hrvatini Zmaga Jelinčiča, ki nas s svojim predlogom niti ni seznanil in predlog vložil povsem brez sklepa sveta naše KS, ter s tem zlorabil ime KS Hrvatini, javno sprašujemo, kdo ga je pooblastil, da v našem imenu predlaga izločitev dela občine in ustanovitev občine, ki naj bi nosila tudi ime našega kraja. Predsednica KS Hrvatini Tatjana Srebrnič, l.r. Bioterapija v Ankaranu V hotelu Convent v Ankaranu bomo z dnem 27.10.05 v sodelovanju z gospodom Jožetom Ratom, priznanim bioterapevtom iz Maribora, pričeli s prvo serijo terapij. Program bioterapij bo potekal štiri zaporedne dni v tednu. Bioterapevt Jože Rat se z zdravljenjem ukvarja že dalj časa, izobraževal se je pri svetovno znanem bioenergetiku Zdenku Domančiču ter pri njem uspešno opravil diplomo iz zdravljenja z bioenergijo. Za podrobnejše informacije pokličite na telefonsko številko 05/6637-330 -Adria, turistično podjetje d.o.o. Ankaran Plaketa Hotelom Piran za 50. rojstni dan Županja Občine Piran Vojka Štular je direktorici Hotelov Piran d.d. Ani Žerjal, ob petdeseti obletnici podjetja, na dan skupne proslave v turističnem naselju Salinera v Strunjanu ob položitvi temeljnega kamna za projekt Salinera II, 16. 9. 2005, svečano izročila plaketo Občine Piran kot priznanje za uspešno rast in napredek Hotelov Piran, kljub težkim časom, ki so to družbo, ko je bila pod različnimi gospodarji in se tudi znašla v težkem gospodarskem in finančnem položaju, spremljali v preteklih letih, saj se je moralo tudi precej zadolžiti, letos pa iz tekočega poslovanja pričakujejo 622 milijonov SIT prihodka in 22 milijonov čistega dobička. Podjetje, danes z znamenitim logotipom hobotnice, je bilo ustanovljeno 1. 4. 1955 in seje imenovalo Gostinsko podjetje hotel Metropol. L *• 1965 se preimenuje v Hotel Sidro, 15. 8. 1968 je bila vpisana sprememba firme v gostinsko podjetje Transturist Škofja Loka z imenom Hotel Piran. Piranska firma 31.3. 1976 izstopi iz Transturista in se pripoji Turističnemu hotelskemu podjetju Portorož (od leta 1981 preimenovanemu v TOP Portorož) in postane njegova temeljna organizacija združenega dela (TOZD). Prvega aprila 1988 se TOZD-u Hotel Piran pripoji Alpeturov TOZD Hoteli Strunjan. Podjetje se pomembno poveča in ponuja okrog 950 ležišč. Leta 1990 preneha obstajati delovna organizacija TOP Portorož in TOZD Hotel Piran postane samostojno podjetje Hoteli Piran p.o. Leto 1992 predstavlja tudi za Hotel Piran začetek privatizacijskih postopkov, kar traja vse do leta 1998, ko se podjetje preoblikuje v delniško družbo Hoteli Piran, turizem in storitve d.d., Piran, skrajšano Hoteli Piran d.d. Nastopijo novi lastniki. Leta 200U je bil prodan hotel Tartini Piran in s tem se tudi zaključi proces zmanjševanja premoženja iz osnovne dejavnosti. Nova investicija v turističnem naselju Salinera v Strunjanu (prizidek k hotelu Salinera z wellness centrom in seminarsko dvorano, apartmajska vila Oljka (9 apartmajev), garažna hiša (270 parkirnih mest), novi cestni uvoz v naselje in komunalna ureditev ceste Strunjan - Beli Križ od naselju Salinera v sklopu sklenjene Urbanistične pogodbe z Občino Piraif je vredna 9 milijonov evrov (2,16 milijarde SIT), ustvarili bodo Janovih delovnih mest, predstavlja tudi nov zagon in življenjsko obdobje Hotelov Piran, zato je po mnenju mnogih šla občinska plaketa v prave roke. Metka Kandrič, predsednica Nadzornega sveta, je v imenu tega organa na novinarski konferenci pozitivno ocenila dosežene rezultate družbe Hoteli Piran d.d., zato NS podpira vodstvo podjetja. FOTO: FK-Primorski utrip• Pogodba za nova gasilska vozila 6. oktobra 2005 so v prostorih Obalne gasilske zveze v Kopru svečan podpisali pogodbe med zvezo oziroma prostovoljnimi gasilskimi dru Babiči, Dekani, Krkavče Hrvatini in Pobegi-Čežarji ter podjetjem \arka d.o.o., ki bo dobavilo pet gasilskih vozil s cisterno GVC16/25. pogodbe seje udeležil tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovi ^ je izrazil zadovoljstvo, da poteka postopek nakupa vozil skladno zn Nova vozila, ki jih bo pet gasilskih društev druge kategorije iz M® občine Koper dobilo v začetku prihodnjega leta, bodo zamenjala obstoj ječa bodo gasilska vozila, ki so v povprečju stara več kot 20 let. Z njimi prostovoljni gasilci bolje in varneje zagotavljali svoje poslanstvo. M ^ občina Koper, ki je glavni investitor nakupa, saj zagotavlja 88 odsto ^ sicer 208 milijonov tolarjev vredne naložbe, je investicijski program nakup novih gasilskih vozil sprejela decembra lani. Postopek naroc J speljala Obalna gasilska zveza Koper, gre pa za leasing