breal napoleonovi huzarji 9 PREMIERA V SOBOTO, DNE 5. JUNIJA 1954 P. A. BREAL NAPOLEONOVI MUZAMI Tragikomedija v treh dejanjih Nastopajo: Giusepe Lippi Maria Lippi Signora Baglione . Rafael................. Cezar Carotti Cosima................. Giacomo .... Eliza ................. Pietro .............. Ange-Marie Le Gouce . Flicot............... Stotnik ............... Vojaški pisar . France Trefalt 'Angelca Hlebcetova Mara Černetova Jože Kovačič Maks Reš k. g. Nada Bavdaževa Lado Štiglic Anka Cigojeva . . Janez Grašič Mirko Cegnar . Laci Cigoj . Jože Pristov Metod Mayr Godi se nekje na kmetih v Lombardiji, leta 1796, med prvim vojnim pohodom Bonaparta Prevod Režija Scena Kostumi Glasba Sodelovali so: ......................Djurdjica Flere ......................Djurdjica Flere ..........................Niko Matul ........................Mija Jarčeva ............................R. Devos JUGOSLOVANSKA PRAIZVEDBA Prešernovo gledališče Kranj Repertoarna politika' Zadnja premiera v sezoni je za gledališče to, Ikar je za posameznika Starega leta dan: čas, ko se človek za hip lustavi in ozre na prehojeno pot, trenutek, ko potegne črto in sešteje 'zgubo in dobiček nekega zaključenega obdobja; ta kaže svoj obračun z bahavim samozadovoljstvom, oni se grize v depresivni — upravičeni hli neupravičeni — zavesti krivde nemoči, tretji ocenjuje mimo in prisebno zmage in poraze, uspehe in napake. Kolektiv gledališke ustanove Ibo moral svoje delo analizirati -zavestno kritično in s prometejskim nezadovoljstvom ‘umetnika, ki iz večje časovne odmaknjenosti primerja dosežene rezultate z idealno zamišljenimi oblikami zasnove, upoštevajoč vse težnje, hotenja in raznosmeme silnice, katerih rezultanta je gledališka predstava. Vsa raznotera problematika podeželjskega gledališča se polno in ostro odraža v izbranih igrah. Osnovna smer je jasna: Repertoar takega gledališča ne more biti specifičen: ne zasidran le v klasiki, niti za vsako ceno moderno eksperimentalen, marveč od vsakega nekaj; prerez skozi Idramsko snovanje od antične tragedije do moderne tezne komedije. , Pri konkretni izbiri repertoarja se pojavi polno različnih tn nasprotujočih si komponent. Gledališko občinstvo tvorijo delavci, uslužbenci in nameščenci, dijaki srednjih in industrijskih šol, ikmečki ljudje iz okolice — vsi skupaj dokaj heterogen konglomerat po kulturni stopnji zelo diferencirane publike najbolj raznoterih okusov. Računati je treba s številčnim stanjem lin umetniško zmogljivostjo ansambla ter hkrati s primernim izborom vlog voditi umetniško rast posameznih igralcev. Tehnična zmogljivost odra ali preveliki stroški opreme jso pregrada marsikateri primemo izbrani igri. Se (druge ovire in itežave so, ki povzročajo, da je pot od zasnove okvirnega repertoarja do izvedbe polna ovinkov in stranskih poti, ki običajno niso bližnjice k cilju. En skupni imenovalec ipa imajo vse letos izbrane igre: da so ljudske. O ljudski igri in »ljudski igri« smo prelili že obilo črnila m vendar je treba pričenjati vedno- znova. Govoriti o posebnih ljudskih igrah za (ljudstvo in na drugi strani o ustvarjanju le za odrasle, )e nesmisel. Posebne ljudske igre ni, kot ni posebne kulture za ljudstvo in posebne za duhovne Patricije. ,Le kultura naroda je, ki je kultura delovnih množic. Gojili jo bomo le z umetniško polnovrednimi dramskimi deli, nikoli pa izključno z idejno praznimi in umetniško brezpomembnimi »ljuskimi igrami«. Pisatelj Ivan Potrč je pred leti točno opredelil ta pojav. »Sam pojem „ljudske igre’, pravi,« je začel strašiti pri nas, ko se je klerikalizmu v drugi polovici prejšnjega stoletja zazdelo potrebno, da zavaruje ibogu in cesarju vdane ljudske množice pred (progresivno literaturo.