S*. 290 Nm imoBlI pm I tijek. vtak AsISkcg« it 2* h Mdrtropl«. um v Trstu, w Mrtik M 1924» M čuti jtrtf. IkeMho; po«l!Wo • |Hsm se o« tfn)coafo. fofcopfc- V vračaj©. Prof. F. Peric. — lastnik tiskan- fđ>J*. Ttak ti, za mesec L 7.—, 3 laeaece L HfcSO, pol leta L -i. Jo leto L Mi— 2« inozemstvo mcasbio 5 Hr već. — Tctetoo uredništva in oprav« it. li-§7 EDINOST po v Mi ta okeMd po 90 omL -i (13 ml) — Q|Mb ta ofcctotfcov i ubila p« L L—* ofioi 4u m pO L *. — iUB oglati po 90 cent beseda, najmanj pa L t — OgMr ■■nF«toa in teldanact|e ae pošiljajo isfcljučao uprav* EdiaoaO, v t tato, alica m Frančiška AsOkcga ttev. 30, L nadstropja, — Telefon aredntfftva to s prefektovim ukazom na Go-način in brez vsakega ozira na Sredstva,j riškem ukinjeno delovanje dvaintridesetih da bi se n-a-ši otroci naučili v Šoti vsaj pi-; kulturnih organizacij naših bratov taim sati in citati v svojem materinem jeziku, preko. (Za tržaško in istrske« provinco je Raznarodovalcem se zdi tudi to preveč, j bila taka odredba odveč, ker društveno tudi ta najelementarnejši uspeh v mate- življenje je tam itak sploh nemogoče). rodov alci so morali končno odnehati. Tudi pri nas je zmaga naše pravice gotova. Priti mora prej aH slej, ker ima tudi nase ljudstvo nepremagljivo obrambno orožje — ljubezen in zvestobo do svojega rodu m do svojega rodnega jezika! * * • Kakor je bilo predvidevati, je povzročila prepoved dramatskih prireditev v slovanskem jeziku veliko razbtnjenje tudi v jugoslovenski -javnosti. Srbski, hrvatski in slovenski listi so objavili protestne članke in vesti. Včerajšnji « Slovenec« je objavil daljši članek, ki ga vsled njega pomembnosti posnemljemo v glavnih obrisih: «Vedno se iz najkompetentnejšega mesta v Rimu poudarja, da se goji iskrena želja za mirno in celo prijateljsko sožitje z Jugoslavijo. Vedno pa so ravno isti krogi nasproti svojim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti postopali s tako brezobzirnostjo, da človek ne ve, ali ima pred seboj pojav popolne jne»spO>sobnasti ali skrajne perfidnosti. Ravno v trenoltkih, kadar se je imelo ustvariti prisrčno ali vsaj mirne« ozračje za sklepanje pogodb med obema državama, je Italija nastopila proti pol milijonu svojih lastnih jugoslavenskih »sodržavljanov z najbrutalnejšimi ki najneverjetnej-šrmi represalijami. V oktofbru 1923., ko se je sklepal sporazum radi Reke, je izšel famozni odlok treh prefektov, s katerim se je odrejala dvojezičnost listov, slovenskih in hrvatskih, ki izhajajo v Italiji. Istočasno je izšel zakon, ki je oropal naše brate vsega šolstva, ker je z omenjenim zakonom uveden kot nastavni jezik italijanski jezik. (V isti dobi pa je izšel zakon, ki uvaja arabski nastavni jezik za šole v kolonijah Italije). Januarja 1924 (se je sklenil ne samo sporazum, ampak celo prijateljska zveza rinem jeziku bi spravil v nevarnost glavni in izključni cilj, ki ga zasleduje Gentile-jeva šolska reforma: raznaroditev Slovencev in Hrvatov. Zato so segli po novem nasilju, po na- Sedaj se vrši konferenca v Benetkah. In ravno sedaj daje Mussolini svojim prefektom nalog, naj brutalno nastopijo proti Jugoslovanom Italije. Prepovedujejo se »vse javne manifestacije, ne številne pre silni prepovedi, da naši malčki ne smejo iskave v Istri, Trstu in na Goriškem so na več znati čitati in pisati v svojem mate- j dnevnem redu r ruskem jeziku. Tudi slovenska abeceda je na ta način kruto izpahnjena iz šolske dvorane. Ako je prepoved dramatskih prireditev našo javnost neznansko razburila, bo pa to najnovejše nasilje, ki mu ni prt-n-era, naravnost porazilo slehernega Slovenca in Hrvata do najbolj oddaljene gorske vasi, V našem ljudstvu bo končno prevladala zavest, da ne more zaupati več niti zakonom, če jih tisti, ki jih imajo vestno izvajati, lahko razlagajo na način, k. je prav očitno kršenje veljavnih zakonskih določb. Novi udarec postavlja naše ljudstvo na Ali more obstojati kak dvom, da najnovejši pritisk ne bi bil namenjen jugoslo-venski vladi, odnosno njeni delegaciji v Benetkah. Italijanska vlada si s takim postopanjem priskrblja kompenzacijski material za koncesije, ki naj jim jih dovoli beograjska vlada, Žalibog te metode italijanske prefriganosti dosedaj niso bile brezuspešne. Kar pa je Še bolj žalostno, je to, da so omenjeni odloki nasproti našim bratom pod Italijo ostali v veljavi. V bodočih dneh se ima baje sestati g. *ovo preizkušnjo. Tisti, ki si dovoljujejo minister NfnSfč z Mussolinijem, da skupno ta eksperiment, to kulturno vivisekcijo, j še bolj utrdita prijateljske vezi med brezsrčno rezanje živega narodnega in obema državama, a pakt prijateljske zve-k al turnega organizma, ki ga tvori naše ze naj bi bil baje dobri svoj končni pečat zavedno ljudstvo, naj vedo, da se slo- z etaiskom kraljeve dvojice Jugoslavije v vanski rod ne bo udal. Prestati hočemo Rimu v januarju 1925. ta eksperiment, moško in odločno. Naše In Mussolini ima še drzno čelo, da v ljudstvo naj ima neprenehoma pred očmi sedanjem trenotku nastopi proti lastnim svetle zglede iz junaških borb drugih tla- državljanom jugoslovemske narodnosti z ceoih narodov. Mogočna Prusija je delala nečloveškimi ukrepi. nekoč s Poljaki isto, kar se dela sedaj z Bridka čustva bodo obhajala naše brate nami. Trpljenje pruskih Poljakov je bilo pod Italijo, če se bo res kralj Jugoslavije grozno, toda njihova ljubezen do svojega vozil po njihovi zemlji, mimo njih v prija-jezika in njihova zvestoba do svojega rodu teljske obiske k tlačiteljem njihovih je bila močnejša od najgroznejšega trp- pravic. ljenja in ponižanja. In vsi navali mogočne < Naša javnost ima tsedaj besedo*. Poceifenje truplo PucclmJi v Milanu MILAN, 3. Danes zjutraj ob 6.30 je bilo truplo Puccinija prenešeno iz cerkve S. Fedele v stolno cerkev Duomo, kjer so krsto postavili na mrtvaški oder sredi cerkve. Pokrili so jo z italijansko trobojnico in jo okinčali s svežimi vijolicami m rdečimi nagelni. Na sprednji strani mrtvaškega odra visi venec kralja V. Emanuela, na zadnji strani venec belgijskega kralja, ob straneh pa so prislonjeni venci* Mus-solinija, italijanskega fašija v Brusclju, sorodnikov pokojnika in njegovih prijateljev. Častno stražo vršijo štiri oprode v črnih, s srebrom pretkanih oblekah, in štirje občinski stražniki. Mrtvaški oder, kor in prižnica so pokriti z dragocenimi preprogami iz črnega baržuna Pročelje cerkve je okinčano v obliki okvira s črnimi okraski z zlatimi cembi, na sredi pa se blešči napis: «SoIze in molitve za Jakoba Puccinija, ki se je povzpel iz posvetne v nebeško slavov* Občinstvo neprenehoma roma k odru, da izkaže poslednjo čast velikemu pokojniku. V žalno opremljeni cerkvi S. Fedele se je vršila zadušnica za Puccmija; navzočna je bila velika množica občinstva. Ureditev mednarodnega telefonskega prometa PARIZ, 3. Komisije, katerim je bila poverjena naloga, da pripravijo potrebne predloge za konferenco v srvrho ureditve mednarodnega telefonskega prometa, so zaključile svoje delo. Konferenca tse bo sestala v Parizu in sicer prve dni meseca junija 1925. Tretja komisija bo stavila na konferenci predlog, naj se takoj uvedejo direktne telefonske zveze med Baselom ali Curihom in Stockholroom preko Berlina, med Baselom ali Curihom in Beogradom preko Dunaja, med Dunajem in Parizom, med Amsterdamom in Prago preko Berlina, med Londonom in Rimom preko Pariza. Po komonlstK6ieni oporo«Estoniji Zbornica odobrila vse izvanredne vladne ukrepe REV AL, 3. Na podlagi uradne preiskave se je dognalo, da so uporniki razstrelili dva mostova. Vsi mestni polic, komisari-jati so bili napadeni in 18 policijskih uradnikov je balo ubitih alt ranjeni h. Orožje, ki so ga rabiti uporniki, je bilo baje vti-hotapljeno iz Rusije. Normalne razmere *o popolnoma vzpostavljene. Tudi na de- želi vlada rad Dftacaptma med četami je trdna, čeprav se je v zadnjem časa na vse narm^ skušalo zanesti med vojaštvo boij-ševiško propagando. Prevladuje mnenje, da vlada lahko z gotovostjo računa na zvestobo vojske. Zbornica je na izvanredni šefi soglasno in brez razprav odobrila izvanredne zakone, ki jih je predlagala vlada, ter vse tzjesnme vladne ukrepe, ki so se zdeli potrebni spričo proglasitve obsednega stanja; odobrila je tudi podelitev najvišjega oblastva generalu Laidooerju, načelniku vojske. Komunisti se niso udeležili seje. iz volilne borbe v Jugoslaviji Ljuba Jovanovič kandidira t Dalmaciji — Krvavo vottao posvetovanje v Baajaluki — Bivši p oma in r Miletič aretiran BEOGRAD, 2. V Sarajevu se vrše med radrkaAno in samostojno demokratsko stranko pogajanja za postavitev enotnih kandidatnih list Narodnega bloka V Bosni. Glavni odbor radikalne stranke je nocoj določil sledeče nosilce list: za severno Dalmacijo Ljubo Jbvanoviča, za Subotico dr. Radonjića, za Novi Sad dr. Slavka Miletića, za Bi&olj Cirkovića, za Sotnbor Marka Trifkoviča, za Bihač dr. Vaso Joi-vanovića, za Virovitico dr. Momčila Ivko-viča in za Kosovo Tomo Popotviča. Učitelj iz Negotina Stanislav Stefanovič, ki izdaja ondi list «KrajiŽnjak», v katerem napada delovanje izvrševalnega odbora, je bil izključen iz radikalne stranke. BANJALUKA, 2. V nedeljo &a zemljoradnicu imeli svojo volilno konferenco v tukajšnjem hotelu Bosna. Ker je bila javna, je prisostvovalo tudi nekaj pristašev drugih strank. Radi par međklicev je zemljoradnički poslanec Stanko Miletič z nekaterimi svojimi delegati hotel opozicijo izti-rati iz dvorane. Naatal je spor, v katerem je poslanec Miletič potegnil revolver in ustrelil v nekega Drobca, ki se je zadet v glavo takoj zgrudil. Žrtev so prepeljali v bolnico, kjer se bori ts smrtjo, poslanec Stanko Miletič pa je bil aretiran. Policija ni mogla preprečiti tega velikega spopacia. V mestu je zavladalo precejšnje razburjenje, na hotelu Bosna