za obdobje des let. -Sffr Dnevi slovenskih pravnikov 2005 Slovenija se uspešno prilagaja evropskemu pravnemu redu Letošnji Dnevi slovenskih pravnikov, že enaintrideseti po vrsti, od 13. do 15. oktobra v kongresnem centru Hotelov Bernardin, z več kot 1000 udeleženci iz pravne stroke, so bili kar precej evropsko obarvani, na kar so opozarjale teme številnih avtorjev. Nosilci organizacije največjega srečanja strokovnjakov pravne stroke so Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založba, založniško podjetje, d.o.o. Referati, ki so jih pripravili slovenski in tuji pravniki, so objavljeni v reviji Podjetje in delo, reviji za gospodarsko, delovno in socialno pravo št. 6-7/2005. Slovenske pravnike in številne gosteje pozdravil dr. Marko Ilešič, predsednik Zveze društev slovenskih pravnikov in sodnik Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu, nato pa je prof. dr. Danilo Tuerk, sedaj prof. na Pravni fakulteti, imel uvodno predavanje na temo Pravo in diplomacija. Letošnji nagrajenci Zveza društev pravnikov Slovenije je ‘etos šestič podelila priznanja Pravnikom. Priznanje za življenjsko delo je prejel prof. dr. Lojze Ude, Pravnik leta je doc. dr. Renato Vrenčur, Priznanje za delo v Zvezi društev Pravnikov Slovenije je prejel mag. Vlktor Planinšec, priznanje za mlado Pravnico pa je prejela dr. Špelca Mežnar. številni referati l-^lo na Dnevih slovenskih pravnikov Se je nadaljevalo v sekcijah, °rganizirane pa so bile tudi okrogle Jttize. Zvrstili so se številni avtorji: Dr. 7*arjan Kocbek, prof. na Pravni akulteti v Mariboru: Noveliranje akona o gospodarskih družbah '4GD) in modernizacija evropskega Prava družb. Dr.Marko Ilešič: Vpliv Vsako pravo in pravni red se konča, če nad njim prevladuje politika. Na vprašanje zakaj toliko sodnih zaostankov in zakaj se nekateri sodni postopki vlečejo v nedogled, bi si morali odgovoriti Slovenci sami - ker se pač radi pravdamo, ne nazadnje pa tudi odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred sodiščem. Dr. Aleš Zalar: »Ni mi všeč beseda »sodni zaostanki«, raje bi rekli čakalne dobe (kot pri zdravnikih). Dr. Trstenjakova meni, da bi ta problem morda lahko nekoliko ublažili s spremenjeno procesno disciplino, poenostavitvijo vročanja vabil, sklepov, sodb.., omejitvijo kdaj se lahko še vlagajo novi dokazi. Sicer pa je beseda tekla o evropskem pravnem redu, ki se mu tudi v Sloveniji hitro prilagajamo. Bistveno se zdi poenotenje procesnega načina odločanja sodišča Evropskih skupnosti na vsebino njegovih odločitev. Dr. Ciril Ribičič: Vpliv sodišča Evropskih skupnosti na varstvo človekovih pravic v domačem ustavnem sistemu. Dr. Bojan Bugarič: Vloga Evropskega sodišča v političnem sistemu EU. Dr. Aleš Zalar: Učinkovitost pravosodja med pravili in prakso. Dr. Šime Ivanjko: Nujnost urejanja »osebnega« stečaja. Dr. Verica Trstenjak: Pomen, razlogi in področja poenotenja evropskega civilnega procesnega prava. Dr. Rajko Knez: Pravna pomoč v čezmejnih sporih. Prof. dr. Ljubo Bovcon: Status kazenskega prva v pravnem redu EU. Barbara Brezigar: Eurojust in druge institucije EU za koordinacijo in sodelovanje pri boju proti čezmejnemu ■Jr 'ir -ir •Jji' ■Jhr KI® HOTEL BERN -jIM] kriminalu. Zvonko Fišer: Nekateri problemi v razvoju mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah. Stanislava Zadravec Caprirolo: Državni dolžniški vrednostni papirji kot instrument upravljanja javnega dolga. Dr. Lojze Ude: Politika in pravo - razkorak med deklariranim in dejanskim ter referat Vsebinske značilnosti predloga za nov zakon o arbitraži. Dr. Jože Mencinger: Globalizacija, konec nacionalne države? Dr. Marko Pavliha: Državni zbor - nosilec ali rušilec pravne države? S pravom ni nič narobe Posplošene kritike na delovanje slovenskega pravnega sistema ali reda in metanje krivde na sodnike, češ da so krivi za sodne zaostanke zagotovo ni na mestu, smo lahko ugotavljali na novinarski konferenci, na kateri pa od pravnikov nismo dobili odgovora kaj menijo o zapletenih odnosih in zahtevi Hrvaške po sodnem urejanju mejnih vprašanj. Dr. Danilo Turk prava v prostoru EU ter tudi vprašanje, koliko pristojnosti bomo še morali prenesti na evropske sodne institucije v Luksemburg. Na to temo je bilo izdanih že kar nekaj Bruseljskih uredb; na primer Uredba o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zadev, Uredba o postopkih v primeru insolventnosti in druge. Na kratko rečeno: Evropsko sodišče je nad nacionalnim, o čemer smo se lahko že prepričali tudi v Sloveniji! Februarja 2002 je Svet EU sprejel tudi sklep o