« To je bil čas, ko je bil nevaren /delavec, brž -ko je začel misliti; čas, ko iso razni idealistični publicisti v (odgovoru proti Cankarjevi dramatiki pridigali povratek v zlati vek čitalnice, ko y>so ljudje z rosnim navdušenjem gledali kak igrokaz z (glasbenimi in pevskimi vložki«, namenjen ljudstvu »v pouk in zabavo«, beri v vzgojo k poslušnosti in spoštovanju do vsega ustaljenega. Zdi se malo verjetno in vendar čitalniška miselnost še danes živi in še ,danes poslušamo podobne nasvete, dasi zahtevajo spremembe življenjskih razmer posameznika, družbe in naroda, kot posledica velikih političnih in ekonomskih sprememb, tudi spremembe v kulturnem vrednotenju. Danes hočemo in moramo nuditi občinstvu v umetniško organizirani obliki nepotvorjeno življenje z vso njegovo problematiko in nasprotji, kipenjem čustev in iskanjem misli, ne pa papirnato življenje pod steklenim poveznikom. Na odru naj zažive resnični ljudje, kakršne slika Cankar v Hlapcih ali Anderson v Zašlo je sonce, kakršne spoznamo v Odločitvi, -v Ekvinokciju, v |Zweigovem Volponu ali v Huzarjih. Temu repertoarju (že samo -jeseni sestavljena zasnova ni bila vzorna; vzrok: osebne spremembe v umetniškem vodstvu malo pred začetkom sezone) bi pnogel upravičeno očitati, da terja od gledalca kaj malo miselnega napora in da je premalo zahteven, zlasti če |pri-štejem še dvoje ali troje nezahtevnih iger, katerih (edini namen je bil razvedriti in nasmejati občinstvo. Tudi teden nima sedem delavnikov. Kultura naroda je skupek najrazličnejših silnic: (ekonomskih političnih in umetnostnih, ustvarjalnih in reproduktivnih. Reproduktivna umetnost je na podeželju gibalo ljudske prosvetne dejavnosti. Ta pa zajema iz dramatike, založništva, knjigotrštva, 'reprodukcije M. Anderson: Zašlo je sonce L. Cigoj: Garth J. Pristov: Trock glasbe, iz dejavnosti javnih knjižnic, uspehov ljudskih univerz in še česa. Kadar hočemo na kulturnem horizontu »izmeriti daljo in nebesno stran«, moramo pritegniti v račun, vse [koordinate in ne ene same. Poleg obiska gledališč še zanimanje za koncerte, program ljudske univerze dn repertoar kinematografov ter najobčutljivejši barometer: odnos do slovenske knjige. Kaj bi povedali podatki iz knjigarn z odstotki udeležbe delavstva pri nakupu knjige? (Podatki iz knjižnic govore, da Ije najbolj bran pisatelj Aleksander Dumas, slede Lon-donove pustolovske povesti, od domačih Josip Jurčič. To so avtorji in dela, na katere je mislil Kardelj s svojo oceno na III. kongresu ZK LR |Srbije, da jih ne gre zamotavati, ker privabljajo nove bralce h knjigi. Vendar je to začetek poti in ne že etapa, po kateri z mirno vestjo malce počijemo. Če večja knjižnica iz ljubljanske okolice poroča, da ea Cankarja ni zanimanja, pač pa ljudje sprašujejo po starih Večernicah, če največjega oblikovalca slovenske proze, Prežihovega Voranca, v tem seznamu branih pisateljev niti na [repu ni, se bo treba s tem neželjenim dejstvom spoprijeti. Ne bomo Ipa našli človeka, ki bi dejal, da je podpiranje založniške dejavnosti odveč lin odveč izdajanje Homerja in Tolstoja, Hemingwaya in Faulknerja, da za našo kulturo zadošča tiskanje Večernic in »ljudskih« povesti. Gledališče je izjema, ono naj bi korakalo na začelju. 2e vseh osem let se sporadično pojavljajo zmeraj eni in isti ločitki, da gledališče ne opravlja svojega poslanstva, da je programsko odmaknjeno od delavstva, ki obstinira, da je meščansko.