je bilo razbitih nekaj šip. _ Zttrettka univerzo zaprto Stavkovno gibanje med radičevskimi študenti - Beograjski in ljubljanski akademiki proti stavki BEOGRAD, 3. Iz Zagreba poročajo, da je dal rektor zapreti zagrebško univerzo radi dijaških demonstracij na praznik narodnega ujedinjenja. Zagrebški akademiki pristaši HRSS so proglasili protestno stavko, ki jo hočejo razširiti na vso državo. Pred univerzo se ves dan zbirajo gruče dijakov, ki živahno razpravljajo o nedelj skih demonstracijah in izzivanjih. Na Wil-sonovem trgu stoje policijske straže, da preprečijo vsak eksces. Stavkovni odbor je odposlal v Beograc; in Ljubljano posebne delegate, ki bi naj nahujskali ljubljanske in beograjske akademike, da se i oni pridružijo zagrebški akciji. Akcija stavkovnega odbora je v Beogradu popolnoma propadla ter se njihovemu pozivu ni nikdo odzval. Predavanja se nemoteno vršijo in niti komunistični del dijakov se ne namerava dati speljati na led. LJUBLJANA 2. Separatistični emisarji so dane« prispeli tudi v Ljubljano ter so skušali pridobiti akademsko omladino za simpatijski štrajk. Popoldne in zvečer se je vršila seja zastopnikov dijaških organi zacij, ki pa so se povabilu le deloma odzvale. Napredno dijaštvo se je ootro izjavilo prof' štrajku, ker se predmet, radi katerega bi se naj stavka vršila, prav nič ne tiče ne vseučiHških srvobodščin in ne svobodne znanosti. Prista&i SLS in komunisti pa so isklenili, da za jutri zahtevajo od rektorja vseučiliško dvorano, kjer hočejo imeti zbor, na katerem bi se naj proglasila stavka radi Radićevih republikanskih eksponentov. «Jutro» je prejeio od akcijskega odbora naprednih akad. društev sledeči komunike: «Klerikalni in komunistični študenti na ljubljanski univerzi pripravljajo vsled upokojitve zagrebških univerzitetnih profesorjev protestno zborovanje in eventualno stavko. Akcijski odbor naprednih akademskih društev je sklenil, da se te politične demonstracije napredna omladina ne udeleži. O nadaljnih korakih bo še sklepal«. - - Potres poroti} neslo no iool BATA VIA, 3. Silen potresni sunek je popolnoma porušil mesto Naugt Coloredo v pokrajini Kedu. Prebivalstvo, po-pretežni večini domačini, je zbežalo iz strahu pred nadaljnjim potresnima sunki. Po dosedanjih poročilih je prišlo ob življenje 90 oseb, mnogo pa jih je ranjenih. Poslanska zbornica RIM, 3. Na današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala z razpravo o proračunu miiueiratva za javna dela. Novi francoski poslanik pri Msssolmiji RIM, 3. Danes opoldne je ministrski predsednik Muasatmi sprejel novega francoskega poslanika Besnanda ter se precej dolgo prijazno raztfovarjal z njim. Sen. A1M1 zobteon odstop rmssBltnlia v smhi proti Albertirtja na MusMHitija - vladi ifctan napad beseda gra kroni RIM, 3. Sen. Tom maso Tittom je ©tvoril j sejo senata ob 15. uri, Po odobritvi zapisnika (se je pričela takoj razprava o preračunu notranjega ministrstva. Prvi je go-»vortl sen. Lusdgnoli, ki je takoj izjavil, da ne bo mogel več dati sedanji vladi glasu za pogojno zaupnica Fašis+ovska vlada ni izpolmla danih obljub, fašistovska vlada ni spoštovala temeljnih pravic Italijanov; priti je moralo do popolnega razdora med faSizmom in liberalizmom, ki ga je on. Mussolini tudi priznal, (Pripombe)* Senat je dat Mussolini ju pogojno zaupnico, to se pravi1 pod pogojem, da Mussolini vzpostavi red. Da je senat tolmačil mnenje vise države, so pokazala zborovanja vojnih pohabljencev na Reki, bojevnikov v Assisi, pravnikov v Turmu, časnikarjev v Paler-mu ter zborovanje liberalcev v Livornu. Toda Mussolini je sam priznal, da se fašizem in država sipojita. (Govornik prekine svoj govor in se obrne na ministrskega predsednika s prošnjo, naj posluša njegov govor z večjim obzirom. Mussolini hoče odgovoriti. Predsednik senata opozori govornika, da ga visi poslušajo z obzirom). Nato je senator Lusignoii trdil, da je danes samostojnost in neodvisnost sodnijske oblasti ogrožena; občine so zavzeli napram Mussolinijev im izjavam, da hoče ohraniti sadove revolucije za vsako ceno, t. j. da hoče ostati na vladi tudi proti volji parlamenta in krone. Dalje je sen. Albertini ostro napadel prostovoljno milico in gen. Balbo, ki bi ga moral on. Mussolini staviti pod preiskavo. Milica ni nič drugega kakor nadalje obstoječi «skvadrizem». Je vse zastonj zavračati efekt, ako smo enkrat sprejeli vzrok •— kakor dela on. Salandra, ki pravi, da možem na deželi nedostaja državni čut in da bi šlo vse gladko, ko bi Mussolini bil sam brez «rasov». Opozicija pa je čisto nasprotnega mnenja: na periferiji nedostaja državni čut, ker nedostaja predvsem v centrumu. Radi tega ise Albertini strinja z naziranjem Farinaccija, da se «rasizem* istoveti z duhoim faši-stovskega gibanja in da je izraz protide-mokrafeske vstaje. Milico je ustanovil Mussolini, s katero tudi razpolaga. Ukazi, ki so ugrabili državljanom pravico, nosijo Mussolinijev podpis. Listi, ki najbolj grozijo, dobivajo smernice od Mussolinija. Sicer pa je sam Mussolini izjavil v svojem govoru, dne 28. I. 1924., da ni prd vplivom nikakih slabih svetovalcev, ampak da mu onih 5 ali 6 oseb dnevno poroča o položaju v Italiji, nakar lepo odide vsaka v svoj urad. Za njegove so-trudnike je bila ta izjava zelo lojalna. Toda lojalno bi bilo tudi od Mussolinija, da posLanici na fašiste izjaviti, da je nasilje: bi izjavil, da od dneva, ko so bili ti nje-ztočin. Tisk bi moral uživati večjo svo-!govi satrudniki soodgovorni in kompromitirani pri Matteottijevem umoru, da bi večjo bodo. Po njegovem mnenju (Crispoldi je katoličan) lahko pridejo poleg liberalcev na vlado popolari. Rad bi bil videl, da bi nekdaj prišel na vlado vodja, popolarske stranke, ako bi mu njegove osebne okolnosti (don Sturzo je duhovnik) dopuščale. (Medklici, ropotanje, živahne pripombe). Ko je vstal sen. Albertini, je zavladala v dvorani izredna pozornost. Sen. Albertini je izvajal v glavnem tako-le: Zadnjič (v juniju) je senat pričel zasedati po (strašnem dogodku, po umoru poslanca Matteottija; danes je na dnevnem redu drugi senzacijonalni dogodek: odkritje pisem generala Balbo. Ti dokumenti so sicer različne važnosti, toda pravzaprav istega izvora. OrL Mussolini je obljubil, da ne bo izdajal več kr. ukazov; a v zadnjih petih mesecih jih ni izdal nič manj kakor 217. Italijanski narod protestira proti kršenju pravice, da se mora pokoriti le zakonom, ki jih odobri parlament. Po volilnem zakonu, s katerim si je vlada imenovala svoj parlament, sta bila na poti vladr tisk in opozicija zbornice. Opozicija je po umoru Matteottija izostala iz zbornice, tiska pa se je Mussolini reš-' z znanimi uka>zi glede tiska. Danes obstoj? še zadnja petstojanka, t. j. pravica obeh zbornic, da glasujeta proti vladam, ki jim Mussolini izjavil, da ni mogel, da ni smel več ostati na vladi, da bi imela sodnijska oblast proetejše roke. Sen. Albertni upa, da bo tudi on. Salandra — kakor Giolitti in Orlando — uvidel, da obstoji tesna zveza med periferijo in centrumom. On. Mussolini na vsak način pretirava, ako misli, da bo komunizem poplavil Italijo, ako on odide. Govornik je zaključil svoj izredno živahni govor tako-le: V svoji zadnji okrožnici na fašiste nistnski predsednik v obleki jagnjeta ponavlja obljube, ki jih ni nikdar držal, in daje stranki opomine, ki bi jih moral dati samemu sebi, ker je predvsem vlada izven zakona. Vsa preteklost vstaja in zahteva, da on. Mussolini zapusti (svoje mesto in ga pusti drugim, ki bodo z bolj trdno, toda samo z zakonom oboroženo roko zadostili goreči želji trudnih Italijanov, ker že 10 let nosijo najtežji križ, t. j. želji, da bi našli mir in varnost pod vlado reda, svobode in pravice. (Burno ploskanje). Govoril je še (sen. Bensa. Ko je dvakrat omenil kralja, so vsi senatorji spoštljivo /stali ter ploskali. Seja je končala ob 18.30. Sedanji gospodarji Rusije Id Trocbij Glasilo socijalne demokracije v Avstrij-i naglasa, kako boljševiški gospodarji kličejo na boj proti Trockemu. Pozvali so vse komunistične stranke, naj sklenejo ostre izjave proti Trockemu in naj poživljajo eksekutivo ruske komunistične stranke, naj že enkrat zamaši usta temu upornežu. Temu pozivu so se 'tudi odzvale komunistične organizacije širom Evrope. Če hočemo prav Tazumeti ta protestni vihar, se moramo — pravi rečeno glasilo dalje — spominjati zadnje velike razprave v taboru ruskih komunistov. Ze pred smrtjo Lenina je začel Trockij napadati Zinov eva, Kamenjeva in Stalina, ki so si, ko je Lenin zbolel, popolnoma polastili toliko strankarskega aparata komunistične stranke, kolikor tudi državnega aparata sovjetske republike. Trockij je zahteval «demokratiziranje« stranke. Pri tem se je opiral na mlajše elemente v stranki, ki naj bi — mesto rečene «stare garde» — pr:$li do gospodstva nad stranko in državno oblastjo. Trockij pa na uspel. «Stara garda*- je dosegla, da sta ruski stankarski zbor in mednarodni kongres obsodila zahteve Trockega kot malomeščanske in menjševiške. Trockega so postavili pod najstrožjo kontrolo. Niso se pa upali tega mogočnega moža odstaviti kot ljudskega komisarja rdeče vojske. Pač pa so za-menili vso njegovo okolico, ki ga Je imela pod strogo kontrolo. Proti pristašem Trockega pa so postopali z neizprosno strogostjo- Mnoge so premestili na Ural, Turkestan in v Sibirijo. Mnogo dijakov so spodili z vseučilišč. Trockij se je uklonil. Skušal pa se je maščevati najprej na pisateljskem polju. Posebno . v svojih spominih na Lenina. Sedaj pa je izdal, da» «onezev» možje knjigo o oktobru leta 1917, katere predgovor , vzdržuje na oblasti Lenin opisuje oktobrsko rcvolucijo dugače nego se kaže v običajnih legendah. Pripoveduje, kako so se možje «stare garde» v odločilni uri ustaje ustrašili ter se ločili