ustanovitvi Eurojusta, da bi okrepil boj proti hudemu kriminalu. Januarja 1994 je začel delovati Europol-Evropski policijski urad. Nacionalna samobitnost pa se ne izgublja le z »obveznim« prenosom pristojnosti na področju sodstva temveč tudi z globalizacijo gospodarstva, meni dr. Jože Mencinger. Knjiga referatov Podjetje in delo vsebuje 900 strani. KAJ VSE SKRIVA PITNA VODA? Na letošnjem simpoziju Vodni dnevi 2005, (od 13. do 15. oktobra) v kongresnem centm Hotelov Bernardin, ki gaje organiziralo Slovensko društvo za zaščito voda, so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o vrsti vprašanj; od problematike varstva okolja, zaščite površin nad podtalnicami, možnosti pridobivanja dodatnih količin pitne vode v Sloveniji, mikrobioloških preiskavah pitne vode in problematike dezinfekcije v pripravi pitnih voda, toksičnem delovanju pesticidov, prisotnih v pitni vodi, materialov, ki pridejo v stik s pitno vodo, problematike embalirane pitne vode do stroškov zaradi tako imenovanih okoljskih dajatev. Dr. Magda Cotman je govorila o medlaboratorijskih preiskusih za laboratorije, ki izvajajo monitoring odpadnih vod v Slovenij i. Aleš Petrovič, dr. med. je govoril o ocenah kakovosti pitne vode. O pridobivanju možnih dodatnih količin pitne vode je govoril Stojan Kranjc, univ. dipl. inž. Prof. dr. Boris Kompare o možnosti uporabe površinskih voda za pripravo pitne vode. 12. oktobra je bila tudi skupščina Slovenskega društva za zaščito voda. V navidez čisti vodi se lahko skriva marsikaj, kar je lahko potencialna nevarnost za zdravje človeka, vendar nam povsod zagotavljajo, enako v Rižanskem vodovodu, da smo lahko brez skrbi in da Slovenci pijemo zdravo in čisto vodo. Mednarodni kiparski simpozij FORMA VIVA PORTOROŽ 2005 Seča pri Portorožu: 15. september - 15. oktober 2005. Otvoritev: Sobota, 15.oktober 2005 ob 16.uri. Umetniški vodja: Anton Biloslav, Obalne galerije Piran. Kiparji: Gail Clair Morris (Velika Britanija), Ljubo de Karma (Hrvaška), Metod Trlic (Slovenija).Kamnoseka:Viham Gažik in Roman Gažik (Slovaška). Pokrovitelji prireditve: Občina Piran, Ministrstvo za kulturo RSlovenije, Renault Nissan d.o.o. Slovenija, Vina Koper, Kamen Pazin Mednarodni kiparski simpozij Forma viva je v dragi polovici prejšnjega stoletja predstavljal eno redkih likovnih manifestacij v domačem prostora, za katero velja, daje sočasno sledila dogajanju v svetu. Nastala j e po vzora kiparskega srečanja, ki so ga leta 1959 organizirali v avstrijskem kraju St. Margarethen. Mednarodna naravnanost slovenskega simpozija je ne le širila stike in neposredne izmenjave izkušenj med samimi ustvarjalci, ampak j e pripomogla tudi k temu,da so simpozij sko plastiko začele prodirati v naš prostor tudi sodobnejše kiparske forme, predvsem v okvirih tistega kiparskega gledanja, kije z uporabo tradicionalnih materialov težilo k obnavljanju klasičnega modelacijskega principa. Zato ni naključje, da sta imela pri ustanovitvi slovenskega simpozija leta 1961 pomembno vlogo prav dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek. Simpoziji so, kot specializirane umetniške delavnice na odprtem, združevali pri delu tuje in domače kiparje, ki so izrabljali redko priložnost ustvarjanja v fonnatih velikih dimenzij. Z izvirno podobo štirih ločenih prizorišč (Portorož-kamen, Kostanjevica na Krki-les (1961), Ravne na Koroškem-jeklo (1964) Maribor-beton (1967), vpetih v lokalne posebnosti izbranih materialov, je Forma viva ustvarila edinstvene zbirke sodobne monumentalne plastike na odprtem pri nas. Forma viva Portorož danes. Zbirka monumentalne kamnite plastike šteje preko 130 skulptur. Glavnina je postavljena na zelenem polotoku Seča, druge so umeščene v mestna jedra in druge urejene parkovne površine na Obali. Vpetost v mednarodni prostor in dolgoletna tradicija sta bienalni kiparski simpozij v Portorožu vpisali v itinerarij še vedno aktualnega simpozijskega dogajanja po svetu in med vedno bolj profilirane pobude, ki spodbujajo dialog sodobne umetnosti z okoljem. Udeležence sta pozdravila tudi akademski kipar Janez Lenassi, eden prvih soustanoviteljev Forma vive in predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, Milica Maslo. Znani akrobatski pilot Benjamin Ličer iz Letalskega centra Portorož, prvi pilot, ki si je pred letu upal z letalom leteti pod solkanskim mostom, je nad Forma vivo naredil nekaj atraktivnih poletov. FOTO: FK-Primorski utrip. Bilo je veselo 25 let Prostovoljnega gasilskega društva Korte Prebivalci izolskega podeželja, združeni v nekatera društva kot na primer Gasilsko društvo Korte, Kulturno drušvo Korte, Kulturno društvo za razvoj vasi Cetore, Mladinsko društvo DNSK Na stopničkah Korte, v sodelovanju s KS Korte so v okviru 25-letnice PGD Korte organizirali praznovanje. Županja Breda Pečan je gasilcem predala ključe novega vozila Land Rover 110 - GVGP 1 za gašenje v naravnem - gozdnem okolju. Prireditev seje začela 14. 