*) Videti je, kc* da je za stanje v slovenski kulturi odgovorno edinole gledališče. Poleg ducata gledaliških ljudi in dveh ali treh knjižničarjev, ki se (pehajo na kulturni ledini, ki doživljajo izmenoma Uspehe in poraze, je še polno drugih, ki jim mora biti pri srcu delavska kultura. Saji sta politična in razredna zavest v kar najtesnejši zvezi s (kulturnim dvigom delavskega razreda. i Doslej ni še nihče analiziral socialne strukture obiskovalcev 'Prešernovega gledališča, vendar bi že ibežen pogled v dvorano (poljubnega nedeljskega popoldneva mimogrede izpodbil prazne očitke o odmaknjenosti teatra od delavskih množic. Tudi bo kaj lahko izračunati, da je med povprečno 3500 obiskovalci na uprizorjeno dramsko delo moralo vendarle biti dobršno število delavcev. Nesporno pa odstotek delavstva med temi tisoči ni tolikšen, kot bi teoretično moral (biti. Premajhen pa je tudi — in še mnogo manjši Ikot v teatru — na orkestralnem koncertu, pri predavanju ljudske univerze, na slikarski razstavi ali pri kulturnem filmu. Kaj sledi iz tega? Docela zgrešeno je smatrati repertoar za tisto univerzalno zdravilo, Iki naj hitro in učinkovito odpravi vse težave. Prevlade industrijskega delavstva v gledališki dvorani v doglednem času ne (bomo dosegli z nobenimi nasilnimi posegi v repertoar, najmanj z njegovim poplitvenjem, marveč le s splošnim in enakomernim dvigom kulturne ravni delavskega razreda. To pa je proces, ki terja dolgo in počasno zorenje ob nenehnem, vztrajnem in vskladnem prizadevanju kulturnikov vseh vrst. France Bratkovič predsednik umetniškega sveta PG *) Meščanstvo kot razred v Kranju ,ne obstoja več, obstaja pa malomeščanstvo kot socialni pojav, in to dokaj aktivno. (Op. pis.) M. Anderson: Zašlo je sonce M. Dolinar: rabin Esdras F. Trefalt: sodnik Gaunl J. Eržen: Mio O avtorju Huzarjev O mladem ipiscu P. A. Brealu sa nam dostopni samo skopi podatki, ki jih je napisal ob premieri Huzarjev v gledališkem listu pariškega gledališča Noctambules režiser Pierre Valde, ki ga poznamo iz anketnih odgovorov pariških režiserjev (GL-PG, št. 6/7). Prvič sem ga spoznal leta 1936. Dullin, pri katerem sem ibil takrat glavni režiser, je sprejel v repertoar svojega gledališča Atelier, prvo delo mladega avtorja. Mladi avtor je bil P. A. Breal. Delo se (je imenovalo Trije tovariši. Ta drama prikazuje tri 'fante, ki se bore z materialnimi težavami, in ki se jim tovarištvo ob prihodu ženske bomo lahko uprizorili vsaj eno slovensko noviteto iz aktualne sodobnosti. Precej si obetamo od natečaja, ki sta ga razpisala SKZ in pa Glavni odbor zveze Svobod, ki pa bo zaključen šele zadnjega v decembru tega leta. Uprizorili bomo tudi eno lali dve komediji iz neproblematičnega sveta. Morda Brandonovo Charleyevo teto? Morda Nestroya? V abonma bomo vključili še eno gostovanje ljubljanskega Mestnega gledališča, s katerim smo glede tega že v dogovoru. J. Z. Domače gledališke vesii Po gostovanju v Železnikih Letošnjo pomlad smo obiskali Škofjo Loko, ICcrklje, Kropo, Tržič in preteklo soboto še Železnike. Tako je gledališče s finančno pomočjo Okrajnega ljudskega odbora v iKranju, ki je prevzel kritje stroškov za prevoz, pričelo praktično uveljavljati geslo: »Kulturo in umetnost ljudstvu!« Obiski predstav, prisrčni sprejemi povsod, vabila na ponovna gostovanja, vse to priča dovolj zgovorno o tem, da je Prešernovo gledališče postalo pravo ljudsko gledališče. Če to dejstvo zanikajo nekateri odgovorni in neodgovorni ljudje v Kranju, jih je sedaj podeželje opozorilo, da nimajo prav. Podeželje je tudi pokazalo, da je od pravilnega odnosa ljudi do gledališča odvisno, če bo to gledališče res ljudsko. Gledališče je treba obiskovati, potem bo lahko opravljalo svojo vzgojno nalogo, potem bodo v prihodnje tudi odpadle za funkcionarje naših delavskih kultur- nih društev kaj malo laskave izjave, češ »da delavstvo ne razume predstav v Prešernovem