od njega. LJstaja ni bila njihovo delo, marveč delo političnih idej Lenina. Še le po zmagi ustaje se je stara garda zopet povrnila k Leninu. Te ugotovitve Trockega so izzvale velikansko razburjenje med prizadetimi. Možje osrednjega odbora so čutili, kako jim Trockij odreka nezmotljivost. Zato so prešli k napadu in uprizorili gori omenjeni protestni vihar proti Trockemu. Na vsak način mu hočejo za-.mašiti usta za vedno. «Arbeiter-Zeitung» primerja rusko revolucijo z veliko francosko revolucijo. Kar se odigrava sedaj v Moskvi, je boj med Dantonom in Robespierrom v francoski revoluciji. Oba ta dva sta bila moža terorja. Toda Dantonov teror je bil teror mase same. Temu terorjt, je skrajnosti, da ji je odrezal možnost umika. Danton v svetovno zgodovinski uri odprl za-tvornice, da je divje strasti mase razvnel do V rokah Robespierra pa je postal ta teror vse nekaj drugega: brezdušen stroj takoime-novanega odbora za blaginjo*. Ta je dan na dan radi koŠČeka kruha, ali radi kake nepremišljene besede pošiljal na morišče aristokrate, plebejce, trgovce, rokodelske vajence in uboge vlačuge. Iz vzvalovenja skrajno razjarjenega ljudstva je postala vsakdanje birokratično postopanje enostavnega odbora. Ali se more Trockega primerjati z Dantonom? Prežet od evropske kulture silen govornik romanske svojstvenosti, ognjevit pamfle-tist, mož, čigar organizatorično delo je prite-galo vedno nove tisoče in jih razvnemalo —-je Trockij kljub marsikateri razliki, v marsičem sličen Dan tonu; Oni drugi pa, «stara gar- stroja grozote, ki jih kako podobni so naj- zveni kot vojna napoved Gospodujoči kliki. I manjšim med pedanti terorja v tistem fraiv coakem odboru Coaaitć du salu t publici Ro-bespierre je dal Dantooa — ofegia-vftiH Zinov- ri in (CuMBievi se ne. morejo drzniti, da organizatora rdečo vojake poslali na mo- rrŠčv. M ara t o se zadovoljevati s tem, daizJoai|o Injegov pc^kičm vpfcv na ta način, da porabljajo stroj, da ga žifocajo kot meloneščaaa, "oportunista, mofBev&a! T«ko se vedno bolj zožuje krog tistih, ki sedaj gospodarijo nad Rusijo, V tednih z t* age tofctobrske resolucije je bila res spnntana de-iavska m vojaška masa, Id je potom svojih so-»pe*ov gospodovala nad Rusijo. Od tedaj pa je masa že damo postala foK ■li— i diktature, sovjeti iivijo le doodevno m brezpomembno tfvljtjjc. Iz diktator« proletarijata je nastala diktatura komunistične ke, iz diktature »Isinbi diktatura osrednjega odbora in njegovoga ogromnoga birokrati aparata. In ko ta osrednji odbor sedaj s Tro-ckim odganja od tete wseT ki se pripadajo najožjemu krogu « stare garde», ostaja, končno le diktatura male klike nekaj tucatov ljudi, ki go spodujejo nad širno Rusijo s tako neomejeno silo brez vsake kontrole, kakor je le kedaj gospodoval nad njo dvor carjev. DNEVNE VESTI Obreksvriske podrobnosti Radi drugih del nisem mogel pripraviti obširnejšega članka za današnjo Edinost®. Za ^ttanes te kratke opazke o neki podrobnosti, toliko da ne pretrgam zapričetega obračunavanja. Obrekovalci so me hoteli očrniti tudi s tem, da so očitali, da Jadranska banka ni pograbila prejetih trinajstih milijonov za onse zadruge. Seveda se to sploh ni tikalo mojega osebnega vprašanja. Kakor namreč nisem imel prav nobene zasluge ne krivde na svetoaoar-geritsklh konvencijah, pravtako nisem mogel bili odgovoren za porabo denarja, ki sta ga na podlagi teh konvencij prejeli Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka. Le hudobija mojih obrekovalcev si je mogla izmisliti kako takšno mo'o odgovornost. Ali da se njihovo Lopovstvo šele v vsej goloti pokaže, hočem tu na kratko omeniti neke podrobnosti. Pri Ljubljanski kreditni banki je zares šlo za izmenjavo kron v lire v neposredno korist raznih njenih ki: jen tov, med temi tudi raznih naših zadrug. Banka je denar v to svrho zahtevala, v to svrho dobila in v to svrho tudi morala porabiti. Pri Jadranski banki ni šlo za to. Ko so obrekovalci začeli kričati na Jadransko banko in name, da banka ne porablja prejetih milijonov za zadruge, sem vprašal za po asnila. Potrdilo se mi je, da pri Jadranski banki ni šlo za neizmenjaoi denar mti ene naše zadruge. Za moje obrekovalci, ki so &e vendar dovolj pečali z vprašanjem, je moralo že vnaprej biti jasno, da pri Jadranski banki ni niti moglo iti za enake primere kakor pri goriški podružnici jugosk>venske£a zavoda. V resnici se tudi ni nobena zadruga oglasila pri Jadranski banki s podobno zahtevo. Samo ena je, kakor sem slučajno zvedel, zahtevala od Jadranske banke, da naj ii odpusti menični dolg v lirah, ki ga je bila napravila po pre-membi valute, ker so ji manjkali denarji, ki jih je imela naložene pri zadružni centrali v Jugoslaviji. Zadruga je zahtevala odpust dolga, češ da je Jadranska banka dobil zato onih trinajst mili'onov. Seveda je Jadranska banka zahtevo odklonila in to je bilo obrekovalcem v povod in podlago za omenjeno očitanje proti banki in proti meni. Moje razlaganje je manj zabavno in manj poljudno kot pisava obreko-valcev. Jaz ne pripovedujem stvari po določenih namenih, nego po resničnem stanju; jaz ne pišem, da bi izrablja! nepoučenost in človeško na£nenje k prenaglemu obsojanju, nego da po svojih mečeh zadostim pravici in resnici. V zavesti svojega poštenega stremljenja kažem pred vsem našim ljudstvom s prstom na obre-kcvalce. Dr. Josip "WTlfan. TređHttori — fra« Italijanski narod ima mnogo modrih pregovorov. V n;ih se zrcali njegova izkušenost in praktičnost. Tako imajo Italijani tudi pregovor, ki je na čelu tega članka: prevajalci — izdajalci. Res nas vsakdanja izkušnja uči, da so prevodi mnogokrat netočni 111 zgrešeni. Četudi se to večinoma ne zgodi iz hudobnega namena, je vendar tisti, ki mora potom tolmača nekaj dopovedati ali doznati, s takšnim prevodom kakor izdan. V tem oziru imamo ' posebno Slovenci in Hrvati v Italiji bridke izkušnje, zlasti odkar vel;a za nekako uradno dolžnost, da ne smejo razumeti našega jezika. Ne gre samo za nepotrebne zamude in stroške, nego tudi za stvarno škodo. Prevajanje ne more radi različnosti jezikov skoraj nikdar biti popolnoma točno. Vsekako pa zahteva popolno obvladovanje obeh jezikov, ne samo glede slovnice in besednega zaklada, nego tudi glede duha, načina izražanja, narodnih tradicij in običajev itd. In kako je pri nas s takozvanimi •interpreti*?! Slovenci, ki še pod Avstrijo niso imeli pravih slovenskih šol in so si več ali mani s privatno pridnostjo prisvojili nekaj novinarske in poslovne laščine, Italijani, ki so se naučili slovenščine in hrvaščine kot nekega potrebnega zla s precejšnjim nasprotstvom in prezirom, to nar bodo posredovalci v primerih, ko lahko zavisi vse od pravega razumevanja kakšne jezikovne potankosti. Kolikokrat smo že na to opozorili odgovorne činitelje in so nam, žal, njihovi odgovori tudi pokazali, da se Italijani sami malo zavedajo ali pa nočejo zavedati svojega modrega pregovora: traduttori — traditori. Naj se za te gospode danes pribije primer, ki stvar spet enkrat prav osvetljtre. V članku o prodaji Narodnega doma® v ^Edinosti« pretekle nedelje je rečeno med drugim: »Velika, ponosna stavba, ena največjih m najlepših v našem svetovnem mestu,- Včerajšnji «Piccok>» dela k temu članku svoje opazke, s katerimi se pečamo na drugem mestu. v» tolmač je torej prevedel ^svetovno mesto* s «citta mondana»f kar p°meni posvetno mesto*, dočim bi bil moral reči « citta mondiale Tolmač se lahko opravičuje, da se je v naglici zmotil. Svojega neznanja ne bo priznal, ker tega noče storiti noben tolmač. Gre za ugled in morda tudi za zaslužek. Ali tisti sotrudnik ♦ Piccolov*, ki je na podlagi napačnega prevoda spisal svoje več ali manj duhovite opazke, bi bil vendar moral imeti toliko instinktivne previdnosti, da bi spričo neumestnega izraza še enkrat vprašal prevajalca. Tako se torej prevaja v tej deželi, ki šteje nad pol milijona Slovanov, z njihovega jezika na itahjao-ski in tako lahkomišljcno se sprejemajo za dobre taki prenagljeni prevodi. Ne imenujemo nobenega takozvanih odgovornih činiteljev po imenu, ali do vseh vkopaj se obračamo z vpra-ianjem, ali se zares ne zavedajo svoje ^odgovornosti in predvsem vse netehničnoeti m nesmiselnosti svojega postopanja. Saj postavljajo svojo tako obsežno in važno nalogo, ki je za njeno vršenje treba predvsem hitrega m točnega vzajemnega razumevanja, na podlago, ki jo je italijansko ljudska modrost že davno obsodila. četudi gre ▼ «Piccekrrem» primeru morda za napako, storjeno v naglici, je vem- dar napaka bila v povod novemu zasmehovanju in zastrupije vanju. Kolikokrat imajo še manjše in bolj odpustne napake v prevajanju lahko še veliko bolj dalje segajoče posledice! Prevajanje bi smelo biti samo pripomoček za silo, tam zlasti, kjer ne gre za redne in stalne stfke med območjema dveh različnih jezikov. Kitajec v Trstu ne more zahtevati, da bi ga pblastva neposredno razumela. Pol milijona italijanskih državljanov, zdavma m kompaktno naseljenih na svojem domačem ozemlju, pa ima to pravico. Oblastva bi pokazala le, da se zavedajo svojih dolžnosti nasproti > državi in prebivalstvu in da hočejo temu prebivalstvu dobro, če bi končno odpravila svoje prav "tako nelepo kot škodljivo ignoriranje domačega jezika. „MccokTo prodaji Nmtfnesa doma Včerajšnji «Picco4o^ je priobčil nekoliko ironičnih razmišljanj z oziram na naše poročilo o prodaji Narodnega doma v nedeljski številki. Norčuje se — sicer v rokavicah — kako da razume našo bol m našo žalost, ki sta odsevali iz našega poročila, češ da so sedaj pokopane vse velike nade in vsi «osvojevaJni» načrti, ki jih je po «Piccolovetn» mnenju predstavljala nekdaj ta zgradba. Očita nam, da z vidno naslado vzbujamo spomine na grozne prizore, ki so se odigravali ob zločinskem požigu Narodnega doma. Čustvenim gospodom pri «Piccolu» se zdrjo ti spomini zakasneli, češ to je daleč za nami, tako da v Trstu o tem skoraj nihče več ne govori. Meščani da se naši žalosti le posnte-hujejo m vsi da so zadovoljni, da pride na mesto ruševin nova stavba, življenje namesto smrti, sedanjost namesto preteklosti. TaJco «PiccoJo». Naš odgovor bo kratek. Če «Piccoto» pravi, da razume našo žalost, pa mu bodi povedano, da tudi mi razumemo, kako neprijetni 90 mu spomnil na 13. julija 1920. Saj je tudi 00 — kakor vsi laški listi sploh —• z naslado slikal požar brez besedice obsojanja tega strašnega zločina. Zadržanje italijanskega tiska in občinstva je delalo zločin Še strašnejšega. Stvari gredo dalje — le cose caminano — pravi «Piccolo» na enem mestu. Res je, stvari «e razrvijajo in tudi pravica gre svojo pot. Bofeji mlini ne me- Ijejo hitro, ali meljejo neprestano. Ko bi stvari ne šle naprej, ko bi politična morala iz 1. 