10. z zaključkom 16.10. Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Izola Damjan Barut, višji gasilski častnik org., so to ponovni poiskusi, da bi oživili kulturna in društvena dogajanja na vasi. Dejstvo namreč je, je poudaril, da eno samo društvo ne more veliko postoriti, več njih skupaj pa so sposobni pripraviti tudi takšne prireditve kot je bila v Kortah. GASILSKI DOM Čestitke dr Patriku Vlačiču marina portorož portorose MARINA PORTOROŽ d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100 6761 200 Fax: 05 6761 510 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si Internet: www.marinap.si Občinske svetnice in svetniki Piran so se po zaključku 25. redne seje občinskega sveta, 29. 9. 2005, zbrali v predsedniškem salonu občinske palače, kjer je županja Vojka Štular v imenu vseh čestitala Patriku Vlačiču, ki je pred kratkim pri prof. dr. Marku Pavlihu na Fakulteti za pomorstvo in promet uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Omejitev odgovornosti prevoznika - in ubranil doktorski naslov. Mladi pravnik je poleg dr. Pogačnika in dr. Pavlihe tudi dober poznavalec pomorskega prava, o čemer smo se pred kratkim že lahko prepričali gledalci TV. Ni dvakrat rečeno, da ga ne bo »osvojila« politika in ga bomo kmalu videvali že na kakšnem županskem ali poslanskem tronu. FOTO: FK-Primorski utrip. ŠPORTNA PONUDBA Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233 Vsem občanom piranske občine delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN RESTAVRACIJA MARINA Nudi prvovrstne kulinarične specialitete * Izvrstne mediteranske in morske jedi * Primorska vina vrhunskih proizvajalcev * Razgled na morje, mirno in prijazno okolje * Prenočišča, klimatizirani prostori in sejna soba * Velik parkirni prostor Tel.: 05 6761 317. 6761 300 Fax: 05 6761 502 RESTAVRACIJA LAGUNA r Ribje in mesne specialitete ter pizze pripravljene v krušni peči ' Domača in buteljčna vina r Terasa in bazen, razgled na Portorož r Lastni parkirni prostor. jj restaurant@marinap.si Tel.: 05/6776 620 Telefaks:05/6776 621 Spominska svečanost v Portorožu Nekateri bi radi revidirali našo polpreteklo zgodovino LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VSEM ČLANOM NASE STRANKE, OBČANOM IN OBČANKAM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN, 15. OKTOBER IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. OBČINSKI ODBOR PIRAN Na letošnji spominski svečanosti ob 60. obletnici konca 2. svetovne vojne, v počastitev padlih partizanskih pomorščakov na ploščadi v Portorožu, v organizaciji Občine Piran in Združenja borcev in udeležencev NOB Piran smo prvič lahko slišali glasna opozorila vsem tistim političnim silam, ki bi hoteli razvrednotiti tradicije NOB in celo revidirati našo polpreteklo zgodovino. To jim ne bo uspelo! Na svečanosti, 6. 10. 2005, so se zbrali številni prebivalci občine Piran, gosti in predstavniki Slovenske vojske, Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, borcev iz Hrvaške in Italije ter partizani slovenske mornarice. Slavnostna govornica j e bila županja Občine Piran Vojka Štular, o zgodovini in prehojeni poti mornariškega odreda ter poznejših dogajanjih je govoril Miro Kocjan, član odbora skupnosti partizanskih pomorščakov Slovenije. Opozoril je na tendence, ki ne morejo biti v prid naši novi skupni poti. K spomeniku padlim je položilo vence deset delegacij; Delegacija slovenske vojske - Mornarji iz Ankarana, delegacija Splošne plovbe Piran, Občine Piran, pobratene občine Aquileia, borcev NOB iz Bujštine, delegacija občinskih organizacij ZB Izole in Kopra, Socialnih demokratov Piran , LDS Piran, ZZP Piran in delegacija DeSUS Piran. Slovesnost so zaključili s tradicionalno primorsko himno Vstajenje Primorske v izvedbi Mladinskega pihalnega orkestra. Nastopili sta tudi recitatorki. Udeleženci so program nadaljevali v Avditoriju Portorož, kjer je ob 17. uri nastopil Partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča iz Trsta. FOTO: FK-Primorski utrip. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem elanom in simpatizerjem naše stranke, občankam in občanom piranske občine čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober. BA BALVO PLESNI KLUB FREDI IZOLA vpisuje v: - tečaje Shovv dance-a - tečaje trebušnega plesa - tečaje flamenca - tečaje ciganskih plesov - tečaje cicibančkov - tečaje splošnega programa in še in še ^ KDAJ? četrtek od 17.00 - 19.00 ure (uradne ure) kje? V stari italijanski šoli Dante Alighieri- Gregorčičeva 21, 6310 Izola TEL.:05/6419-606 ali 041/529-224 ^SOCIALNI kSDEMOKRATI S0CIALDEM0CRATCI Občanke in občani! Prisrčne čestitke ob našem občinskem prazniku, veliko dobre volje in uspehov iskreno želijo Socialni demokrati Piran. OKOLJE JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.O.O. Fornače 33 6330 Piran Tel.: 05 617 50 00 info@okoljepiran.si /bčankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku Občine Piran, 15. oktobru in vam želimo veliko delovnih uspehov. Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.SDlosnaolovba.com rltelii St. BERNARDIN •vOR -x a rin)K; i i'-Wl-\: v\ t; \i: s Nova dimenzija odličnosti Vsem p občankam in občanom >►, čestitamo ^Š§|||| ob prazniku Občine Piran. o Skupne kapacitete Kongresnega centra Bernardin: 2610 sedežev o Najsodobnejša tehnična oprema o Nova kongresna dvorana Europa: 1100 sedežev o Izkušeno tehnično in hotelsko osebje o Restavracija za bankete: do 1000 oseb o Atraktivna lokacija za kongrese in prireditve o Grand hotel Bernardin, Hotel Histrion in Hotel Vile Park: skupaj 735 sob o Organizacija izletov in dogodkov Horn i Bkrnardin d.d., Obala 2, 6420 Portorož tel.: os 695 00 oo, faks: os 674 64 10, e-pošta: hoteli.bernardinC^siol.nct ■ www.h-bcrnardin.si Grand hoti i Bernardin Horn. Histrion x\ Horn Vm Park Kongresni center » Laguna Bernardin 1.400.000 ZAVAROVANCEV BO MORALO ŠE LETOS PONOVNO UREDITI SVOJE DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. S1. septembrom je stopila v veljavo nova zdravstvena | zakonodaja. V dopolnilno zdravstveno zavarovanje | uvaja nekatere spremembe. % Zavarovanci in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno f zdravstveno zavarovanje, bodo morali do 31. decembra 2005 ponovno urediti obstoječe zavarovanje. Tako bodo zavarovanci tudi v prihodnje varni pred doplačili zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja. v DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM V1 MODRA ŠTEVILKA — p m triglav ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, D.D. I 1 -Igg. Prva klinika za plastično kirurgijo na Primorskem V Kolombanu (Hrvatini) so v petek, 30. septembra 2005 uradno odprli prvo kliniko za plastično kirurgijo na Primorskem. Klinika se razteza na 550 kvadratnih metrih površine, v njej pa se nahajajo abmulantni prostori, operacijski blok z dvema operacijskima dvoranama, zobni ordinaciji ter lepotni salon. Klinika je v neposredni bližini italijanske meje s čudovitim razgledom na koprski in tržaški zaliv. Lastnik Marjan Fabjan, kirurg plastik, s svojo soprogo Zoro anesteziologinjo že 12 let vodi uspešno kliniko v Kranju . Ekipa trenutno obsega 10 zdravnikov in pripadajoči medicinski kader. Investicija celotnega projekta je znašala 200 mio tolarjev. Za prvi pregled pri zdravniku bomo odšteli od 5.000 do 10.000 SIT, najcenejši poseg je korekcija štrlečih ušes, ki znaša 140.000 SIT, najdražji pa povečava prsi s protezo 550.000 do 700.000 SIT. Marjan Fabjan dr. med. specialist plastične kirurgije: »Namen lepotnih posegov je pomagati ljudem, ki niso zadovoljni s svojo samopodobo in se težko sprejemajo takšne kot so. Kirurški nož je le v službi pomoči ljudem, ki imajo dušo, osebnost, čustva.« Otvoritveni trak so svečano prerezali (z leve) kranjski župan Mohor Bogataj, dr. Zora Fabjan, dr. Marjan Fabjan in koprski župan Boris Popovič. Lucienne Lončar je zapela dr. Fabjanu njegov najljubši komad Forever Young. Operacijska soba. Foto: AKV - Primorski utrip Na otvoritev klinke so prišli tudi ugledni gostje. Bili smo na obisku pri družini Ševič, čeprav smo gospodu Petra zmotili ravno v vpripravah na postavitev kolesarskega višinskega rekorda na Sveto Goro. Povprašali smo, kako so zadovoljni s klimatsko napravo, ki so jo nabavili pri nas. Tako naša stranka kot mi smo zelo veseli, kajti odgovor je bil: »Pri izbiri opreme za ogrevanje prostorov smo z izbiro klimatske naprave ubili več muh na en mah. Z vgradnjo kakovostne klimatske naprave, ki greje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah in ima visok energetski izkoristek, smo izbrali udobje in varčnost, kajti: • problem ogrevanja smo rešili v polovici dneva, plačilo pa porazdelili na 12 obrokov, • poleg varčnega gretja koristimo tudi varčno hlajenje in se prijetno počutimo vse leto, • investicija v kakovostno napravo se večkrat povrne, ni napak, ni popravil, ni sitnosti.