r ‘Fortuna Q Nasipi 45, 1420 Trbovlje tel.: 0601/29-018,30-980 X" fax: 0601/29-018 1 \ X \ X http://www. radio-trbovlje. si sr.R 7,F. i G 15. SUfiCA 2(X)I 1BB0VUE: 03/56-21-102 ORASINII: 03/56-41-602 SADEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/83-83-142 MMEINE INFORMACIJE« 56-64-420 1AXI: 0600/61-63-48 0603/63-31-0? \ /DRAfflENI DOMOVI (DEŽORNE SEU2BE): Z0BA0EČE: 03/56-88-20? 20 RRASTNIK: 03/56-44-006 20IRB0VUE: 03/56-26-322 |Z0 ZAGORJE: 03/56-55-000 Izo UIUA: 01189-81-85 lurizem, velikokrat uporabljena beseda, a se zdi, brez vsebine. Ministrstvo so ukinili, pa saj takšna kol je bilo, je tako bolje, da ga ni več. Zanimiv pojav v Sloveniji je, da turistična zveza kot civilna drulba več naredi za turizem, kot pa profesionalna državna služba. Zanimivo bo spremljati, kdo se bo odzval na pobudo "Od izliva do morja"! Prireditev "Zasavčeva salamijada" je tudi ena tistih, ki dodaja kamenček e mozaik turističnega gibanja in zavesti v Revirjih. Spet se srečujemo bolj z zanimanjem "civiljnjakov", kot pa tistih" po službeni dolžnosti". Pa ne da bi mislili, da imajo premalo dela. ali da nočejo. Vegetno je temu kriva organizacija, malo pa tudi inertnost. Namreč zelo zanimivo je. da lokalne skupnosti kaj prida na to prireditev ne dajo. jih ne zanima. Pa se vprašaš, če se zato na stran drže, ker ideja ni na njihovem zelniku zrasla... Salame pa vsi radi jemo! Za ilustracijo, kako skrbe o teh stvareh drugod: vsevuici m OBČtUZv 5€VUtC-N . _ GBECMUI iTOUZOl? to toU-UNVvv lU HTjEto^lUl VXX1XMTE13 UKATCIGUV MeDO^’t TOKrovnEU mmiimze uovick' NASLEDNJIČ IZIDEMO Z9. MARCA: Kje je kaj: (?) K0VIT ZA AMERIKO! <9) POBELILI JEREBOVA PRIZNANJA <£) 0 DOHODNINI ZLATI ZVOKI-PESEM IZ SRCA NAJ ŠPORTNIKI 2000 ZNANI omeni konično cev, dolžine pet krat po dva metra in pol, to je skupaj dvanajst netrov. V to cev je vstavljena še ena konična cev manjšega premera in tameščena na nosilne lopatice v obratni smeri. Notranja in zunanja cev je zolirana z gumijasto peno, ta pa zaščitena z nerjavečo pločevino. Za kaj je "to"? Za potrebe avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija, kije izdelek naročila,je Chrysler Benz. Vsa stvar potuje v Detroit, v Združene države Amerike, v firmo Chryslcr. Tam jo bodo vgradili v njihovo preizkuševalnico avtomobilov, kjer testirajo zračni upor, dušenje zvoka... To je le majhen delček ogromnega sklopa, ki ga gradi ta avtomobilski koncem v Ameriki. Naš izdelek je dolg približno dvanajst metrov, visok deset mefrov, vse skupaj, kar gradijo v Ameriki pa je kompleks v obliki črke U in iz'enega konca do drugega jc skupaj približno sto krat petdeset krat sto metrov. To jc zelo velik kompleks za preizkušanje avtomobilov. Kako bo "to" potovalo v Ameriko? Vso stvar smo razstavili, saj je narejena iz petih elementov po dolžini. Vsak od teh elementov ima štiri segmente, ki so spojeni z vijaki in stoji na posamezni nogi, vse skupaj pa bo postavljeno na temelje - tam v Ameriki. Sedaj jc potrebno še dvakratno barvanje in izolacija, potem pa bo na kamionih prepeljano v pristanišče Hannovvcr v Nemčiji in pretovorjeno na ladjo, ki bo naš izdelek prepeljalado naročnika v Ameriki. Ste z.adovoIjnk...tudi ponosni? Vsa stvar sploh ni bila tako enostavna in je v celoti nismo zmogli sami izpeljati z ozirom rta to, da ima cev, oziroma sta to dve cevi, tako velik premer in obliko prirezanega stožca, da sta ena v drugi in obrnjeni "kontra"... Pomoč smo poiskali predvsem pri finni Miometal Maribor. j~77. J7 fzVtCiT Kdor je izdelek videl, bo že razumel. Sicer pa so se ljudje kar precej zanimali, ko so hodili mimo in si te ogromne stvari ogledovali in z veseljem in presenečeni ugotavljali, da tudi na našem platoju lahko naredimo nekaj takega. Pri naročniku FAIST iz Nemčije so bili z našim izdelkom, ko so opravili medfazno in končno kontrolo, zadovoljni. Zelo malo oziroma skoraj nič ni bilo popravkov, razen določenih stvari pri montaži, ker so želeli, da se opravi sto odstotno. To pa vso stvar precej podraži. Malce smo nasprotovali, vendar smo opravili poskusno montažo tako, da so lahko videli, kako sc bo v Ameriki vse skupaj spet zmontiralo. V času, ko smo opravljali demontažo, so prišli tudi predstavniki