1920. bila nezru&ljiva in nespremenljiva, bi «Piccolu» naši spomini gotovo ne bili neprijetni. Nemeza — oročje večne pravice — pa že preganja glavne storilce, neizprosno jim je za petami. Že sedijo pred sodnim stolom užaljenega moralnega čuta. italijanskega naroda. Ali «Piccolo» tega ne vidi? Akd se tega ne zaveda, naj mu vzbudimo še to zavest, ki mu mora biti1 še mnogo bolj neprijetna nego naši spomini na zažig Narodnega doma. «PiccoLo.» pravi prav, ko piše o naši žalosti. Narodni dom ni bil to, kar mu podtika «Piccok*», — namreč nekaka osvoje-valna trdnjava — marveč impozanten spo^ menik pridnosti in varčnoisti našega ljudstva in njegove ljubezni do lastnega rodu ter do kulturnega in socijalnega napredka. Naravna je ta žalost, ker smo zaveden narod. «Piccolo» pa je v usodni zmoti, če misli, da naša žalost pomeni našo abdikacijo. Moti se usodno, ako misli, da so s prodajo Narodnega doma prodane neminljive in nedotakljive pravice našega ljudstva do samostojnega narodnega in kulturnega življenja. Te pravice se ne dajo uničiti — in niso jih uničili tudi plameni, ki so vpepelili naš Narodni dom. Narodni dom je zgorel. Sedaj je prodan, ker so zahtevale to potrebe sedanjega položaja in razlogi, ki so velike pomembnosti za naše bodoče življenje v novih razmerah. V srcu našega slovenskega in hrvatskega ljudstva pa živi in bo živel Narodni dom dalje kot simbol naše volje za življenje, katero nam bo stalno oživljal spomin na grozni in sramotni zločin, izvršen s požigom dne 13. julija 1920. Zato je neslano in nekulturno «Piccolovo» norčevanje iz naše nesreće, do katerega bi se ne smelo ponižati glasilo naroda, ki ima častno zgodovino svojega risorgimento, tako bogatega na — nesrečah! Vse je zastonj: požig Narodnega doma ostane nepozabljen in neizbrisen za vedno, naj že bo bodoča usoda prodanega pogorišča kakršnakoli hoče! Snnin Rffli Ponlbvsrlevl iz Murke Oko mi je zarosik* in grenka žalost mi je stisnila dušo, ko sem doznala, da Karle Poja ik var jeve ni več. Saj sem ji bila so trudnica skozi vrsto let. Pokojnica je bila uzor zveste slovenske primorske žene: smotrena na delu za kulturni in socijalni napredek natega navoda in posebej še našega ženstva iz širokih slojev. Poznala sem jo še kot mlado dekletce v Kobaridu. Obiskovala je tamoinjo učiteljsko pripravnico. 2e tedaj je kazala Karla Ponikvarjeva toplo idealno ljubezen do svojega naroda. Mmuia je ?»tem vrsta let, da se nisva več srečah. V rstu sva se sešli zopet. Vzljubila sem jo ie bolj, ko sva sodelovali v zavodu sv. Nikolaja, ki mu je bila pokojnica prva pnilii Umira Obotavljala se je sicer nekoliko m menila: aH bom pa kos tcflri nalogi? PeA Matko Mandić je bil ves lusJcifas. km je Čul, da je Karla Ponikvarjeva ~ kajti to bo, — »e — zelo važen zavod. Na piv— občnem zboru je pokojnica m svojim krasnim govorom navdušila. vse navzočne, da so so kar zaporedoma vpisavale v novo drufttvo. Bila je kos težki nalogi predsednice v polni meri. Njene zasluge za zavod sv. Nikolaja m bile nepreomijive. Pridobila mu je celo vojsko dobrotnikov in podpornikov v mestu in po deželi. Predsednica zavoda je bila moogo let. Da pa Karla Ponikvarjeva ni posvečala svojega dela samo zavodu sv. Nikolaja, je razumljivo pri taki ženi. Kamor je bila pozvana na narodno delo, je bila vneta, neumorna neustrašena in požrtvovalna do skrajnosti. Pa o tem so že izčrpno govorili slovenski listi. Pri tem pa je bila vedno skromna. Ni zahtevala hvale in priznanja. V najmilejie m polno plačilo ji je bila zavestT da je storila svojo narodno dolžnost. Ta žena je zaslužila, da bi ji tržaški Slovenci — razim onega kamenitega na grobu — postavili Se drug spomenik. Vem, da danes, ob težkih razmerah, ne mo- rejo tega. Ce pa pridejo drugačni in boljši časi — in upajmo v Boga, da pridejo — naj bi se v znak hvaležnosti napram spominu Karle Po-nikvarjeve ustanovil dom z njenim imenom, ki bi bil zavetišče naših sirot pred bedo in nevarnostmi raznarodovanja. Tak dom bi bil najlepšs živ spomenik, veliko pomembnejši, nego oni iz kamna ah brona. Karla Ponikvarjeva je zaslužila tako počastitev njenega spomina. Iz bratske črne gore, iz lepe Podgorice, pošiljam na grob Kade Ponikvarjeve cvetko neminljive hvaležnosti, orošeno s solzami. Ti pa, slovensko ženstvo, proslavljaj nje spomin s posnemanjem jasnih zgledov Karle Ponikvarjeve. Skrinjarjeva. Iz orada polit Mita „EdtotsT v Trstu VAŽNO ZA VOLILCE! Temelj vršenja volilne pravice, tako za državnozborske, za pokrajinske, kot tudi občinske, je seznam volilcev. Tisti, ki ni vpisan v seznam volilcev, nima pravice, da glasuje, čeprav uživa vse državljanske ugodnosti. Seznam volilcev vsebuje v abecednem redu ime, priimek in očetovstvo volilca, kraj in dan rojstva, kakor tu. Danes ob navadni uri sestanek s predavanjem. Ob 19.15 odborova seja. — Predsednik. M. D. P. - Trat. Sestanek dram. odseka se bo vrSil v soboto ob 21. v prostorih bivšega otroškega vrtca. S. D. «Airk». Danes zvečer ob 20. sestanek vseh nogometašev v dvorani DfCD pri Sv. Jakoba. — Odbor. — Danes sestanek tehnične komisije v DKD ob 20.30. — T. K. Kdor ni vpisan, naj vloži ravnotam ta-koj prošnjo za vpis, naslovljeno na občino; za Tržačane na Comnissioos elettorale di Trieste. Ne čakajte zadnjega dne! Za vse informacije se je obrniti na urad Političnega dr uit »a «EcKnost» v Trstu, ul. S. Francesco 20, L __TajniStvo. Za bistriške ceste iz Zafctč, iz Podgrada in iz Zagorja* in Knefaka je poslanec Witfan postavil vprašanje mmistrom za notranje »tvari, za javna dela in za narodno ekonomijo. v groznem stanju. Ljudje in živina so v nevarnosti Najbolj pa trpita lesna industrija Ceste so in trgovina, glavni vir dohodkov za ta okraj. Prizadeti so tudi mscdni okraji. Nešteti koraki so se storili. Ali profeje, pritožbe n protesti lokalnih oblastev in občin, vse je bilo zaman. Pulaka in rsika prefektura nista niti odgovorili. Prav je, da je asi poslanec vstal proti temu nezoosnemm, že sramotnemu stanju. Ceste bi maral« bati davao kUmUmoe m njihove uprave stjuf in preskrbljene s potrebnimi sredstvi. Saj gre sa anAuiji«i potrebe. radi UasSsv* Bbog pa, rsdi SPORT — S. D. «Adria». Naprošene so vse hazeoa-šice I. in II. čete, da se udeleže današnjega sestanka, ki se vrši ob 8. uri na stari policiji. Vsled važnosti našega prvega sestanka se priporoča točnost in polaoštevilnost. — Sklica teljica. — TajsiMvo »Športnega udružonja» v Trstu prosi športne klube «Skaš» v Ajdovščini, «Po-stojna* v Postojni in ^Primorje* v Gorici, da odgovorijo na pisma oziroma reklamacije •Športnega udruženja*. — Nogomet, V nedeljo popoldne ob 2.30 se bo vršila na Trsteniku prijateljska nogometna tekma med M. D. P. - Opčine in športnim .klubom «Val» iz Barkovelj. — Nogometna tekma «Zora» - «Zarja». Na igrišču S. D. «Adria» v ul. Caivola se bo vršila ob vsakem vremenu v nedeljo, 7. t. m. točno ob 14.30 nogometna tekma med obema imenovanima četama. Tekma obeta biti zanimiva, ker bomo videli prvič igrati četo «Zore», ki se je ustanovila šele pred dvema mesecema. Igrala bo proti že dobro izurjeni in v slovenskih tržaških športnih krogih poznani «Zarji». Sodil bo g. Viktor Kralj, dlan S. D. «Adria». Dolžnost slovenskih športnikov je, da se tekme v čim večjem številu udeleže in s tem vzpodbudijo dve mladi društvi k nadaljnemu delovanju. Vstopnina L 3. 0 sodnikih Id iMrnlb Ptrtimlcih V zadnjem času postajajo polemike raznih športnih krogov m- krteresirancev okrog vprašanja sodnikov in športnih poročevalcev živahne in v hipih celo agresivne, znamenje to, da so te točke športne organizacije pomanjkljive, da so v splošnem rečeno, ognjišča raznih prepirov in nesporazumljenj med športnimi organizacijama. Zasledovali smo do sedaj razvoj našega Športnega gibanja z nekake- vzvišene točke. Nismo posegali aktivni del organizacije, temveč smo se omejili na to, da smol v pravem hipu, ko se je pokazala možnost, da bi to gibanje zask> s pravega tira, opozoriti na to vse poklicane fak-torje. Tudi sedaj smatramo za svojo dolžnost, da tudi mi izrečemo svoje mnenje o seda.