« Ko se odločamo za izbiro klimatske naprave, ki jo bomo uporabljali tudi za gretje pri nizkih zunanjih temperaturah, moramo biti posebej pozorni in moramo preveriti tehnične podatke, kjer piše, kakšno je temperaturno območje delovanja klimatskih naprav. Tudi ga. Maja in g. Peter Ševič sta si vzela čas in nas poklicala, da smo opravili ogled prostorov in skupaj izbrali pravo klimatsko napravo. Klimatske naprave TOSHIBA modeli DAISEIKAI delujejo na gretju do - 15°C zunanje temperature in so na raspolago tako v enojni kot v dvojni izvedbi, kjer na eno zunanjo enoto lahko povežemo dve notranji enoti. Klimatske naprave blagovne znamke MITSUBISHI ELECTRIC deluje na gretju do - 10°C. Model, ki ga je proizvajalec prvotno namenil za trg severne Evrope, pa deluje na gretju do -20°C, ker ima na dnu zunanje enote vgrajen grelni kabel, ki preprečuje zmrzovanje kondenza. Temperaturni režim delovanja pri gretju je zelo pomeben, saj so naprave, ki so pripravljene za zelo nizke zunanje temperature, bolj učinkovite, varčnejše in nudijo večje udobje. Koeficient delovanja pri ogrevanju presega vrednost 4, kar pomeni, da dobimo več kot 4kW grelne moči ob vloženem lkW električne energije. Zares varčno gretje. Pri pravilni namestitvi in izbiri ustrezne moči ter tipa jih lahko uporabljamo skozi vse leto. Izberemo lahko stensko ali talno postavitev, poleg tega pa so navedeni modeli najtišji modeli in nas hmp ne moti vsakdanjih Prijeten izlet Člani društva Prekmurcev v Slovenski Istri so se srečali z rojaki v Društvu Prekmurcev na Koroškem Od marca 2001 deluje v Kopru Društvo Prekmurcev v Slovenski Istri, ki skrbno neguje vezi z rojaki v Prekmurju in drugih mestih. Kjerkoli živijo so z mislimi in srcem še vedno v rodnih krajih, pri še živečih svojcih ali pri njihovih pokojnikih, tam daleč - doma, zato jim združevanje v društva ostaja kot vez z marsikom, tudi komaj ali celo nedosegljivo ljubo pokrajino, kjer so ostali spomini daljnjega otroštva. Člani društva so v soboto, 3. septembra 2005 obiskali rojake v Društvu Prekmurcev na Koroškem. V Mežici sojih prisrčno sprejeli člani vodstva društva in jim predstavili Koroško ter vsestranski razvoj te lepe pokrajine. Videli in občutili so lepote Ivarčnega jezera, Kotelj, Raven na Koroškem, cerkve sv. Jurija in kostnice na Legnu, cerkev sv. Elizabete in Sokličevega muzeja. Veliko pozornost do obiskovalcev je posvetil predsednik tamkajšnjega društva Tone Vrtič. Prijetno koroško gostoljubje so doživeli tudi pri Klančnikovih, izlet na Koroškem pa so zaključili na kmečkem turizmu Vranjek v Dravogradu, Je zapisal Janko Kleibencetl. Hitra, enostavna in varčna rešitev ogrevanja prostorov Tfttolmfo PRODAJA MODNIH OBLAČIL o&leiččt našel 1,5 kilograma težko Sobo travniški kukmak. Sprva je Mislil, da tam leži 541 Ionska vrečka, ko pa seje malce bolj približal ni mogel verjeti svojim očem. ludi doma so bili presenečeni in se ponovno veselili, saj je Levac pred enim tuesecem na istem kraju našel 2,15 kilogramskega jurčka. Ni strasten gobar, zato je bil še posebno vesel. Poznamo kakih 30 vrst kukmakov. Vsi imajo belo tPeso in so zelo obstojni. Gobe so krhke. Mlade imajo mil, prijeten, nevsiljiv ..Kus in jih uvrščamo v 2. jedilni razred, nekateri kulinarični strokovnjaki pa Ph uvrščajo celo v 1. razred. Mladi kukmaki ostanejo med kuhanjem beli, starejši pa potemnijo. Kukmaki so vsestransko uporabne gobe, ki jih Pripravljamo na vse načine. Lahko jih dodajamo različnim jedem. Odlični so d' surovi. Okrogle klobuke mladih gob nadevamo. Konzerviramo jih na vse r^čine. V kis vlagamo mlade gobe, ko so klobuki še zaprti. V hladilniku trajajo c dni. Pri Levčevih so si napravili slastno večerjo. Breda Krajnc Nova ilustrirana publikacija Kresnica na dlani V prostovoljni nevladni organizaciji Jasa so letos izdali še eno zanimivo publikacjo Kresnica na dlani. V ilustrirani lično urejeni knjigi najdemo številne prispevke znanih avtorjev med katerimi so Neža Maurer, Feri Lainšček, Franjo Frančič, Violeta Irgel, Majda Koren, Melita Osojnik in drugi. Knjigo na 115 straneh je uredil Anej Sam, opremila in likovno uredila jo je Marija Prelog, strokovna ocena prof.dr. Ljubica Marjanovič Umek in Milan Dekleva. Lektorica Pavlina Cimerman. Knjigo je natisnila tiskarna knjigoveznica Radovljica, založilo pa društvo Jasa. Čeprav ljudje danes veliko gledajo televizijo, berejo časopise, spremljajo internet in podobne reči, ima knjiga še vedno skrivnostno moč. Pri Jasi