—   87   —
Življenje slavnih Slovanov.
XVI.
Jan Koldr **y.
A V pesmi, ki so jo Jana Kola rja o pogrebu peli, so besede: „Prerok je umeri". In zares, Kol ar je bil prerok vsim Slovanom, posebno Cehom. Rodil se je 29. julia 1793 na Ogerskem v Mošovcih, župa-nije Turoske. Pervih naukov se je učil v Kremni ci in Banski Bistrici (Neusohl). V Požunu se je učil za duhovna. Od ondi je šel v Jeno, kjer je naukom poldrugo leto živel. Na Saksonskem je vfdil pervič kraje, nekdaj slovanske, zdaj pa ponemčene, kjer se mu je ljubezen do slovanstva v plamen raznetiia. Ondi je zložil perve pesmi (sonete) svojega velikega (lirično-epič-nega) dela „Slavy dcera" (Slave hči), ktero bi ga bilo samo poslavilo, ako ne bi bil nič druzega napisal.
Verni vsi se v domovino je bil Kolar v Banski Bistrici leta 1819 za duhovna posvečen, potem je kaplanoval v Pes tu do leta 1849. Dvakrat 1. 1841 in 1844 je potoval po Laškem in pervo potovanje v svojem „cestopisua natanko popisal. Sad drugega potovanja je bilo delo, na deržavne stroške na svetlo dano: „Sta-roitalia slovanska". Pervi del je že med svetom, drugi se ravno natiskuje. Vendar moram pristaviti, opiraje se na mnenje dveh naj slavnejših jezikoznancov naše dobe, da to delo Kolarjevo za zgodovino slovansko ni tako važno, kakor marsikdo misli, ker pisatelj primerjajo stara imena laških krajev itd. imenom slovanskim, za slovanstvo pre-iskren predaleč sega. To pa mu naj ne pomanjšuje slave in velikih zaslug, ki si jih je za pismenost slovansko in za slovanstvo sploh pridobil, zlasti s svojim izverstnim delom 55Siavy dcera" in s spisom 55vzajemnost slovanska" v časopisu ;?Hronka" natisnjenim, v kterem modro napeljuje, kako se naj bi Slovani v pismenosti ali slovstvu vzajemno podpirali in se v govoru poglavitnim narečjem čedalje bolj približevali. To delo, ktero je Kolar pozneje izdal tudi v nemškem jeziku (uber die literarische Wechselseitigkeit zvvischen den verschiedenen Stammen und Mundarten der slavischen Nation), se mu mora v posebno veliko zaslugo šteti, ker je ž njim slo-vanščini neizrečeno koristil.
Susca-mesca I. 1849 ga je vlada za zaupnega moža iz Pesta na Dunaj poklicala in potem v vseuče-lišču tega mesta za učitelja sraroznanstva slovanskega postavila.
Na povabilo nadvojvoda Meklenoborško-Streliškega je šel Kolar 1850 najdene malike staroslovanske cerkve Reterske ogledovat in popisovat,    S tem delom se je po-*)    Po življenj opisu v časniku »Leipz. illust. Ztg,<a t. 1.
zneje na Dunaja neprenehoma pečal. AH komaj je svoje mnenje zastran teh bogov v spisu: „Bogovi Reterski" na kratko napisal, ga je nemila smert pobrala (24. dan januara 1852) še ne 59 let starega.
Truplo Kolarjevo so Slovani na Dunaju živeči 26. jan. 1852 z velikim sprevodom na pokopališču sv. Marksa slavno in z donečim petjem v češkem jeziku pokopali. V častitljiv spomin so dali eno podobo slavnega moža do pers iz mavca, eno pa na bronasti svetinji vliti. To so prodajali in za skupljeni denar slavljeniku dragocen spominek za na grob omislili. Kolar^Je^bil družbenik veliko učenih družb. Za zasluge v pismenosti so mu podelili Franc-Jožefov red.
Nenehoma je delal. Razun velike pesmi „SIavy dcera", ki je bila že petič natisnjena, je zložil Kolar več manjših pesmic in veliko pridig in jih na svet dal. Tudi je nabiral od mladih nog pesmi naroda slovaškega, ki so bile leta 1834 in 1835 v dveh zvezkih z napisom ?,narodnie zpievankv" tiskane.
Po pesmih soditi bi mislil človek, da je bil Kolar korenjak in junak, da malo takih; toda je bil pohleven in mil.
Na  kamnitnem  spominku v sredini  z vdelano   železno podobo  slavnega   pesnika,  pod  ktero gosli staroslovanske z  napisom   ??Slavy dcera"   v  kamen   vsekane leže, se berejo v češkem jeziku besede: Jan Koldr,
c. kr. prof. starovedv slov. na univ. Videnske, pred tim kaza-tel evang. cirkve slov. v Pesti, narodil se v Mošovcih dne 29. července 1793, zemrev ve Vidni dne 24. ledna 1852. Isa živ, v srdci ceJy na>od nosil, zemrev, žije v srdci naroda celeho.