-njean stanju sporta, posebno pa o točki, ki smol jo v naslovu omenili. V enem samem kratkem letu smo, in to lahko fc zadovoljstvom omenimo*, zazaia-movali na športnem polju, velikanski napredek. Tam, kjer smo srečavali odklanja-jočo gesto naših ljudi napram za nas docela novemu delovanju, najdemo sedaj, če že ne navdušenje pa vsaj dohrohotno razpoloženje. Misel na športno uveljavljanje našega življa je zavzeio vse naše ljudstvo, prodrla je v vasi, kjer je konservativni del našega naroda, kmetovalec, kazal največji odpor napram sportu. Sport je postal integralen del vseobčne-ga kulturnega in socijalnoga snovanja našega življa in ga nikakor ne smemo več smatrati za sporadičen pojav, ki bo ob prvi priliki izginil. Radi tega je naloga vseh kompetentnih oseb, da napnejo vse svoje moči, vse svoje znanje v tsrvrho, da ta z našim celokupnim delom tesno združeni faktor ne degenerira. O raznih neprirlikah, ki nastanejo kot posledica prepirov, prerekanj med športnimi društvi, smo govorite v enem naših zadnjih člaokor in smo tam izrazili misel, da je največja nevarnost športnega snovanja ta, da zanese razdor med društvo in društvo, radi tega med vas in vas, ki bi bil rezultat ta, da bi že obstoječa nespo-razumljenja raizdružila naše sile, mesto da bi se družiđe. Neposredna posledica tega nedostatka Je ta, da se razvija najklasičnejše zvoni-karstvo. Da bi taki prepiri popolnoma izginili, ne moremo niti zahtevati, da bi :se pa vsaj ublažili je ravno želja vsakega za našo stvar vnetega človeka. Da je to» vprašanje odvisno v veliki meri od dobro urejene organizacije, od dobrega sodnika in dobrega poročevalca, ni treba šeie dokazovati. Tekma je tisti moment, kjer se nezadow voljstvo ki prerekanje rodi. Da je v taki okolščini dober sodnik zlata vreden, ni treba da bi posebej povdarjali. Dokler zna sodnik držati igralce v mejah pravil in korektnosti, m skoraj nobenega dvoma o tem, da ne bi sla. igra pravilno svojo pot. Radi tega je sodnikova strogost v začetku igre in sploh vse takrat, kadar bi ena aH druga stran padla iz forme, povsem upra-vsčljftva. Brutalna, aH pa v splošnem rečeno «težka igrsu (če ne razumemo pod težko igro mogo£e igro počasnih ali vsJcd tega nikakor ne brutalnih igralcev) mora iz mifigii lnenlHra spAofe izginiti. Povdar-jamo, da je to puitm odvtno od dobrega in energičnega ■minira, U «brutalno* igro tm t pr» au isUlku prepreči Ce mor* inikiTr pri —flJrih četah črtati pri ieodA športnih . Namen tuđi s ki pokazali mesto v športnem gibanju (hazeno), je bil predvsem ta, nuditi ženski priliko, da se spravi tudi ona iz zadxihl«( SiObe ali salona, na plan, da se okrepi kt fiaftsio utrja, ne da bi radi tega zgubila svojo prirojeno gracijo, nežnost in pleme* rMt oteti. Je torej v interesu vzgoje v alnei sirasii sporta, da se takim sodnikom da^ vzpodbuda ki prednost. Glavna napaka pri izbiranju sodnika je ta, da ga enostransko vabimo na odgor vorno delo. Hočemo biti bolj jasni. Dacu* velja pri nas navada, da izbere sodnika ono društvo, ki napove tekmo. To je ena poglavitnih napak. — Za sodnika se m o* rata obe društvi sporazumeti Za sodnika je to velika moralna ^pridobite v, ker mu zavest, da je bil od obeh društev poklican« daje gotovost, da bo* tudi obojestrensko upoštevan. Dobro bi bUo razpravljati tu o vscH podrobnostih, ki se tičejo vprašanja sodnic kov, toda nočemo zaiti v področje «Športnega Udruženki bo pač moralo v najkrajšem času ustanoviti sodniski kolegif. To je prva m neposredna potreba, ki ja zahteva razšeznost današnjega športnega proč vita. Zaenkrat bi društvom svetovali, naj pri izbiranju sodnikov vedno pazijo na to, dar ni dotični človek pristaš ali član ene ali druge tekmujoče stranke. Naj sodi vedr.o tretja oseba, ki sploh ni iz tistega okraja, ali pa ki nima. stikov ne z eno ne z drugd četo. Na-j se sodnik po možnosti skupno določi, a igralci naj ga brezpogojno poslušajo. Vsak kapetan opozori lastnega igralca, ki bi :se sploh hote! upirati sodniku, da to sploh ni dovoljeno. Po igri se pa^ društvo, ki se čuti prikrajšano, obrne cf^ct «Sportnega Udruženja« in preda celo za' devo razsodišču. To bi bila v glavnem navoc&la glede postopanja povodom morebitnih prepirov. Sodnikom pa polagamo na srce, da črtajo vsako surovosl iz igre in da so — kar je najglavnejše — skrajno nepristranski. Nič manj pereče ni vprašanje športnih poročevalcev ali «kritikov». Opazili smo, da nam v zadnjem času prihajajo kritike, protikrrtike in protiprotikritike. Nujno potrebno je, da se osebe, ki pišejo «krrtike», 1) na dotično panogo, o kateri govorijo, dobro razumejo, 2) da so v svojih izvajanjih docela nepristranske. Da mora kronika omenjati natančne in ne izmišljene podatke, misi!mio, da je povsem jasno. Da mora poročefvalec biti ves čas tekme na igrišču in da ne sme samo pobirati podatkov pri raznih «oči-vidcih», je menda tudi vsakemu dovolj jasnci. Da mera omeniti faktično nadmoć ene ali druge strani ne da bi drugo četo vsled tega potisni! v kot, ni treba še posebej razkladali. Sploh pa naj bo por občilo tako sestavljeno, da ne tvori novo pretvezo k novim prepirom, ampak naj bc res verno zrcalo dogodka samega. Nam ni mogoče prisostvovati tako številnim športnim prireditvam z lastnimi po* ročevalci, naj se radi lega zavedajo oni, ki prevzamejo to naloga, da pišejo za li^t, ki se drži strogo nad vsako prepirljivc.itjo, ki mora biti objektiven v svojem poročanju in ki mora biti vsled tega dobro in vestno informiran o dogodku. Le tako borno prihranili raznim skupinam ono razburjenje, ki nastane vsled ne-dobre « kritike Dober sodnik in nepristranski poročevalec sta ona dva ključa, ki zapirala vrata, katera vodijo v obširni prostor prepira, razdraženosti in — jeze. Š. K- 01ymp, Opatija — H. S. K. Val, Crkvenica 3:0 (1:0). Naš domači klub 01ymp gostovao je u nedelju 23. t. mj. u Jugoslaviji i odigrao sa Crikveničkim Valom prijateljsku utakmicu. Točno u 2 sata p. p. pozdrarve se obje momčadi — a nakon izmjene pozdravnih govora, pozdravilo je p. n, opčinstvo gost ove burnim poklicima i pleskom. Na dani znak suca započme igra u vrlo živom tempu, te se neprestano zadržavala pred vratima Vala; njegovi vrsni braniči ne dado še prebiti •srvoje jlimje. Nakon teške borbe uspije 01ympijašima, da u 23 min. scertaju prvi goai. Opažalo se na mahove, dr nastofi Val pre»biti obranu 01ympa, no to im nikako ne polazi za rukom. Obrana 01ympa, koja je tog dana brilhrala odbila je svaki protivnički napad. Pohivr^me svršava sa 1 : 0 za OIymp. Ne vjerovat ni tempo igre prvog poluvremena nastavlje se do konca. U tom poluvremenu imao je OIymp znatno više od igre, te je neprestance ugrožavao vrata Vala. Jedino slabom pucanju njegove navale na nvata fcpasilo ^je Vala od jačeg poraza. Od Valaša najbolji momak polja je back i centar sa desnom spojkom. Vratar prilično nesiguran. Kod 01ympa najbolji cen-terhaif, centar i lijeva strana. Backovski par na svom mjestu i vrlio uigran. Vratar vrlo saguran, te je par sigurnih goalov? Obranio u krasnoj formi. Ostali su zadovoljili i doprinjeli, da je drugo poluvreme zaključene sa još 2 efektna goaia. Konstatirano je a i priznati se mon, da je Olymp ovog dana igrao kao još nikada. Cijela je navala nastupala promišljeno i sa krasnim konbinacijama, dok je halfes-linija neumorno pomagala i bila im na pomoć kod navale i kod obrane. Žalosno je samo, da nema taj klub svog igrališta, jer bi sa današnjim materijalom mogao stajati uz bek jakim momčad i ma. b ftriaike pokrajine — Sežana. Tukajšnje «Gasilno društvo« sklicuje za v nedeljo, 7. t. m. ob 1. uri pop. v dvorano g. Mohorčiča tvoj trideseti redni in jubilejni občni zbor ter tem potom vabi vse svoje člane In druge ljubitelje društva, da se nedelj-tfkega občnega zbora aolaotUvilno udeleže. Odbor. Is triaiktta iivOettSa — Zagoneten strel iz paši«. Predpreteklo noč okoli 2. ure je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 3S-Ietni težak Oberdaa Rossi, stanujoč v uiici Media št. 7. Mož je imel na levi roki več malih ran, povzročenih od strela iz lovske puške, nabasane z lovskimi šibrami. Potem, ko je dobii potrebno pcmoč, je Rossi povedal, da je pozno ponoči, ko se je vračal domov po cesti pleg občinskega sežigaiišča v ul. Istria, neki neznanec brez vsakega povoda ustrelil proti njemu iz puške. Neznanec je streljal iz pre-cejsne daljave, radi tega ga ni mogel spoznati. O zagonetnem dogodku je bila obveščena kvestura. Rossi je bil prepuščen domači oskrbi. Okreval bo v 8 dneh. Nesrečna padci. Zasebnica Dominika Gea*, stanujoča v ulici Rena št. 3, se je včeraj popoldne na krovu parnika «Borgo Lauro», s katerim se je vračala iz Milj, »podtaknila ob neko verigo ter padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Ko je parnisk pristal, je bil poklican na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki je dal starko prepeljati v mestno bolnišnico. — Podobna nezgoda je doletela včeraj popoldne 12-letno Ido Perach, stanujočo v ulici G. Rinaldo Carli st. 10. Deklica se je spodrsnila v gostilni njenega očeta ter se pri padcu hudo udarila v glavo. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima deklica poleg velike bunke nad desnim očesom tudi pretresene možgane. Po prvi pomoči jo je dal prepel ati v mestno bolnišnico. — ^ mestno bolnišnico je prišel iskat pomoči tudi 18-letni mehanik Josip Cristofolo, stanujoč v ulici Pauliana št. 12. Cristofolo je pri popravljanju vodne napeljave v neki hiši v ulici Molin grande padel z lestve ter si pri tem zlomil levo roko. Bil je sprejet v kirur-gični oddelek. — Tatvina v prodajali obuvala. Iz trgovine z obuvalom, ki se nahaja v ul. Giuliani št. 9, je pred par dnevi izginilo 75 parov platnenih copat, v skupni vrednosti okoli 700 lir. Lastnik trgovine, Vincenc Fabbri, je hotel na vsak način zvedeti, kam so izginile copate. Njegov sum je padel na nekega mladeniča, ki je v zadnjih dneh z raznimi pretvezami pogostoma prihajal v trgovino, najraje v času, ko je bil v prodajalni samo mlad vajenec. Policijski agenti iz komisarijata v ulici A. Vespucci, katerim je habbrr prijavil zadevo, so po večdnevnem poizvedovanju izsledili osumljenega mladeniča, ki je 23-letni Ivan Gustin, stanujoč v ul, Lavoratori. Gustin je bil pridržan v zaporu, čeprav trdi, da je nedolžen. Vesti z Goriškega Uredništvo in uprava «Edinost L, v Gorici se nahajata v ul. Cardncci št. 7, I. nadstr. Uradne ure od 10.