iz Nemčije. To so bili monterji, oziroma vodja montaže, ki bo v Ameriki vodil dela in je lahko videl, kako izglodajo stvari skupaj in kako gredo narazen in bilje zelo zadovljcn in prijetno presenečen nad našim delom. Veliko vlogo koordinatorjev sta pri tem poslu imela Aljoša Naprudnik, ki vodi marketing v Kovitu d.o.o. in Oto Flis, kije odgovoren za proizvodnjo in ker je bila firma FAIST z našim delom zadovoljna, želi z nami še sodelovati... Kaj naj še dodamo k vsemu temu? Da brez dobrih, strokovno usposobljenih in pridnih delavcev ne bi bilo nič od vsega tega. Srečno!!! Besedilo In sliko: Marto Hrušovor HRASTNIŠKI INVALIDI SO ZBOROVALI IN PRAZNOVALI V četrtek, 22.februarja je imelo svoj občni zbor Društvo invalidov Hrastnik, ki so s svojimi 600 člani med najštevilčnejšimi v Hrastniku. S svojim delom v preteklem letu so zadovljni, saj so različnim kategorijam invalidov v Hrastniku pomagali do boljšega življenja. S tem se je strinjal tudi predstavnik Zveze društev Slovenije Marko Kampič, ki je bil prisoten na občnem zboru in Marjan Dolanc, podžupan občine. Predsednik hrastniškega Društva invalidov je Zvone Majes. Ob tem naj še dodamo, da so v poslovni stavbi Hrastnika organizirali invalidi prireditev ob 8.marcu, ki se jo je udeležilo preko sto članov in njihovih svojcev oziroma prijateljev. Povabili so plesno skupino Grofje iz Vitanja, ki pleše stare grajske plese iz 17.stoletja in glasbeno skupino Vranja peč iz Vitanja, ki izvajajo etno glasbo z zanimivimi, starimi instrumenti. Fanči Moljk SPREMEMBA Po zadnjih aktivnostih slovenske cerkve se bojim, da bo potrebno slogan; Slovenija na sončni strani Alp, preimenovati vSIovenija na senčni strani Vatikana. Mellsto DIALEKTIČNI BLODNJAK Kdaj smo storili napako; ko smo iz fevdalizma preskočili v socializem ali ko smo se iz socializma vrnili v kapitalizem! Meflsto 15. SUŠCA 2001 lTitis puer, puen&m uer. ... drugo nadaljevanje... Juhe, juheja, pustna nedelja! Lan sem bil krofov sit - letos pa zelja ... ...na tem svetu je od davnine tako, da, ko začneta v drugem mesecu leta svetloba in prva toplina neba neustavljivo ugašati ledeno moč črne teme, takrat namreč, ravno v tem medčasju, se vzdramijo v naravi mladi sokovi, hrepeneč po novem življenju. In ker je tudi človek še vedno le in samo del tega naravnega ciklusa, je naraven tudi obredni način, s katerim se od svojega zavedanja dalje podzavestno odziva klicem narave. Taje v preteklosti bil, ob silnem veselju in ob obilnem uživanju hrane in pijače, še dosti bolj povezan tudi s poganskim žrtvovanjem, katerega osnovni namen pa je bil pregon zime, ter s tem težko pričakovani skorajšni prihod pomladi... ... In eni redkih, (ob njihovem boku jim ponosno stojijo še cerkljanski „laufarji„ vzhodnoštajerska „gambela„ (kamela) in „riisa„ dobrepoljske „maškare„ in njihov „babji mlin,,) ki jim je iz roda iz rod uspelo prenašati in tako ohraniti to staro slovensko navado vse do današnjih dni, so, to lahko z gotovostjo zapišemo, kurenti, (pustni orači, koranti) iz ptujskega (dravskega polja). Ti so nas, trboveljčane, tudi letos obiskali! Spošno znano je, da ta praznik predstavlja še največje veselje otrokom. Nemalo jih je, ki se v tem času našemijo in se v paru ali večjih skupinah podajo na, lahko hi zapisal ..krofov pot., k sorodnikom ali prijateljem, kjer je stara navada ta, za krof ali tolar zapeti, malo ponagajati, končni cilj vsega pa sta ie zabava in obilica smeha ob ugibanju identitete nagajivega lumpa pod „larfo„. Zadnja leta pa se trboveljčanom. mladim in starim, izmed vseh, ponuja še ena možnost. In o tej imam namen pisati v pričujočem zapisu ... ... pomladni ples turniških kurentov se je začel ... V organizaciji Društva prijateljev mladine Trbovlje in pod koordinatorskim vodstvom ge. Nade Medvešek, so se zadnjo nedeljo v februarju v Trbovljah na ploščadi pred Arzenškovo hišo (za bralce ZA AVC-a izven Zasavja - Arzenškova, tudi Peklarjeva hiša, je najstarejša hiša v Trbovljah. V kamen vklesana letnica v arkadnem vhodu - 1695 - zgovorno priča o njeni starosti) v popoldanskih urah začele zbirati maškare. Stare, mlade ...po ena, dve, nekatere v večjih skupinah, nekatere pa tudi, simpatično, v spremstvu staršev ... Vse pa so bile v nekakšnem tihem pričakovanju. GENERALNI POKROVITELJ: OBČINA TRBOVLJE Prešerni smeh, besede pohval, fotografiranje, kamere, nasmeh za spomin, ,,'lej ga 'lej, sej tu je pa susedu 'Anci... madona, dobr' se je zrihtu, 'lej ga 'lej...,, V ozadju se za svoj nastop pripravljajo kurenti iz Turnišča pri Ptuju, visoko nad glavami malih in velikih maškar, oblečeni v imenitne srednjeveške kostume, se na konjskih plečih šopirijo veličastni konjeniki iz Barličeve domačije. Med vsemi njimi pa v sprevodu izstopajo svetovni prvaki, „naša„ trboveljska „pleh mus'ka„. Za njimi, kot se spodobi, brhke maioretke. In potem se je začelo. V spremstvu kurentov, kot prvih v pustni povorki, so se maškare v čudovito pisanem sprevodu podale do osrednjega prizorišča pustnega rajanja, na tokrat vse premajhen plato pred trboveljskim hramom kulture. Maškar in obiskovalcev je bilo neki toliko, da so zavzeli prostor vse po stopnišču gor do muzeja.'! Pričakal jih je trboveljski župan, Ladislav Žiga Žgajner, vidno zadovoljen, izrekel turniškim kurentom in vsem maškaram dobrodošlico in obilo zabave ... posebej pa je v imenu otrok kurente po tihem naprosil, naj letos s svojimi zvonovi le malo manj hrupno odganjajo zimo, kajti lani so to delo pri nas tako temeljito opravili, da snega ni bilo vse do njihovega prihoda letos v Trbovlje. In kurenti so nam dali obljubo ... Imeli pa so kurenti zanj še majhno presenečenje. V svojih kosmatih malhah so nosili poslanico trboveljskemu županu, ki mu jo je po njih poslal njihov župan, Miroslav Luci. In ježevko, gorjačo, ki mu zna kdaj pri županovanju še kako tudi „prav priti.,. Po tej prijetni izmenjavi poslanic, pa sta na sceno stopili od sile simpatični „Zdravnici za veselje, smeh in dobro voljo,,. V obilici krofov, glasbe, ob prebiranju „starih„ receptov za kuhanje dobre volje, ki je kar nikakor ni in ni hotelo biti konec, se je pustna zabava pod njuno taktirko za marsikatero maškaro zavlekla še pozno i’ temno februarsko noč Besedilo: Jože OVNIK Sliki: Jože OVNIK in Nada MEDVEŠEK _________ Ostali sponzorji:__________________________________________________________________________ »CEMENTARNA,, Trbovlje, »GASILCI GASILSKE BRIGADE TERMOELEKTRARNE,, Trbovlje, „KOMUNALA„Trbovlje, »MERKATOR,, Trbovlje, »POLICIJSKA POSTAJA,, Trbovlje, »TIKA,, Trbovlje, „ZŠAM„ Trbovlje in »ŽITO,, Trbovlje! ...v imenu otrok, vsem, iskrena hvala ... (irc Mefistova razmišljanja: DRŽAVA - KORUPCIJA -CERKEV Zadnji teden meseca februarja so naši velespoštovani in visoki cerkveni dostojanstveniki, slovenski škofje, pogruntali, daje potrebno lansirati v javnost pastirsko pismo na temo korupcije v naši prelepi domovini na sončni strani Alp, ki se ji reče Slovenija. Kot sem na tem svetu že kar nekaj časa sem dokaj previden človek in se včasih, kljub prepričanju, da imam prav, oprem še na kakšen informativni vir, da preverim ali moje znanje o neki zadevi drži ali pa sem morda v zmoti. Tokrat sem pobrskal po precej obsežni bukvi na katere naslovni strani piše - SLOVAR TUJK - Priznam, da sem bil ob razlagi besede korupcija, ki se mi je prej zdela tako lahko razumljiva in enostavna nemalo presenečen. Beseda ne pomeni samo podkupovanje, kot sem si uboga nevedna duša, razlagal pred vpogledom v učeno knjigo. Slovar bralca pouči, da je korupcija /corruptio/ beseda latinskega izvora, ki zajema pojme; kvarjenje, največ nravi / tudi tekstov ipd./, ponarejanje listin, nravna pokvarjenost, nepoštenost, /pod/kupljivost, podkupovanje. Na osnovni izraz se navezuje latinska beseda corruptus ali poslovenjeno korupten, kar pomeni pokvarjen, izprijen, podkupljiv. Ko si človek takole s pomočjo strokovne literature odpre nova, pred tem neslutena obzorja, vidi neko zadevo z drugega zornega kota, kot da bi ga obsvetila luč sveta, naši cerkveni dostojanstveniki bi nemara porekli, da je nekoga obsvetil zaslepljujoči vsemogočni božji sij. Pred tem, ko še nisem pogledal na učeno 383 stran slovarja, sem naše spoštovane škofe kar na hitro obsodil, da se vtikajo v zadeve, ki so v pristojnosti države. Motilo meje, ker je njihova predstavitev izzvenela kot čista demagogija, kot obtožbe brez dokazov in argumentov. Ta mladi bi rekli -samo nakladanje. Seveda mimogrede niso pozabili okrcati še novinarjev, ki bojda vse premalo pišejo o korupciji v naši državi, ker so pač bolj ali manj pod vplivom obstoječe oblasti in nasploh skorumpirani. Ko pa sem prebral besede korupcija v slovarju, mi je bilo vse jasno. Cenjeni škofje skozi zgodovino človeštva, predvsem pa iz delovanja krščanstva v preteklosti prav gotovo vedo, kako se tej reči streže in kako preprečiti takšne grdobije. Mlada slovenska država na tem področju nima tako bogatih izkušenj, kot naša velespoštovana in učena cerkev. Da ne bi pastirsko pismo naših nadškofov izzvenelo tako vehementno, hinavsko in zahrbtno, kar upam in verjamem, tudi ni bil namen cerkvenih veleumov, predlagam sodelovanje med cerkvijo in državo. Vse državne institucije, ki se ukvarjajo s problemom korupcije /policija, organi pregona in sodišča/ bi v sodelovanju s cerkvijo prav gotovo dosegli neslutene uspehe. Za vajo bi lahko prej omenjene državne institucije opravile preiskavo poslovanja cerkve. Sledilo bi preučevanje cerkvenih dosjejev o pedofiliji. Za ' zaključek usposabljanja pa bi poskušali ugotoviti še, koliko nabirka prejme cerkev v nekem obdobju. Na podlagi ugotovitev bi seveda sledil obračun DDV. Usposabljanju bi morali, tudi pod prisilo, če ne bi šlo drugače, prisostvovati novinarji vseh slovenskih medijev, ki bi se učili o korektnem in neskorumpiranem obveščanju javnosti. Seveda bi zadeva potekala le tako, malo za trening. Tako pridobljenih podatkov na usposabljanju udeleženi organi, institucije in posamezniki ne bi smeli koristiti proti cerkvi, kajti to pa bi že bilo vtikanje v cerkvene zadeve. Naši sodni organi bi po takšnem izobraževanju spremenili način sankcioniranja kršiteljev zakonov in kot nujnost razpisali delovno mesto eksekutorja. Si predstavljate kako veselo bi ponovno zagorele grmade na njih pa zlodeji vseh vrst in knjige, kot moj slovar tujk. Pa lep In prisrčen bog da|l TISKOVNA KONFERENCA TRBOVELJSKEGA SNS-a V Slovenski nacionalni stranki-Občinski odbor Trbovlje - so imeli 23.2. volilno konferenco, na kateri so s tajnim glasovanjem izglasovali novo vodstvo. Izvolili so predsednika stranke, člane predsedstva, tajnika stranke v občinski organizaciji. Kandidata za predsednika sta bila dva. Kandidate so oblikovali tako, da so članstvu poslali vprašalnik s predlaganimi kandidati. Kandidata za predsednika stranke sta bila Bogdan Barovič in Metod Kurent, dosedanji vršilec dolžnosti. Predsednik stranke je po tajnem glasovanju postal trboveljski in hrastniški poslanec te stranke v državnem zboru Bogdan Barovič. V predsedstvo stranke so bili prav tako s tajnim glasovanjem izvoljeni še Janez Kravogel ml., Metod Kurent, Simona Pečarič, Mitja Rozina, Tomaž V res k in Stanislav Babič. 00 SNS ima 52 članov, od tega jih je več kot polovica res aktivnih ter veliko število simpatizerjev. Članstvo je v zadnjih treh mesecih poraslo za približno 15%. Pridobiti nameravajo še 14 ali 15 novih članov, s katerimi se že dogovarjajo. Naslednja prvenstvena naloga je, da bi do meseca junija že oblikovali širšo kandidatno listo za občinske volitve drugo leto. Ta kandidatna lista bo štela 30 do 40 imen. Do novembra letos pa bodo že skoraj dokončno oblikovali 27-člansko kandidatno listo, kandidatov za občinski svet. OO SNS bo kandidirala tudi na občinskih volitvah s kandidatom za župana. V tem mesecu bodo razporedili delo predsedstva na posamezna področja, kar bo novost. Oblikovali bodo komisijo za gospodarstvo, za komunalo, za kulturno dejavnost, za šport. socialo, zdravstvo. Vsak član predsedstva bo zadolžen za vsebinsko pokrivanje ene od zgoraj navedenih komisij. SNS bo 15.marca praznovala 10 let. Slavnostna seja ob tem bo 16.marca v Ljubljani. Poleg številnih povabljenih državnikov se je bodo udeležili vodje poslanskih skupin, strankarski prvaki, člani predsedstev občinskih organizacij. Iz Trbovelj se bodo slavnosti udeležili Bogdan Barovič ter še trije člani predsedstva. 