se zavedajo, da sveta okrog sebe in skrivnosti življenja ne morejo dojeti le z opazovanjem in s poslušanjem obvestil o tem in onem. Treba je nekaj več: doživetje v globini srca. Pri tem nam pomagajo knjige. Prave knjige. Ko takšno knjigo beremo, hodimo po poti, ki jo je prehodil pisatelj. Njegovo doživetje postaja naše. Tako prihajamo do novih spoznanj. In se spreminjamo. V društvu Jasa pripravijo in izdajo le eno ali dve knjigi na leto. Več ne zmorejo, ker so le majhna skupina prostovoljcev, ki se odpovejo honorarju. Izdali so že kar nekaj zanimivih knjig. S knjigo Pikapolonica na prašni cesti so mladim bralcem pomagali, da dojamejo pomen pravilnega odnosa do narave. Z Metuljem na dežju so nežili odnos do živali, ki so odvisne od človeka. Da je tudi v krivičnem svetu možno čisto živeti, nas uči pravljični roman Maček maček. Zakaj se oblačimo, kako to počnemo, kako bi se morali oblačiti ter kako se upreti vplivu zavajujočih reklam in napačnih modnih razlag? Na ta in podobna vprašanja so odgovarjali s knjigo Tudi otroci se oblačijo. S knjigo Kresnica na dlani so se zamislili nad prevladujočim življenskim programom: v mrzlični dirki za »uspešnostjo« ali v borbi za preživetje, človek vse bolj ali popolnoma zanemarja etično sestavino lastnega bitja. Brez te pa je nedosegljiv občutek smiselnosti življenja. Tako kot druge njihove knjige, Kresnička ni knjiga navodil, temveč knjiga estetiziranih življenjskih doživetij, knjiga »junakov« poudarjene etične vitalnosti, s katerimi se (mladi) bralci lahko poistovetijo in skozi radost branja ter opazovanja podob sprožijo proces plemenitenja lastnega bitja. Knjiga ni v prodaji, lahko pa jo poiščete v vseh knjižnicah in si preberete trideset zanimivih in kratkih zgodb, anekdot in liričnih drobcev, ki so jih napisali znani in manj znani književniki in humanisti, neguje občutljivost in na nevsiljiv način nagovarja mlade bralce k sočutju in sožitju. Avtorice in avtorji nizajo zgodbe z iskrivimi mislimi, življenske zgodbe, ki opisujejo vsakdanje ljudi, zlasti otroke, ki se z vso različnostjo in individualnostjo znajdejo v položaju, ko je treba preseči samega sebe, razumeti pogled in čustva drugih, poiskati drobne pozornosti, prepoznati nesebičnost, pogum ter prijateljstvo in rešiti konflikt, ne glede na to, ali je majhen ali velik, ali sem kot posameznik na tej ali oni strani »zidu«. Kot je napisal Milan Dekleva v spremni besedi knjige bo pričujoča knjiga dragoceno domišljijsko delo in »ogledalo« naše civilizacijske drže. Moč za oplemenitenje sveta je torej v nas samih, čeprav smo le kapljice v morjih in zrnca peska v puščavah. BK Bivša piranska sodnica obsojena zaradi krive izpovedbe Zgodbo o domnevnih nepravilnostih bivše sodnice na piranskem okrajnem sodišču Marjane Manfrede in tragični izkušnji Portorožana Marina Poropata, ki so ga »neznanci« napadli na njegovem dvorišču in ga nezavestnega odložili na strunjanskem smetišču, kjer so ga slučajno našli mimoidoči, je (s povzetki iz zapisa državnega tožilca) nedolžno začel Primorski utrip s celostranskim člankom pod naslovom Sam proti vsem, ki je bil potem nekajkrat premlevan na okrožnem sodišču v Kopru, kajti naš urednik si je, kljub novinarsko korektnemu zapisu, nakopal kar dve zasebni tožbi in sicer tožila sta ga znani podjetnik Rajko Horvatič, ki je bil omenjen kot kupec hiše (v kateri še danes stanujeta tudi Marino Poropat in njegova soproga) in takrat že odvetnica Marjana Manfreda. Sodišče je obe tožbi zavrglo. Silno zapletena zgodba kot kaže počasi v sedmih letih le dobiva epilog. Policija naj bi že imela seznam storilcev napada na Poropata, Marjana Manfreda, ki (da ne bo pomote) nima nič skupnega z napadom, pa je bila na prvi stopnji okrožnega sodišča v Kopru obsojena na 200.000 tolarjev denarne kazni zaradi krive izpovedbe, kar se na nek način navezuje na takratno problematiko v zvezi z dokumentacijo v piranski Zemljiški knjigi o sporni prodaji hiše. Prišlo je namreč do nesoglasij med Poropatom in njegovo taščo, ki je Hrvatiču prodala hišo. »Marjana Manfreda je kriva, ker je na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kopru tretjega maja lani na vprašanje obdolženčevega zagovornika Branka Gvozdiča, ali je kot sodnica na okrajnem sodišču v Piranu 15. oktobra 1999 naročila zapisnikarki Gordani Kukovec, naj iz spisa izvrže kak dokument, odgovorila, da ne, čeprav je navedeni zapisnikarici naročila prav to«. Verjetno se bo pritožila. Najbolj »direktno in neusmiljeno« se je podjetnika Hrvatiča in odvetnice Marjane Manfreda lotil nov Dnevnikov časopis