325
Naši dopisi.
Dobrova 8. okt. {Razne slavnosti. Javna zalivala in drugo.) Po istem sporedu, kot druga leta, vršila se je tukaj na Dobrovi tudi letos prelepa slovesnost božje poti. Vsako soboto in ob dnevih pred prazniki je med tem časom dohajala obilna množica pobožnih romarjev od blizu in daleč le-sem na Dobrovo. Ob vsakem takem in naslednjem dnevu imelo je po pet visokoč. in polno-naslovljenih gg. duhovnikov s spovedovanjem čez glavo koristnega dela za izveličanje duš; dokaz temu najboljši je to, da je bilo tukaj med tem časom do 4000 pobožnih romarjev spovedanih in obhajanih.
Ob teh dnevih pomagali so sporedoma domačima gospodoma duhovnikoma tudi še ti-le gospodje spovedati in božjo službo opravljati: Milostijivi prost dr. Jarc, pre-častiti prelat dr. Cebašek, knezoškofijski svetovalec Bo-hinec, katehet Smerekar, prof. dr. Marinko in prečastiti očetje frančiškani ljubljanski. Več izmed imenovanih gospodov prevzelo bilo je med tem časom tudi cerkvene govore, v katerih so pobožne romarje kaj ginljivo spodbujali, Marijo prav častiti in za zveličanje svoje sKrbeti. Vreme bilo je, izvzemši en sam dan, božji poti ves čas kaj milo in ugodno.
Veliki altar dobil je po darežljivosti posebnega dobrotnika in prizadevanji  domačega neutrudljivega gosp.
326
župnika Jerneja Babnika nov tron, katerega je kaj okusno izdelal polhogradski podobar g. Trnovec.
Prelepa slavnost procesije za sv. očeta zlatomašnika Leona XIII. in pa visoki gostje, kateri bili so lepo Dobrovo ob tem momentu pretepeno nedeljo počastili, bila je uže v zadnjem listu »Novic" od spretnejše roke po pisana. K temu popisu naj se mi dovoli le še napise transparentov ob slavolokih dodati; bili so sledeči:
1.    Na mostu v Kozarjah čital se je od Ljubljane sem: „Ave Celsissime!" nazaj proti Ljubljani pa:
»Blagoslov Tvoj vsaki čas, Naj rosi nazaj na nas!"
2.     V Razorah bila je vrhu drugega slavoloka podoba sv. očeta Leona XIII., pod to pa napis: „Slava čestilcem zlatomašnika Leona XIII. 1*
3.     V slavoloku ob novem prelepem znamenji pred Adamičevo hišo na Dobrovi lesketala se je lepo izdelana „Triara", kot znak papeževe oblasti.
4.    Slavolok na dveh velikih mlajih ob stranski poti od Pleškovega znamenja le-sem nosil je sladko „Ime Jezusovo".
5.     Na slavoloku med šolo in cerkvijo čital se je sledeči napis:
»Marija, Leona XIII. v varstvo vzemi, Verne za Vaji češčenje vnemi!"
6.     Pred uhodom v cerkev pa:
Čisto spočeta, V nebesa vzeta, Brani svetega Očeta!
In 7. Napis pred farovžem, visokim gostom namenjen, glasil se je:
„Prihod Vaš nas zveseljuje, Hišo vso nam osrečuje!"
Omeniti mi je še spominske ploče v podnožji krasnega novega znamenja; obseg njen je ta-le:
»Blagoslovili dr. Jakob Missia, knezoškof ljubljanski ob priliki procesije za sv. Očeta Leona XIII. zlatomašnika, dne 2. oktobra 1887."
Ako še omenim, da so ob vseh teh slavnostih poštena domača dekleta z organistovo družino vred primerno cerkveno petje Bogu v čast in slavo, pobožnemu domačemu in tujemu ljudstvu pa v spodbudo in popolno zadovoljuost prav dobro in točno oskrbovala, povedal sem vse. *)
Nov tron v farni cerkvi in krasno novo znamenje s prelepo podobo „Križanega" sta vrlim Dobrovčanom, osobito pa še za povzdigo časti in slave božje nad vse zavzetemu gosp. župniku našemu v pravi ponos.
Vrli in blagi gosp. Josip Laznik, bivši tukajšnji duhovni pomočnik in šolski katehet, je pred svojim odhodom od tod na Vrhniko daroval za šolsko bukvarnico 32 različnih podučnih knjižic in spisov, za kar mu tukaj javno izrekam najiskrenejšo zahvalo. Ta milo-blagi gospod bil je tukajšnji šoli ves čas njegovega bivanja tukaj tudi v materijalnem obziru zelo naklonjen.    Uverjen naj
*) Glej o tej zadevi Dobrovski dopis v zadnji številki „Novie".
Vred.
bode, da bode v srcih Dobrovčanov, kateri so ga uže poznali, do zadujega tripljeja njihovega, vedno v najboljšem spominu ostal. Bog mili naj ga pa, kodar bode hodil ter v Vsestranski blagor in izomiko ljudstva deloval, ohrani čvrstega, krepkega in čilega na duhu in po telesu. Blagoslov in pomoč božja naj ga brez presledkov povsod spremljata! Slava in čast mu!