17.marca pa bo v okolici Ljubljane velika zabavna prireditev, na katero so vabljeni vsi člani stranke SNS. PERKMANDEUC V OTROŠKI BOLNICI Pravljični jamski možiček, ki ga v rudarskih krajih imenujemo "Perkmandeljc", že dolga desetletja razveseljuje, včasih pa tudi jezi s svojimi norčijami, pogruntavščinami, potegavščinami, nagajivostmi in dobronamernostjo in še čim, številne rudarje in njihove družine, posebo pa še otroke. Zgodb o njem je nešteto in zadnja leta je vse bolj navzoč v našem življenju in govorjenju tudi v Trbovljah oziroma v Revirjih. Tokrat pa se je naselil tudi za daljše obdobje v otroški bolnici v Trbovljah. V nedeljo, 25.februarja, ko otroški dispanzer ZD Trbovlje ni bil toliko obiskan s strani mladih pacientov, je znani slikar in pisec knjige Perkmandeljc Jože Ovnik iz Trbovelj, član Relika, po predhodnem dogovoru z dr.Tomažem Vahtarjem, pediatrom, naslikal na steno ambulante za preventivne preglede mladih pacientov, podobo Perkmandeljca. Svojo stvaritev je Ovnik opravil brezplačno v korist mladih pacientov in v dobro te zdravstvene inštitucije. Otroci in njihovi starši si v času zadrževanja v otroškem dispanzerju lahko ogledajo številne slike, osrednja med njimi pa je odslej Perkmandeljc, ki bo zagotovo deležen pogostih ogledov s strani mladih pa tudi starejših občudovalcev. Vsakokrat bodo našli pri njem nekaj novega, posebnega. Dr.Tomaž Vahtar in vso ostali sodelavci ter osebje tega otroškega dispanzerja so Jožetu Ovniku zelo hvaležni za delo, ki ga je opravil in s svojo likovno stvaritvijo tako obogatil notranjost te revirske pediatrične bolnice. T.L. 15.SUŠCA 2001 RUDIS BO OBNOVIL HE PERUČICA Dne 2.marca je glavni direktor Rudisa iz Trbovelj, Ludvik Hribar, v Ljubljani podpisal pogodbo z direktorjem elektrogospodarstva Črne gore, Slobodanom Bakovičem, ob navzočnosti najvišjih predstavnikov Slovenije in Črne gore, za obnovo in modernizacijo hidroelektrarne Peručica. Vrednost del v prvi fazi znaša 10 milijonov nemških mark. Rudis je posel dobil v hudi konkurenci podjetij iz zahodnih držav. Pri realizaciji te pogodbe bo sodelovala vrsta domačih podjetij. T.L. HRASTNIŠKI OPAL USPEŠNO PRODAJA V TUJINI Hrastniški Opal je v lanskem letu presegel svoja pričakovanja. V tem hrastniškem podjetju so zadovoljni predvsem s prodajo v tujini, saj so pridobili nekaj starih kupcev in začeli sodelovati z novimi. Zadovoljni so, da spet izvažajo v države Bližnjega Vzhoda, nove kupce pa so dobili na nemškem, nizozemskem in hrvaškem trgu ter prvič prodajali tudi v Angliji, Španiji, Kanadi in Etiopiji. Zanimivo, da izvažajo tudi v Združene države Amerike, kamor prodajo 2% svoje proizvodnje. V Sloveniji Opal proda dobro desetino svoje proizvodnje. Kar 84% prodaje dosežejo na evropskem tržišču, ostalih 5% pa v prekomorskih državah. Svetovna konkurenca je neizprosna, zato se trudijo, da bi bili njihovi izdelki inovativni. V Opalu z novimi zamislimi razvijajo izdelke višjega cenovnega razreda, kar je prineslo uspešne rezultate. Fanti Malik NOVICE IZ SINETA Nova zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu prinaša tudi izdelavo ocene tveganja za posamezna delovna mesta, ki morajo biti narejene do konca letošnjega julija. Prav zato se v večih in uspešnih gospodarskih družbah odločajo za organizacijo strokovnih posvetov prav na to temo. Izlaški ETI Elektroelemcnt je družbi Sinet zaupal izvedbo posveta za vodilne in vodstvene delavce, ki bo v ponedeljek, 12.marca v njihovih poslovnih prostorih. Novo zakonodajo bo predstavil glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Aleksander Šivec pa bo spregovoril o zakonodaji s področja požarne varnosti. Hrastniški Sinet bo skupaj z zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana pripravil 19. in 20.marca obnovitveni tečaj higienskega minimuma, v dogovoru pa so z litijsko obrtno zbornico, da bi tudi v tej občini organizirali podobni tečaj za gostince in trgovce, ki so nosilci samostojne obrti. Pripravljajo seminar o varstvu pri delu in delovnih nesrečeh ter odškodninah, saj sektor varstva pri delu opravlja za pogodbene stranke tudi analize poškodb pri delu. Trenutno zbirajo prijave za tečaj voznikov viličarjev, ki ga nameravajo izvesti v začetku letošnjega aprila. Družba se ponaša tudi s pridobljeni certifikatom kakovosti ISO 9001, v preteklem mesecu so imeli zunanjo presojo in med drugim sta presojevalca SIQ poudarila, da so v družbi s posebno zavzetostjo