—12. in od 13._14. — Poslanec Besednjak na dela za blagor ljudstva. Pred kratkim je ^Goriška Stražah poročala, da se je poslanec Besednjak odpeljal v Kun na delo za blagor ljudstva. Poslanca besednjaka pa se vidi še vedno v Gorici na iU,-2\blagor ^tva. Pa tudi če bi ga ne videli, bi to vedeli po strupenih člankih, ki jih prinaša v poslednjem času «G. S.» Toda g. poslanec se ne omejuje samo na take vrste dek> za blagor ljudstva, ampak vlaga tudi interpelacije, ki so po našem skromnem mnenju ne samo nepotrebne ampak naravnost škodljive za blagor ljudstva. Kakor smo imeli priliko čitati v nedeljski * Edinosti», je tržaški prefekt prepovedal slovanske dramatske predstave, vsled česar je poslanec Wilfan nemudoma odposlal ministrskemu predsedniku protestno brzojavko — jNedeljsko *EdinosU je čital tudi poslanec Be- podprefekt s takim postopanjem veter, žela pa bosta tudi onadva — vihar. — Zlata poroka porfanca Maraai-ja. Minule dni sta praznovala goriški poslanec Marani in njegova žena skromno in tiho svojo zlato poroko. Šele pozneje, ko so Goričani za to zvedeli, so pričeli obsipavali sla vijenca z brzojavnimi Čestitkami. — Nazaaaite fefetaice ia anerel Goriški magistrat vabi vse one, ki hranijo tehtnice in mere, katere se rabijo v trgovinah, da se do 15. decembra zglase na magistratu, kjer bodo vpisani v poseben imenik posestnikov tehtnic in mer. — »Splošno slov. žen. društvo v Gorici« je zaključilo v nedeljo zvečer svojo razstavo ženskih ročnih del. Z veliko zadovoljnostjo in resničnim zadoščenjem me navdaja uspeh te prireditve: velikanska udeležba, izrazi vsestranske pohvale res krasnih izdelkov pridnih rok in — zadnje toda ne najslabše, — gmotni izid, ki je povsem zadovoljiv. Zelo ljub in drag nam je bil sestrski poset iz Trsta in izraz zanimanja je bil tudi obisk raznih učiteljic-strokovnjakinj, katere so občudovale zlasti častno zastopane vezenine z narodnimi motivi, katerih mnogo je bilo posnetih iz našega skupnega glasila »Ženski svet». Pohvalno naj omenim, da so izmed okolice razstavile mnogo lepega narodnega blaga, zlasti vrle Mirenke, ter Št. Peter in Kronberg, dalje Dornberg in Rihemberk, a'iz soške doline Avče, Tolmin in Kobarid. — Prisrčno se zahvaljujem še enkrat vsem onim, ki so pripomogli na katerikoli način, da je ta razstava tako dobro uspela; raz-slaviteljicam, ki so nam tako rade volje zaupale in donašale svoje izdelke; si. občinstvu, ki je pokazalo s svojim prihodom zanimanje in :azumevanje za delovanje društva in je v svocra človekoljubju prispevalo k znatnemu prebitku bodisi z denarnimi darovi, bodisi z darili za srečkanjc; (imena darovalcev bodo objavljena v naslednjih številkah lista); tvrd-kam Breščak, Hribar in Pascul za ljubeznivo pomoč in posojene predmete. — Predsednica. Tečaj o prvi pomoči. Vodstvo goriškega rekiic»<>- Začetek točfto uganil z odpošiljatvijo protestne brzojavke | °b 't^^t'L- t v u ^ Mussolmiju, Jezno je vrgel «Edinost» iz rok1 lenUmc* 1v lemknah smo odrezani 1 od vsega sveta. Ze leta in leta smo brez vsake stru energično interpelacijo r^di prepovedi s ovan sk a h dramatskih predstav s strani tržaškega prefekta. Sedaj pa vprašamo g. poslanca: kaj neki si je mislila rimska vlada, ki ve, da imamo Slovani v parlamentu samo dva poslanca, ko je prejela obe protestni brzojavki? — Brez dvoma si bo mislila, da oba slovanska poslanca niti v takih važnih zadevah nista složna in vsled tega ne bo tudi na dotične proteste polagala nikake važnosti. Po našem skromnem mnenju, ki nismo poslanci, bi morala protestirati oba poslanca skupaj, ali pa bi moral drugi poslanec protest opustiti, ko je že eden protestiral, kajti s svo;tm protestom bi le pokvaril učinek prvega protesta. Da je pa poslanec NVilfan sam protestiral, je ob današnjih razmerah, ki ne po njegovi krivdi vladajo v našem političnem taboru, docela lahko razumljivo in to tembolj, ker se prepoved tiče v prvi vrsti tržaškega okraja. Vsled tega bi morali Vi, za blagor ljudstva vneti g. poslanec, Vaš protest opustiti, ker ta protest ni bil v blagor, ampak v odločno škodo našega ljudstva! — «Goriška Straža» zaplenjena. Po nalogu prefekture je bila v pondeljek zvečer zaplenjena pondeljkova številka «Gor. Straže*, češ, da fe vseboval članek «Kdor seje veter..,» ter je nemudoma odpihal na goriško pošto , . kjer je po telegrafu odposlal notranjemu mini-1 ,Vtl™e poV ^.»»k dvoriti se ne more. Pred ............' A leti smo imeli nekak klanec, toda še ta je tako pokvaren od deževja, da ni že leta in leta za nobeno rabo. Od meseca do meseca, do leta čakamo, da bi se nam nakazala kaka podpora ali da bi se izdal od poklicane strani kakršenkoli primeren ukrep, ki bi nam pomagal do tega, da bi dobili nekaj, kar bi bilo vsaj podobno vozni cesti. Brez podpore pa ne bo šlo, ker je pogrebno več tisoč Hr samo za popravo stare poti. Za sedaj živimo v upanju, da dobimo kmalu cesto, ki bo peljala od Brda do Temlin. Novo cesto je izmeril in naredil načrt zanjo naš domačin Ivan Rejc iz Grahovega. Potrebno pa je, da se za stvar zavzamejo tudi občinski zastopniki s tem, da skušajo iz-poslovati pri merodajnih oblast vi h primerno podporo. Omenjena cesta pa ni neobhodno potrebna samo za našo vas, temveč bodo imele od nje veliko korist tudi sosedne vasi, posebno Grahovo. Zato bi bilo želeti, da bi se tudi sosedne vasi živo zavzele za to akcijo, tako da bi se moglo čim prej začeti z grad bo te vele-potrebne ceste. — Ajdovščina. Kakor <£ičajno vsako leto, nas bo tudi letos obiskal sv. Miklavž, in sicer v nedeljo, 7. t. m. ob 4. uri pop. Obljubil je, da bo prinesel s seboj raznih lepih darov za male in velike otroke, seveda, če bodo pridni. Da ne bo_prišel sam, ampak v spremstvu šikra ^ ^ Huu^.a. To ne sme biti nikoli, kajti v taki drami r\__j* ^ Z • i i * Kot «Uolgota» morajo priti vsi znacaii do ve- obnove. Orgije so glasne; zvoauk, ki je ak« im.l, <|JL. ♦„■« visok, ima pet zvonov. Krstni kamen se nahaja v kapeli srv. Janeza Krstnika, oddaljen je nekoliko od stolne cerkve, tudi pokopališče je prttč od cerkve, toda obzidano. — Dohodki stolne cerkve obstojajo v različnih dajatvah: v salitnah in v stotinki vsega pridelanega v okrožju mesta. V najboljših letih se skupi zanj 130 cekinov. Škofova palača se nahaja blizu cerkve, je dovolj prostorna, toda potrebna poprave, na mnogih krajih naravnost razpada. Škof dejbiva svoje dohodke od dajatev hišnih gospodarjev v mestu in na deželi, pobiranje teh dajatev zahteva mnogo truda in stroškov. Miwgo hiš je vsled kuge Grimase pustoiavca naj opusti, ne spadajo n? oder v lakih vlogah. On — g. Levpušček - maska dobra, a bolj sli-ena Rasputinu nego pa Kristu. Malo več pažnje pri maskiran u jt neobhodno potrebno. Njegova vloga je biia dobro podana, samo tu pa tam preveč zamolklo s prevelikim patosom. V splošnem je bila igra dobro podana. Maske so bile dobre, posebno Makarij Po lika rp in Pater Peregrin. Isto s scenerijo in lučjo. Seveda so tu še nedostatki. Upamo, da bomo tudi tu malo napredovali. Najbolj se je obneslo občinstvo, ki je še precei dobro poselilo predstavo, vendar pa je bilo mnogo stolov, ki so Čakali odrešenja. G. Bratuž, po začeti poti pogumno naprej! Drušković. najlepše sictiinsie na svetu Najlepše gledališče na svetu ni v Parizu, New-Yorku, Londonu ali Berlinu, niti v kateremkoli drugem središču zabave in razkošja, kamor se navadno zatekajo vsega naveličani kralji zlata, pač pa je v glavnem mestu Mehike Mexico. Komaj dograjeno gledališče, ki nosi ime "Narodno gledališče*, je stalo približno dvajsel milijonov dolarjev. Grajenje tega krasnega gledališča je bilo začeto za Časa vlade pokojnega mehiškega predsednika Porfirija Diaza in je tudi deloma pomagalo do njegovega padca. Tedanja mehiška opozicija je namreč dolžila vlado, da razsiplje za nepotreben luksus denar, ki ga je izmolzla 4« žepov davkoplačevalcev. In dejanski je tudi res, da ubožno ljudstvo po deželi ne more pričakovati najmanjše koristi od gledališča, ki ga je moralo plačati. In tako je sledila nekaka revolucija, ki je strmoglavila Diacovo vlado in jekleno ogrodje gledališča je ostalo zapuščino. Takrat so nekateri predfagpli, raj se ogrodje podere in materijal proda starinarjem. Do tega vseeno ni prišlo. Potem se je pojavila nova zapreka, mehanična in povsem nenavadna. Je tako, kakor dveh vsi diletanti, nas to dejstvo °še boli raz- »e .fekei neki P°,tnik: -Mehiško mesto ne -1* stoji, temveč — plava. Z izjemo katedrale, so vsa njegova velika posloma — ladje.