gledališču«. > V Železnikih so nas prisrčno sprejeli, dvorano so napolnili do zadnjega kotička, med predstavo pa so dokazali, da so zmožni slediti tudi tako zahtevnemu komadu kot je Andersenovo Zašlo je sonce. Odborniki domačega Skuda so nas presenetili z izjavo, da imajo Železnikarji radi predvsem drame in da zato želijo, da bi jim porre-dovali čim več dramskih del. V odmoru po 3. sliki je ob odprtem odru tov. Zupančič pozdravil ansambel v imenu domačega Skuda, občinskega odbora in Krajevnega sveta za prosveto in kulturo, članica domačega Skoda pa nam je podarila šopek cvetja. Po predstavi pa smo 'z domačini v prijetni družbi izmenjali misli, kako bi bilo mogoče kulturo v Železnikih še bolj dvigniti, kajti tudi oni pridno delajo in 'imajo za .prihodnost velike načrte. Trojica delavnih železn-ikarskih igralcev, Zupančič, Thaler in Mohorič nas )je zasula s kopico vprašanj in le prehitro je prišel čas odhoda. Odhajali smo navdušeni in s trdnim namenom: v Železnike še pridemo! Pa še to smo iželeli pri odhodu, da hi na prihodnja gostovanja šli z nami tudi tisti, ki trdijo, da je naše gledališče odmaknjeno ljudstvu. Spoznali bi, da se |tudi preprosti ljudje lahko približajo gledališču in da je očitek o nekem »meščanskem gledališču« nesmiselna laž. i ft- Celjsko Mesino gledališče prvič v Kranju V torek, 8. jjunija bo celjsko Mestno gledališče gostovalo v Prešernovem gledališču z Budakovim Klopčičem, veseloigro iz liške-ga življenje. Igra, ki je jolklorno bogato opremljena in polna ljudskega humorja, včasih že skoro preveč elementarnega, je žela že |po vsej Jugoslaviji velik uspeh. Prevedel jo je Idramaturg celjskega gledališča, Lojze ' Filipič, režirala Balbina .Battelino-Baranovičeva, sceno pa je zasnoval Milan Butina. Predstavi bosta ob 15. in, 20. uri. Obakrat izven. Že samo dejstvo, da bomo Videli celjske igralce, s katerimi nas druži najožja zgodovinska in kulturna vez, prvič v Kranju, nas vabi k prijetni (dolžnosti, da napolnimo dvorano do zadnje vrste pri obeh predstavah. Na tem mestu jih toplo pozdravljamo! M. Anderson: Zašlo je sonce Gangsterja Trock in Shadovv: J. Pristov in M. Cegnar Iz 20. št. Glasu Gorenjske Barvamo in kemično čistimo vse vrste blaga, volne in obleke v vseh barvah in kvalitetah! Odprli smo novo spre-jemalnico v Kranju, Savski breg 7 (Marenčič) lir ImaluUlca ^ZVlIlcZl DA1<# TKALNICA - BARVARNA - KEMIČNA ČISTILNICA IN TISKARNA M M IS Dom slepih Obiščite Škofja Loka trgovsko podjetje Veliko izbiro vsakovrstnih krtač 99Gorenjc“ In pletarskih izdelkov nudi trgovina z manufakturo in konfekcijo Dom slepih Kranj v Škofji Loki telefon 147 Volnene, bombažne in svilene tkanine vseh vrst — Volnene, bombažne in prešite odeje — Preproge, zavese, Zianel rjuhe, naglavne rute — Moško, žensko in otroško zimsko perilo — Pletenine, rokavice, nogavice — Volno za ročno pletenje — Razno galanterij, blago in igrače Ima vedno v veliki Izbiri DCoUra* Trg. podj. za Gorenjsko na veliko JCmni INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ V am nudiP° konlcure: in6niVtcen^ v ^ gradi 7» uvaViteta'' '"t **“ 55-.-*- -ssssr — cJzd.e (ll'i čtiKSRAZNE KRETONE TISKANE TKANINE FLANELE NAGLAVNE RUTE TKANINE V RAZNIH MODNIH VZORCIH IN BARVAH Stremimo- za tem, da LzcLelitfemo kakoooitno na/bolfit tkanine\ im i tem zndooo/puno- ose. p.oteohuk.e. o- naši držaoi. Gledališki list Prešernovega gledališča. Letnik IV. (sezona 1963-54 štev. 0 Obseg 1 pola. Naklada 500 izvodov. Lastnik in izdajatelj uprava Prešernovega gledališča; predg avnik Alojz Gostiša; urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik J. Žmavc; tisk Gorenjske tiskarne. Vsi v Kranju. prešernovo gledališče kranj sezona 1953-54