izdelali raziskavo zadovoljstva strank in zadovoljstva zaposlenih, s čemer sledijo želji po poslovni odločnosti. Vojka Povše Krasnik ODPIRALNI ČAS Strokovne službe občine Zagorje pripravljajo spremembo pravilnika o odpiralnem času trgovin. S spremembo bodo omogočili nosilcem dejavnosti, ki sami opravljajo delo trgovca, da bodo lahko imeli kljub omejenemu številu dežurnih trgovin svoje trgovine odprte tudi v času dežurstev. Na Občinskem svetu bodo svetniki o sprmem-bah odločali že marca po hitrem postopku (Vir: Bilten) V HRASTNIKU OBNAVLJAJO SAMSKI DOM Stari samski dom na Rudniku so v teh dneh začeli obnavljati. Delavci GD Hrastnik so se lotili najprej drugega nadstropja, kjer bodo uredili šest stanovanj. Domex, ki je investitor naložbe, pa pripravlja dokumentacijo še za sedem stanovanj v prvem nadstropju. Načrtujejo, da bo vseh trinajst stanovanj vseljivih že letošnjo jesen. Do takrat bodo uredili tudi novo fasado in okolico. V Domexu so se odločili za takšno potezo zaradi tega, ker je vse manj sezonskih delavcev, ki bi rabili samska stanovanja, vse več pa je potreb po stanovanjih za prebivalce Hrastnika. Fanti Moljk PROJEKT ZA OBNOVO KOPALIŠČA Občina Trbovlje kot lastnik in JP Komunala Trbovlje kot upravljalec javnega kopališča na Mestnem trgu v Trbovljah sta se odločila, da pristopita k izdelavi projekta temeljite obnove in adaptacije obstoječega kopališča s tremi bazeni in kopališko zgradbo. Predvidena je nadzidava kopališke zgradbe s poslovnimi prostori, obnova bazenov s strojnico, predvideno pa je tudi pokritje bazena. Kdaj bo te zamisli možno izpeljati pa je odvisno od denarja. T.L LETOŠNJI DOLSKI SEJEM OB D0LANKI Tradicionalni sejem na Dolu ob prazniku štiridesetih mučenikov so letos iz centra vasi prestavili na parkirišče ob Dolanki. Že ' zgodnjih dopoldanskih urah so se ljudji drenjali ob stojnicah in nabavljali robo, ki bi prišla prav na vrtovih, v sadovnjakih, ' gospodinjstvu... Marija in Hans Petrovič i okolice Mankovcev pri Ptuju hodita po sejmi že več kot dvajset let. "Ljudje naju že poznaj' po dobrih semenih čebulčka, fižola, bučk., prodajava pa še domače bučno olje, ajdovi moko in proseno kašo. Tu na Dolu se t spomladanski sejmi začnejo, potem b 19.marca Jožefov sejem v Petrovčah, Marko sejem v Dravogradu... Penzije nimava, zat se morava nekako preživeti..." Ker je bilo v soboto, 10.marca lepo vremt je bil sejem ob Dolanki tudi prijeten družabr dogodek. Fanti Molj NOVA ANAS POSTAJA NA TRGU REVOLUCIJE Na Trgu revolucije v Trbovljah že več k stoji kiosku podobna pločevinasta hišica, kateri so nameščene razne merilne naprav za ugotavljanje onesnaženosti zraka, hitrost vetra ipd. z imenom ANAS. Konec februarj pa so nekaj metrov vstran od te hišice postavil novo, večjo hišico z dodatnimi in novim merilnimi napravami. Te naprave delujejo n območju, ki je v prometnem pogledu naj bo izpostavljeno v Trbovljah. Občina Trbovlje s že nekaj let prizadeva, da bi to območje prometnem pogledu posodobila in odpravil prometne zamaške na tem območji Predvideno je, da bi že letos pričeli z gradnj kolektorja ob potoku Trboveljščica mi m bivšega hotela do rudniškega gasilskeg doma. Prihodnje leto pa naj bi pričeli z gradnj rondoja na tem območju, zato bo treba merili", postajo ANAS premestiti na drugo ustrezn lokacijo. V OBRTNIŠKE NOVICE V ZNAMENJU 8.MARCA V marčevski številki Obrtniških novic se j Jolanda Gobec v uvodu posvetila žensl problematiki na področju podjetništva. Več razmak ženskega podjetništva vidi razbremenitvi z gospodinjskimi opravili, kjt naj bi sodelovali vsi družinski člani. Me ostalimi obvestili je zanimivo posebno to, ^ bodo z naslednjim mesecem začeli pošilja' glasilo Obrtniške zbornice po elektronsk pošti. Zato prosi, da do konca meseca pošljej člani svoje elektronske naslove in sicer m jolanda.gobecAfnaih.ozs.si. V bodoče bod po tej poti pošiljali tudi druga obvestila, si bo tako vsem olajšano delo. Brati bo pa ; vedno treba, pristavlja hudomušno. Fanti Moli "KAR NA SVETU ŽIVI, VSE KMET PREREOI" Ta rek sije Jana Mlakar Adamič izbrala za naslov razstave, ki jo je postavila v prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah. Namen razstave je predvsem ta, da se ne