Direkt, ki je med drugim zapisal: »Obsojena sodnica MALI OGLASI Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji. Tel.: 031 505 495 Nudimo barvanje oken, vrat, ograj in zaščito lesa. GSM: 041 501 787 Storžek - Meta center d.0.0., Titova cesta 52, 2310 Slovenska Bistrica, PE KOPER. Kupim ali najamem zemljišče Na območju Portoroža, Lucije, Malije, Seče ali Liminjana kupim ali vzamem v najem okoli 1000 m zemljišča. Pokličite: GSM 031 457 940 Prodam Lep, udoben garažni boksi velikosti 15 m2 na Liminjanski | 79 prodam. Informacije na tel: 1 05-764 21 61. ŠPORTNI IN MLADINSKI CENTER PIRAN ORGANIZIRA KAJ? GIBALNE URICE ZA NAJMLAJŠE KDO? PREDŠOLSKI OTROCI KJE? TELOVADNICA NA STADIONU PIRAN KDAJ? VSAK PETEK OD 07.10.2005 DO 28.04.2006 17.00 - 17.45 OTROCI DO 3. LETA 17.45 - 18.30 OTROCI OD 4. DO 6. LETA PROGRAM JE BREZPLAČEN! Marjana Manfreda najprej izgubi delo na sodišču, potem postane odvetnica, na koncu pa se zlaže pred stanovskimi kolegi v sodni dvorani«. Direkt v naslovu tudi zapiše: »Velika luknja v Hrvatičevem imperiju« in »Umazane sodne (za)veze Rajka Hrvatiča«. Slednji naj bi pred leti tožil tudi Dnevnikovo novinarko Tatjano Tanackovič, vendar zaradi nečesa drugega. Primorski utrip je tako pred leti očitno odprl precej zapleteno zgodbo, ki bo kot kaže še odmevala, saj se krivci napada na Poropata, kar lahko primerjamo z napadom na novinarja Petka, še vedno niso znašli pred roko pravice. S 1. 1. 2006 Adriatic Slovenica Do prvih resnih premikov v združevanju kapitala, stroke in trženja zavarovalniških storitev prihaja l. 1. 2006 z napovedano pripojitvijo Adriatica k Slovenici. Slednja je razdeljena na dva poslovna dela: Slovenica Življenje, ki ostaja samostojna družba, medtem ko se Slovenica Premoženje pripoji k zavarovalni družbi Adriatic d.d. in tako nastane druga najmočnejša zavarovalniška družba (takoj za Triglavom) Adriatic Slovenica. Kaže, da to ne bo sprožilo bolečih kadrovskih premikov na vrhu. Nova dmžba bo imela 4-člansko upravo (iz vsake zavarovalnice po dva), predsednik uprave pa bo po prvih informacijah Dušan Novak, ki je že sedaj predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic d.d. Koper. Zlatoporočenca Katica in Rihard Knez Prav na dan občinskega praznika Občine Piran, 15. oktobra 2005, sta si v piranski poročni dvorani Domenica Tintoretta po pedesetih letih skupnega življenja ponovno izrekla svoj DA Katica in Rihard Knez iz Strunjana. Letos sta to že četrta zlatoporočenca v občini Piran. Katica Benko, rojena 18. 6. 1936 v Veliki Hrastilnici v občini Ivanič grad, Rihard Knez pa 13.11.1929 v Strunjanu, sta se spoznala leta 1954 in že po enem letu sta se odločila, da bosta zajadrala na skupno življenjsko pot. Katica jev Strunjan prišla obiskat svojo sestro, tam pa je spoznala svojega Riharda. Namesto mesec dni je ostala pri njej www.casmo.si , Igralni salon S^CašindPortorož ^ Casind Lipica Casino Lido »Casino' Žusterna 1 terme ČATEŽ Knnpr Koper kar dva meseca, kajti ljubezen je naradila svoje. V zakonu sta se jima rodila dva sinova Olivijo in Mladen, srečo pa delita tudi s štirimi vnuki. Oba dobro poznata našo zlato istrsko zemljico, ki jim daje kruh, saj sta se ukvarjala s kmetijstvom in se tako tudi upokojila. Pluti tako dolgo na isti ladji ni preprosto, potrbno se je prilagajati drug drugemu, se spoštovati in marsikaj potrpeti. Da je njuna ljubezen še vedno tako močna in še vedno tako goreča je dokaz tudi pesmica, ki jo je Rihard svoji Katici napisal ob njunem jubileju in jo s tem neizmerno razveselil. Glasi pa takole: »Draga Katica! Poteklo je že petdeset let, ko sva se z ljubeznijo odločila, da greva skupaj živet. Imela sva sončne in lepe dneve, pa tudi temne noči, da je grmelo na vse strani. Samo če se v ljubezni ustvarja, nobeno grmenje nama ne nagaja«. Srečno! Breda Krajnc Pokušnja in ocenjevanje novega vina v Novi vasi Mošt se je že spremenil v vino in menda se tudi letos, edino pravo domače martinovanje v piranski občini, obeta v Novi vasi, kjer bo strokovna komisija v dneh od 11. do 13. novembra ocenjevali številne vzorce letošnjega pridelka malvazije in refoška. Kateri vinogradnik bo letos prejel najvišje priznanje za kakovost in organoleptične lastnosti novega vina bomo poročali v naslednji številki. V KS Nova vas zagotavljajo, da ne bo ostalo le pri strokovnih ocenah žlahtne kapljice, pač pa bo na Martinovo tudi veselo. ' f). LifeClass HOTELS & RESORTS PORTOROŽ / PORTOROSE LifeClass Hotels & Resorts Obala 43 • 6320 Portorož tel.: 05 / 696 90 01. 696 90 40 e-mail: booking@lifeclass.net www.lifeclass.net