* Ko je Cortez osvojil Mehiko, je mesto staio na otoku, okoli katerega 6e je razprostirala plitva voda jezera. Tekom stoletij se je voda posušila, ostala pa je blatna dolina, v kateri so Španci začeli graditi svoje mesto. Ta bialni temelj ima svojo dobro stran, ker sl-uži kot nekaka blazina zoper zle učinke potresov, zato pa na drugi strani sivi lase inženirjem in arhitektom, ki ne morejo ničesar trdnega zgraditi na takih tleh. Predno so graditelii dobro razumeli stvar, so napravljali temelje stavbam tako kot drugod. Posledica tega je, da se s'.avbe lepo pogrezajo ali zvračajo. To pogre-zanje se seveda vrši polagoma, a stalno. Tako je naprimer krasno poslopje rudniške šole, ki že izginja v blatu, pritlična okna so že davne pod zemljo in okna prvega nadstropja so zdat pritlična, pa ne bodo več dolgo. Pročelje stavbe je pa napeto ,kakor da je narejeno iz gumija. Današnji arhitekti in inženirji ne dela/o več navadnih temeljev novim stavbam v Mehiškem mestu. Na stavbišču napravijo kar na zravnanih tleh beton, ki je ojačen z jeklenimi Znanost in umetnost «GOLGOTA« V GORICI. Goriško gledališče napreduje. Sobotna predstava Tuči če ve drame «Golgota» nam je pokazala, da razpolaga društvo z jako dobrimi in izšolanimi močmi: G. Ciril Bratuž, ki deluje kot učitelj, režiser in i|»ralec, nam je pokazal, kaj zmore dobra volja, in smotreno delo. Predstava je bila z umetniškega stališča jako dobra. Ako pa pomislimo, da so igralci razun veseli: Vloga Demetrija v osebi g. Cirila Bratuža, je bila v splošnem dobra, v prvem dejanju sicer malo mrtvo podajana in s preveliko negotovostjo, vendar pa je značaj osebe ostal vedno na vrhuncu. Zdi pa se mi, da ta vloga ni zanj. On kot komik, kakršnega se nam je pokazal v ^Namišljenem bolniku* in ^Nebesih na zem-lji»f bi najbrže ne zgrešil', ko bi se oddaljil od od izrazitih značajev, kakršen je bil Demetrij, kajti v takih vlogah zaide preveč na zunanji efekt in njegov glas, kateri zveni kot lira, izgubi na učinka Zdi se tudi, da je gospod Bratuž pri režiji preveč" pazil nase, med tem ko je druge značaje preveč prepustil samim ljave, ako hočemo, da bo imela drama tudi zaželjen učinek. Sicer pa je gospod Bratuž la-hho ponosen na dosedanje uspehe: vidi se, da je na splošno dober igralec, ne samo komik ampak tudi dober tolmač značajev. Upamo« da nam v kratkem pokaže spet kaj lepega. V splošnem so bile tudi druge vloge jako dobro zasedene. Najbolj se mi je dopadla P^tria vr£tar!a V jsebi g Živca. On je travcrzami in vczraL Ploskev tega betonskega vreZn,Tke olepševalne forme aka ^ znatno §irja in dai)ia k\kor temeljni Zl tn ČUStVa' ? obseg posloma, ki e nameravajo zgraditi, zna to spraviti v sklad s svo o notranjostjo i v u-* i *• i- * » j j0 ___j - . V j - T^ Ko so arhitekti napravljali nacrt za Narodno vsled nekega dedi« naprej, stvo vam je hvaležno! Pater Makarij v osebi g. ing. Gomiščeka bi lahko bolje igral. Sicer je izmed vseh igral n n 1 n/k lio «r a« a «f am «4 A 1«! A« -.1 _ ^_ T_1__S _ praznih. Škof nima več dohodkov kakor najbolje, vendar vem, da bi tc vlogo lahko še 400 cekinov na leto; zato ne more svojemu '' bolje rešil. Kot g. Bratuž, tako je tudi on stanu primerno nastopati, posebno on, ki dramatično naobražen: prvi komjk, a drugi je rzgubil, kakor omenjeno, v®e srv oje pri- vatno premoženje, a v mestu je mnogo plemstva in mesto je poglavitno mesto beneške Istre. Drugih kolegijalnih oziroma župnih cerkva ni v mestu, ampak samo majhne cerkvice m kapelice, po števihi 37, nekatere vsled pičlih dohodkov v najslabšem stanu; nekatere je moral dati škof zapreti. — V mestu sta dva ženska samostana, v vs i- temu načinu, temveč so kar po starem kopali v blato in položili potem tja veliko omrežje iz betona in silno težkih jeklenih traverz. Posledica tega je bila, da se je začel pogrezati ta nastavek sam še prej kot so začeli z gradnjo poslopja samega. Inženirji so se trudili, da ustavijo pogreza-nje. Pod temeljno omrežje so s stroji pognali velike množine tekočega cementa. Upali so, da ko se bo ta strdil, bo vzdržal vso težo in rubriki «Kaj se godi po sveta?. Sve" in 7? £ * ™ °b -bi razumljivo. li.r^^^^J« T • u- , m ^a dostojen sprejem Miklavžu bo skrbel naš tendenci,ozne vesti ki bi utegnile vzbuditi za- Vrli pevski odVck Z. P D. ki bo še pred nie- NJT^JZT M1""?1111 °,btStim- - t Izvini nastopom zapel rame lepe narX Tri Naj le sejeta videmsk, prefekt m goriški umetne pesmi. Naši znani igralci bodo kem je po 30 nun, oba zelo uboga. Potem je šest mtoiških samostanov: dominikan cev, servitov, ktonventuaiov sv. Frančiška, ki obhajajo službo božjo v ilirskem (staro-slovenskem) jeziku, potem minoriti in kapucini in tercijani sv. Frančiška. Izven mesta je rektorat benediktincev, rektorja škof ne hvali. Ptotem je bolnišnica In ubožnica, obe v rokah lajikov. — V mestu je mnogo plemičev: markizov, grofov, večina teh pravijo, da potekajo naravnost od starih Rimljanov. Toliko plemiči, kakor ljudstvo so pobožni, radi prejemajo sv. sakramente ob praznikih, v mestu ni javnih grešnikov, pa tudi ne javnih grešuic. V Piranu in Izoli sta kolegijalna kapi-telja, prvi ima šest kanonikov, med temi župnik in školastik, mesto šteje 3000 prebivalcev in ima dva moška samostana ter 30 malih cerkvic in kapelic, ki so v rokah raznih bratovščin. Kolegijalna cerkev je tudi v Izsili, ki ima 1500 prebivalcev. Patroma ima sv. Mavra, župnika in še tri kanonike ter dva meniška hospica: Kon-ventualce sv. Frančiška in servite, poleg teh še 12 cerkvic, ki jih vzdržujejo bratovščine. kot tolmač značajev Ibsena in Strindberga. Lahko bi ustvarila nekaj, na kar bi bilo ponosno vsako gledališče. Tudi pri njem ni bilo v prvem dejanju vse v redu: nastop je bil jako prepVočil ^grezanje/To' upanje" jih je vseka negotov. Mogoče negotovi naetop izvira iz kor prevaralo in poslopje se e pogreznilo za strahu pred kritiko, ker ni prvič nastopil pred nadaljnih dvanajst čevljev. Strokovnjaki sc domačo publiko. trdili, da se bo pogrezanje dalo ustaviti le na Poznalo se je stopnjevanje v razvoju, katero j ta način, da se okoli započetega poslopja na-5 je do«eglo v tretjem dejanju sv#j vrhunec. Glas pravi nekak betonski splav, h kateremu naj se r gospoda Gomiščeka je premečan, posebno v poslopje pritrdi. Drugi so bili prepričani, da nižinah, za tako majhno dvorano kot je Trgov- 1---- -----1 - - L i. i » ? i ski dom. Radi tega mera paziti, da ne zaide v kričanje, kajti ie moti uho poslušalca in obenem kvari zvok. Njegov glas kakor tudi nastop prekaša marsikaterega igraka na velikih odrih. Dobro bi bilo, da bi se enkrat pokazal v družbi z g. Bt a tuže m v njegovih specijaKte-tah, ki odgovarjajo njegovemu notranjemu razpoloženju. Svetoval bi mu kot dober prijatelj, da malo več dela na polju dramatike, če tudi ni to njegov poklic. Ker dobro vem, da jk|er prime, tam tudi nekaj ustvari: Proč z omahovanjem in živi tudi umetnosti, v kolikor ti čas dopušča. Tudi druge vloge so bile dokaj dovršene. 2ena, katero ie tolmačila gdč. Klede, bi bila lahko -boljša. V prvem in drugem dejanju, kjer ona nastopa je bilo dokaj pogreškov, katere dela'o vsi diletanti, ki imajo vedno pred očmi, kaj porečejo ljudje, ker me vidijo v vse sk upaj ne bo izdalo nič in da je najcenejše, če ogrodje poderejo in začnejo graditi znova. Do tega ni prišlo, ker se je inženirjem končno posrečilo rešiti problem m danes je gledališče dokončano. Novo gledališče je najkrasnejše na svetu. Je trikrat ve^e kot veliko operno gledališče v Parizu. Samo za njegovo vzdržavanje bo morala mehiška vlada določiti ogromno vsakoletno vsoto. Neka posebnost tega gledališča je zastor iz steklenega mozaika, ki predstavlja oddaljen pogled na veliki mehiški ognjenik — goro Popocatepetl. Zastor je bil narejen v Tif-lanijevem Študiju v New Yorku in pnedstavVa sam zase veliko dragocenost. F. M. — Filip Dom. Kako so te vragi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. _ . - „ . .... - ----- . Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna taki vlogi. Otresite se tega, gledalci vam bodo 1 zadruga. Cena broš. knjigi Din 30._, vezani hvaležni, ako boste tolmačili tako, kakor za- j Din. 35.—, poštnina Din. 1.50. — Med darovi, igra. Otrok je bil na odru tako izrazit, ( ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otro-da je prišel do veljave. Tega ne sme biti. Hva- j kom je zbudila največje zanimanje in prizna-ležnost gledalcev ste videli v tem, da so se nje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. — Vam zahvalili pred odprtim odrom. Vaše igra- Pohvalno 'jo je omenjalo vse češko časopisje, nje odgovarja vsem zahtevam, seveda ako opu- j V lepi obliki je izšla knjiga sedaj tudi v slo-stite strah pred tem, kaj porečejo ljudje. Torej venščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki naprej. skušajo tolmačiti razne pojave na nebu. Take Ljubimec g. Malnaršič ni za take vloge, so Kako so se vragi ženili, O štirih bratih, Manjka mu še dosti, preden bo obvladal samega sebe, kar je predpogoj dobrega igranja. (Dalje na IV. strani) PODLISTEK Collina: BREZ IMENA 82 Roman. Ce hočete, ostanem rade volje črez noč tu zaradi vas. Po tem strašnem dnevu potrebujete miru in nočitka. Kočijaža pošljem takoj proč, gospod Noel. Poslala ga bom s pismom v gostilno, naj mi krčmar preskrbi drugega kočijaža.« Ta izprememba mu je ugajala. Obrisal si je oci m poljubil roke gospe Lecount je rekel s slabim glasom, »odslovite kočijaža in ostanite tu, vi, dobro bitje, dobra Lecount J Pošijfte proč pijanega tepca in vrnite se takoj. Udobno se bova posedla ob kaminu, povžila majhno a dobro južino in se imela kot v nekdanjih časih.» Glas se mu je tresel, obrnil je obraz k ognju in zopet so ga oblile solze pri mislih, *i si jih je sam priklical v spomin. Gospa Lecount je odšla, da odslovi kočijaža. Ko se je vrnila, je segel z roko po zvoncu. «Kaj želite, gospod?» je vprašala. < Ukazati hočem poslom, da vam pripravijo sobo. Hočem, da se vam godi kar najbolje, Lecount.« «Preljube znivi ste, gospod Noel, — toda čakajte še trenotek. Dobro je, ie spravite te papirje, predno pride vaša služkinja semkaj. Spravite oporoko in zapečateno pismo v en ovoj, napišite in naslovite ga na admirala in jaz poskrbim, da pride v njegove roke. AK pridite k mizi, gospod Noel, samo še trenotek?