bi popolnoma izgubila in pozabila dediščina ruralnega načina rudarstvo, so leta 1992 bolj sistematično začeli zbirati kmečko dediščino, ko je bilo na terenu evidentiranih večje število predmetov. Precej predmetov, ki so dokumentirali kmečki način življenja, je bilo zbrano v hrastniškem muzeju življenja. Ker tega segmenta ne gre po zaslugi nadučitelja Hofbauerja. zanemariti, čeprav v naši (zasavski) Pri postavitvi sedanje razstave so zgodovini že dvesto let prevladuje sc povezali s privatnimi zbiralci. Eden vidnejših je Erih Cvirn, kije za to razstavo posodil velik del eksponatov. Zbira izključno kmečko orodje in opremo. V hiši pod Malim Kumom ima zbrane predmete, ki skozi njegove opise "pripovedujejo" o načinu življenja na vasi. Zasavski muzej sodeluje z njim že od leta 1993 in sodelovanje je obrodilo sadove -postavljena je bila občasna razstava kmečke dediščine v Zasavju. Razstava j e postavljena na 80 m2 in je razdeljena na dva dela. Prvi del govori o tem, kaj je kmečka avtorica izdelala tudi "vodnik", kjer so zbrani mnogi zanimivi zgodovinski podatki o oblikah poselitve v Zasavskih hribih in dolinah, o deležu kmetijskih površin in velikosti kmetij, opisi kmečke domačije in o delovni sili na njej. Opisana je zunanjost in notranjost kmečke hiše, kuhinjsko orodje in posoda ter hrana. V vodniku najdemo tudi podatke o pogojih za kmetijstvo in o njegovem razvoju. Opisana so poljedelska orodja in mesečna opravila v kmetijstvu. Vse teme pa so domačija, kaj je hiša, kako je potekalo delo v hiši, kakšna j e črna kuhinja in kaj se je v njej kuhalo. Nekaj od teh jedi so obiskovalci po otvoritvi lahko tudi poskusili. Drugi del je namenjen kmečkemu orodju in opravilih. Razstavljenih je približno 150 predmetov, spremlja pa jih dvajset panojev s pojasnili in opisi kmečkih opravil. Ob postavitvi te razstave je opremljene s slikami in skicami. Vodnik nosi enak naslov kot razstava in je dobrodošlo gradivo za kratek, a dovolj zgovoren vpogled v preteklost zasavskih kmečkih domačij in njihovih prebivalcev. Razstava je dovolj zanimiva in vredna ogleda za starejšo generacijo, ki se še marsičesa spominja in za mlajšo, ki o vsem (še) nič ne ve. Besedilo in slika: Marta Hrušovar MILIJON TOLARJEV ZA ŠOLSKI SKLAD Na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi že dlje časa deluje Šolski sklad, ki ima funkcijo zbiranja sredstev od fizičnih in pravnih oseb. V letošnjem letu so si za cilj zadali pridobitev milijona tolarjev, ki naj ga porabili za nakup nadstandardne opreme (50% zbranih sredstev) in sofinanciranje malice in vseh nadstandardnih programov. Ker so šele pred kratkim na podjetja poslali prošnjo s pogodbami o morebitnem sodelovanju podjetij v šolskem skladu, je število podjetij, ki so se priključila delu sklada praktično še nedorečeno. Kot nam je povedala predsednica UO Šolskega sklada Maja Repovž, v sklad prispevajo tudi starši in sicer s položnicami, na katere so napisli poljubni znesek in le-tega tudi prispevali v sklad. Sicer pa je v upravnem odboru Šolskega sklada sedem članov in sicer trije predstavniki šole in štirje predstavniki staršev otrok. EM. PLAZOVI Občina Zagorje je prijavila Ministrstvu za okolje in prostor (Sektor trajnih sanacij) 5 plazov, ki jih morajo čimprej sanirati. Plaz Grafex ogroža javno cesto Podlipovica - Štendler v KS Izlake. Ocenjena vrednost potrebnih sredstev za sanacijo je 4,5 milijona tolarjev. Plaz Fele Viktor v Šklendrovcu (KS Podkum) ogroža javno cesto. Predračunska vrednost potrebnih del je 1 milijon tolarjev. Usad Valvasorjeva v KS Izlake ogroža cesto na Valvasorjevi. Usad se je ponovno aktiviral, čeprav so ga enkrat že sanirali (talna voda je povzročila ponovno plazenje). Za sanacijo bi potrebovali 4 milijone tolarjev. Plaz Vodenik Franc v Dolenji vasi (KS Jože Marn) ogroža stanovanjsko hišo. Zaradi talne vode poka prizidana garaža, razpoke so se pojavile tudi na hiši, v kateri stanujeta dve osebi. Za sanacijo morajo poskrbeti z globinsko drenažo okrog objekta, dela so ocenjena na 2 milijona tolarjev. Plaz Leopold Roglič v Šemniku 17 (KS Kisovec Loke). V stanovanjski hiši, kjer stanujeta dve družini, se pojavlja voda v kleti. V občini rabijo milijon tolarjev, da