Šolsko leto pričeli smo tukaj dLe 20. p. m. s poklicem sv. Duha in šolsko mašo. »Šolskega drobiža" je dosta; tudi truda se ne bode manjkalo. Bog daj svojo pomoč !
V vasi Kožarje so se pretečeni teden med otroci „koze" pokazale in več njih je uže zbolelo, troje pa umrlo. \as je sedaj glede šole v kontumacu. Bog daj, da bi se ta nevarna in grda bolezen dalje ne razširila.
Zadnje leto mojega službovanja na Premu nastale bile so v dveh hišah domače vasi h kratu „koze"; okrajna zdravstvena oblast dala je dotični hiši brez odloga v „kontumac", kateri sta bili toliko časa ponoči in po dnevu zastraženi, da po zdravnikovi izpovedi nobene nevarnosti več bilo ni. In glej, koze bile so tudi v teh dveh hišah popolno poginile.
Ali bi ne bila enaka stroga naredba za varstvo človeškega zdravja in življenja ob enakih slučajih tudi drugod na svojem mestu?   Gotovo!                  M. Rant.
Iz Ljubljane. — Državni zbor zbral se je včeraj v prvi seji tega zasedanja. — Prvi strel proti ministru Gautsch-u strelil je dr. Rieger. Miren pa odločen glas njegove interpelacije razkril je brezozirno veliko napako Gautsch-ove naredbe, ne da bi bil žalil osebe; Cehi so odločeni k resnem boju zoper Gautscha. Prav na tem stališči stoje Slovenci in Dalmatinci. Za dobro znamenje se more smatrati, da nemški konservativci ne sodijo nikakor drugače. — Dobro znamenje je tudi, da je načelnik poljskega kluba Groholski navzoč bil takoj v včerajšnji seji, in prijazno občenje Poljcev z vso drugo desnico je nespremenjeno, kakor je bilo do sedaj. — Nedvomljivo je tudi in gotovo, da grof Taaffe. noče vladati z nikakoršno drugo večino, katera ga je podpirala do sedaj. — Večina in grof Taaffe toraj gotovo ostaneta ali padeta skupaj. — Pri teh razmerah je naravno, kam naučnemu ministru pot kaže!
— Slovenska šolska društva zborovala so v Ljubljani v sredo in četrtek miuulega tedna. V sredo namreč : društvo „Narodna šola", katero preskrbuje po prostovoljno darovanih doneskih učila za uboge učence ljudske šole. V odboru tega društva so: gospodje F. Stegnar (načelnik), A. Žumer (nač. namestnik), M. Močnik (blagajnik), F Govekar (tajnik), A. Funtek, H. Podkrajšek, A. Praprotnik in Iv. Tomšič. Minulo leto imelo je društvo dohodkov 1438 gld. 17 kr., izdatkov pa 1228 gld. 79 kr. Isti dan zborovalo je tudi ^vdovsko učiteljsko društvo" pod predsedstvom preč. gosp. prosta dr. Jarca. Iz poročila blagajnika g. M. Močnika razvidi se, da ima to, leta 1861 ustanovljeno društvo sedaj premoženja 44.550 gld. v obligacijah   ter   1971 gold.   26  kr.   v  gotovini.    Udov šteje
327
društvo 69, prihodkov bilo je v minulem letu 2624 gld. 2 kr., stroškov pa 2489 gold. 49 kr. — V odbor volili so se gg. prost dr. Jarc, J. Čeučič, F. Govekar, M. Močnik, A. Praprotnik, F. Praprotnik, F. F un tek in Iv. T o m šič. — V četrtek pa je zboroval občni zbor »slovenskega učiteljskega društva* pod predsedstvom vodja in starosta slovenskih učiteljev gosp. A. Praprotnika, ki je v svojem nagovoru na-glašal namen društva: „v prvi vrsti duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo ter med uči-teljstvoni širiti toliko potrebno bratovsko vzajemnost, zavednost in značajnost." Samo te besede zadosti značijo blagi namen društva, katero naj bi bilo zavetje vsem slovenskim učiteljem!
— Vinska letina v Vipavi je letos, kakor čujemo, bogata, in vino je izredno sladko. Prodaja se mošt po 10—12 gi Id. hektoliter. V Ljubljani se toči liter po 48 kraje.
—  Vreme postalo je jesensko, dežuje skoraj vsaki dan.
—  Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo in do danes nam v roke snopič 16.
—  Razglasilo. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februarija 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za pleme-nitev tujih kobil, zglasiti  te svoje žrebce   najpozneje do
1. decembra t. l.
pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo.
Zglasilo se more zvršiti pismeno ali ustno, ob jed-nem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za, žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje.
Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, da se ob svujem času na znanje.
C. Kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani dne 2. oktobra 1887.
C. kr. deželni predsednik:
Winkler l. r.