* Ne, bil je trmast, branil se je zapustiti svoj prostor ob kaminu, bil je bolan in od tolikega pisanja truden, preklinjal je dan svejega rojstva in ni hotel niti videti peresa m črnila. Z vso potrpežljivostjo in zgovornostjo je goapa Lecount vsaj toliko dosegla, da si je pustil položiti pisalno mapo aa kolena. Godrnjal je, celo preklinjal, toda pisal jef «Ađ iralu Bartramu, Sv. Križ v Marši po prijaznosti gospe Lecount.» S tem pa jo bflo njegove popustljivosti konec ia branil se je paamo zapečatiti. Za to pa se mu ni bilo treba truditi. Njegov pečat je ležal na mizi in gospa Lecount je zaprla in zapečatila ovoj z njegovo važno hir ~ Nato je zadnjikrat odprla svojo popotno torbo, postala nekoliko, predno fe shranila zavitek, s tako zmagoslavnim pogledom, ki se ne da z besedami opisati, in ko je izginil v torbo, se je nasmehnila. Niti od daleč je ni vznemirjalo, da je oporoka vsebovala nepotrebne izraze, ki jih praktičen jurist ne bi rabil. Najmanje ni dvomila o veljavnosti pisma. Njeno sovraštvo in njena maščevalnost sta jo tako preslepila, da se je slepo zanesla na svojo spretnost in na pravno znanje svojega prijatelja in veselila se jo bodočnosti, ki jo imela poplačati delo tega jutra. Ko je Noel Vanstooe pozvonil, je vstopila Lojza. «Pripravite sobo za tujce,* j« rekel, «ta dama bo tu prenočeval*. Prezračite mojo potno obleko, zakaj jax in ta dama odpotujeva jutri rano.» Vljudna in ponitea Lorza ie molče poslušala ukaze, ošvrknala s pogledom skrivnostno gostijo svojega gospodarja ter odila. Oči vidno so bile sliiHrinje vse udane svoji goapin1iiiji ia istega maeaje o gospe Lecount. •To bi bflo Mesob je raka! Noel Van-atoM cilji m u umhm sodite. Le- count. Imela se bova udobno ta pri ognju in mm fttmut fMtfnvMvb« Gospa Lecount se je odzvala porubila ter primaknila stol k ognju. Vzel je njeno, roko z nežno domačnostjo in jo držal v svoji med pogovorom. Tujec, ki bi fu takole videl, bi ju smatral za mater in sina ter bi si misliP: «Kako srečna domačnost 1» Pogovor, ki ga je vodil Noel Vanstone, je obstojal kot navadno iz neskončnih vprašanj in se je sukal okoli lastne osebe in njegove bodočnosti. Kam ga zapelje gospa Leoount, če bi jutri odpotovala? Čemu v London? Cemu bi moral ostati sam v Londonu, medtem ko bi ona odpotovala v Sv. Križ, da odda oporoko admiralu? Morda zato, ker bi prišla žena za njhn, če bi šel k admiralu? &cvT-dat to je bilo res. V udobnem stanovan u v Londonu v bližini gospoda Loscombeja bi bil dobro zavarovan. Čemu v njegovi bližini? Zmto, ker more imeti vedno na razpolago postavo v svojo zaščito. Ali ga bo postava rešila čarovnice, ki ga je opeharila? Kako zanikarna je Lecount, da ni o tem poizvedovala 1 Mi bo dolgo časa ostal v Londonu, in ali sc povrne takoj, ko odda acksiraiii one vatee listine? Ali ostane Lecount ie nadalje pri njem v sh&bi? Dobra Le-cooat, ievrstaa Lecoiart- k ko bodo vsa ta opravila končana, kaj potem? AH bi ne bilo jlobv* ttohnti mm is iumwmpc Aatieike v Francijo v kakšen ne predrag kra*j v bližini Pariza? Morda v Versailles ali v St. Germain? V kakšni Čedni majhni francoski hišici — ne predragi seveda — z majhno čedno Francozinjo za kuharico, s čednim majhnim vrtom, kjer bi sam delal in ozdravel in bi si prihranil stroške za vrtnarja? To bi bila dobra misel, kaj? Tako je blebetal neprestano revež! Ko se je po kratkem novemberskem dnevu zmračilo, je postal* truden, n:egova vprašanja so se izčrpala in končno je zaspal. Zunaj je pričel veter viti svojo žalostno zimsko pesem, odmev korakov mimoidočih in drdranje vozov je pretrgavalo otožni moJk in se izgubljalo v daljavo. Spal je mimo dalje, a plapola oči ogenj je od časa do časa obrisal njegovo bledo obličje, njegove slabotne roke. Do sedaj nt imela gospa Lecount nobenega sočutja do njega, zdaj pa ga je začela pomilovati. Dosegla je svoj smoter, njeni interesi so bili v oporoki zagotovljeni, prostovoljno se je on podvrgel njenemu pokroviteljstvu, v sobi pa je bilo gorko im udobno, o količine so bile ugodne za vzbujanje krščanskih Čustev. •Ubogi tepček!»» je rekla gospa Lecount, opazujoč ga z resničnim pomilovanjem, »ubogi teočekU Kako so nastale zvezde na nebu, Točonosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna starega vraga in mlado vražico. Za Miklavža in Božič knjigo prav toplo priporočamo. Gospodarstvo« Tridesetletnica Podgrajske posojilnico Dne 27. novembra t. L je preteklo 30 let obstoja Podgrajske posojilnice. Pred us* 3340 do 33.79; (tolarji od ».85 do 22.95: novci po 80 frankov od 91.— do 82.—; fant šter-ling od 103.90 do HW.!6. Poslano) Izjavljam tem potom, da ne odgovarjam za dolgove, ki jih ima ali bi jkh naredila moja. žena Jožefa Lukša roj. Nabergoj. (723) FRAN LUKŠA, Prošek 52. Za članka pod toaa naslovom odgovarja urod* Ia toliko kolikor ura sakoa valova. Mali oglasi DRVA za kurjavo, Iranko na deželi, kupimo ia plačujemo po najvišjih cenah. Kmetijsko trgovsko dru&tvo, Trieste, via Raffineria 4. 1570 TRGOVSKA POMOCtaCA z večletno prakso, vešča v trgovini z mešanim blagom« se išče. Ozira se na dobro moč. Ponudbe pod «Pomočnica** na upravništvo. 1571 GOSPODIČNA, iz učen a v trgovini, z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, pridna in poštena, žeti službe takoj. Ponudbe pod »Vestna > na upravništvo. 1572 33-LETNA gospa išče mesta kot hišna. Vešča vseh hišnih del, razume se tudi v trgovskem in gostilniškem obrtu. Naslov pri upravni-št vu. 1573 DOBER fotografični aparat 9X12 se proda. Kje, pove goriška uprava. 1574 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 1564 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuie, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/II. 7 KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki je odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št. 32. Prodaja istrski refošk in belo «malva-zijo» po L 2.80 liter, marsalo in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L 1.50 porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji k svojim. 1451 MOTORNO KOLO «Stuchi» 2 ciHndra, tri menjave, frikcšjoii na roko, magnet «Bosch», karburator «Eureka>\ porabi 4)4 i na 100 km, v prav dobrem stanju se proda. Na ogled v Nabrežini 216, Tence. 1549 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič. Via S. Giustina št. 8. Trst. 1454 Št. 2231. 3. decembra 1924. nšjtou nm Hlh ltw«f !LJUBLJANSKI :::! t::: POSOJILNICI! r• z. z o* z. ki posluje v novo preureienlh prostorih Heifai m 6»LJubljani M tig i I Vloge na hranilne knjižice in tekoči I račun obrestuje I Jeklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na d&ra. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-2*1, l7 Najvišje cen« plačujem ra Ko kun, zlatic, lisic, dihurjev« vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domaših zajcev« I" najugodneje . ter jih izplatuje takoj brez od- | m povedi. — Večje vloge z odpovednim ■ rokom obrestuje po dogovoru. J mmam mm» ** m* im m m „JiD. WlHDSPACH Trst, Via Cesare B^tilsfi ši. 10 IS. nadstr., vra*a Sprejemajo se pošiljatve po pošti. ■■i ALOJZIJ POVH urar in zlatar PIozm Gfiri&altli 11, h. Te!. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. pomnmi POHIŠTMO moderno solidno po znižanih cenah. Ogtajta si veiika sklatita M. STE1NER = TRST, Via Geppo 17 — Via Pauliana 1 (Piazza Stazione) Embalaža in pošiljatve izven Trsta. Zaloge v prosti luki franco brez carine. iz pristnega kaučuka. „PALMI" Trst, Ula Coraa?o 9. IpsMrti i v Trstu regifrtroTanu zadr. z neomejenim jamatrom Via Pler Lofgl da Patotrina 4, priiličie llartšislKBKiiiimiMOi katerega bi se morali posluževati vsi trgovci in obrtniki kakor tudi kmetovalci Obrestuje hranilne vloge po Gov«|a kuga Župan za občino Podgrad (Castel-nuovo cTlstria) z dekretom kr. Prefekture v Puli z dne 19. novembra 1924 št 25361 Div. San. ter v smislu člena IX, točka 4, živinozdravniškega pravilnika (kr. odlok 10. maja 1924, št. 533) naznanja: Vsled goveje kuge so do preklica zaprti mesečni živinski semnji tukajšnje občine kakor tudi občine Dekani in Herpelje. 722 Ivanovič Anton, župan. M? W l#WWim U * Zlato, srtbro, krone, g S platin, zobovle 123 MCittl in hranilniku tegistrovaua zadruga z omejenim poroštven uradu!« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, (. n. 0 kupu}e Zlatarno ALBERT POVH Trst, Via Ha zini 4« DAROVI Grahovska «žlahta», ker je stopila iz višjih v nižje kroge, darovala L 5 Sol. dru&tvu. V isti nameti darovala g.čna Eraesta Zega v oprostilo L 10. N. N. iz Ročinja daruje L 150 Dijaški Matici. Denar hrani upravništvo. Da se poronoži Ko m en ska knjižnica so darovali dve knjigi članici T- K. K. gna. Danica Švara in g.a Justi Volčič. Najlepša hvala. — Odbor. Spominjajte se ob vsaki priliki »Dliaške Matice' Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunlcoli 8, na drobno in za družine Via Oiullanl 32 Telejon 27-66. Priporoča se lastnik (12) m. STRANCA*. Bil II ■■ ■■ H >■ H ■■ ■■ ■■ IIII al aa ■■■ = ZOBOZDRAVNIK E ! Dr. LOJZ KRAIGHER f m specialist za bolezni v ustih In na zobeh. £J ■ sprejema za vsa zobozdr. in zoboteh. opravila ™ m v Gorici, na Travniku 90 (Piazza della ■ Z Vittoria 20) od 9-12 hi od 3-5. m Sil IIIIIIIIII H II H II H IIIIII Ml Oglasi g .edinosti imajo najboljši uspeh Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ST v Đ193A&JSH *&£ ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji-Trgovcem m obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Daje posoji+a na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dra goaen«<-ti. UfsMc m oi 3-1 zi. (Mi \k-v.6 wd. FtftGi m n "„„.lats-H. Predno kaj nakupite, obiščite Sprejema nftvadne hr-milne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo#e za čekovni promet, ter jih obre>tuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila ua vknjižbe, meujice, za-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. lirndne. ure za strank« od Mo 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. tele!. 25-*i7. 8 Veliko sklacilile pohs^va tvrd k o ALESSANDRO LEVI M3NZI Via Rettori it. 1 — Via Malcanton II. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. nimmimaHHHBi UH&mimiBimMw IGIUSEPPE SPECHAR - TRST i | Via S. CaUrina 7, vogal Via Mazzinf 1 Q naznanja cenjenim odjemalcem, da je'prejel | i veliko Izbero tu- In Inozemsheso blssa \ I za molka In lanska obleke po konkurenčnih cenah. N Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. io HBHimBim naai»iaaiiMHiiiaBiH naznanja cenjenim odjemalcem, da se je presefHa s svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via Carducd št 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. ^ -