opravijo geomehanske raziskave, od kje prihaja voda in projekt sanacije. (Vir: Bilten) :i: ti tl 3 ti n vrt I5.SUŠCA 2001 PODEUENA SO JEREBOVA PRIZNANJA »Naši dosežki«, tradicionalna prireditev, na kateri Zveza kulturnih društev Litija, vsako leto podeljuje priznanja za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, poimenovana po skladatelju, vodji pevskega zbora »Lipa« in prvemu kapelniku takrat še gasilske godbe, Petru Jerebu, ki je večji del svojega življenja preživel v mestu v središču Slovenije, ob reki Savi. »PRIZNANJA PETRA JEREBA« za leto 2000 so prejeli: ženskega pevskega zbora, 6 let pozneje pa moškega samo začasno, ki traja že celih 20 let in ji ni težko se tudi po 4-krat tedensko voziti iz Litije v Gabrovko na vaje in priprave za nastope. Vseskozi skrbi tudi za zborovsko petje na gabrovski in J dolski osnovni šoli. ! LADO RIBIČ EVA KOVIČ ZLATO JEREBOVO PRIZNANJE: EVA KOVIČ Učiteljica, danes že v pokoju je v 60-tih letih režirala več iger, v katerih je tudi sama igrala. Ob 75-letnici KUD-a in 50-letnici zborovskega petja je izdala knjižico KUD 1921-1996. Že 18 let je mentorica mladih gasilcev, 17 let pa vodi v kraju potujočo knjižnico. SREBRNO JEREBOVO PRIZNANJE: MARJANCA VIDIC Se je po prihodu v Šmartno pri Litiji pred 19-timi leti, vključila v kulturno življenje kraja. 16-to leto vodi mešani pevski zbor Zvon, 11 -to leto cerkveni zbor Žvrgolevčki, 9 let pa igra v tamburaškem orkestru. Pred dvema letoma je prevzela še šmarski mešani cerkveni zbor in učiteljski pevski zbor Osnovne šole Gradec, ker na tej šoli tudi poučuje, vodi tudi šolska pevska zbora. MARJANA KOLAR Od leta 1982 poučuje glasbo na Osnovni šoli Gabrovka. Že dve leti Je bil pobudnik za ustanovitev moškega pevskega zbora Polšnik, ki je pred kratkim praznoval 25-letnico. Največ zaslug ima tudi za izdajo kasete »Smo fantje z vasi«. Svoje delo v zboru opravlja s srcem celih 25 let. BRONASTO JEREBOVO PRIZNANJE: MATIJA SAVŠEK Je dolgoletni litijski kulturni delavec. Leta 1947 seje vključil v takratno litijsko kulturno življenje, sodeloval v folklori in gledališki skupini. Ves čas pa je bil tudi član pevskega zbora Lipa. Prejel je vse tri (zlato, srebrno in bronasto) Gallusove značke. Z upokojitvijo pa seje od Lipc preselil k pevskemu zboru upokojencev Litija, kjer poje še danes. FRANC VIDIC Ježe od mladih let znan kot dober pevec in igralec. Vrsto let je sodeloval v mešanem zboru Zvon v Šmartnem pri Litiji. Posebno pa sc je izkazal v Gubčevi opereti Planinska roža, kije doživela kar 16 predstav. Vsa leta pa sodeluje v mešanem pevskem zboru litijskih upokojencev in je za svoje dolgoletno prepevanje prejel vse tri Gallusove značke. prej pa je prevzela vodenje JUBILEJNA PRIZNANJA: JOŽEFA KASTELIC Seje sredi 50-tih let prejšnjega stoletja aktivno vključila v takratno kulturno življenje Litije. V folklorni skupini je plesala do konca njenega delovanja in prepevala v pevskem zboru Lipa, dokler je bil mešani pevski zbor. Leta 1984 je bila med pobudniki za ustanovitev mešanega pevskega zbora upokojencev Litija in je članica še danes. LJUDMILA ŠTEMPIHAR Takoj po drugi svetovni vojni se je vključila v kulturno življenje Šmartna pri Litiji. Prepevala je v šmarskem Zvonu, igrala v dramski sekciji in plesala v folklorni skupini. V 70-tih letih pa je postala članica pevskega zbora upokojencev Litija. razne umetnine v vasici Javorje in pomaga pri kulturnem delu v vasi. Svoja umetniška snovanja je predstavil na približno 100 razstavah po Sloveniji. LOJZE VIDIC STANE SETNIČAR Že 42 let sodeluje v litijskem pihalnem orkestru. V zadnjih letih pa se zelo aktiven pri kresniških lesenih rogistih. V svojem dolgoletnem na področju glasbe je prejel več priznanj, med njimi tudi bronasto, srebrno in zlato Gallunovo značko. JANEZ KRES Je v litijski kulturi prisoten že vrsto let, čeprav se ni nikoli ukvarjal s petjem ali pa igranjem. Leta 1970 je kot predsednik Občinskega sindikalnega sveta Litija postal predsednik takratne Sindikalne godbe. To funkcijo je opravljal več Dobitniki Jerebovih priznanj MATIJA STREHAR Je član moškega pevskega zbora Vače že 24-to leto, 17 let pa je njegov zborovodja. Z njegovim strokovnim delom je privabil k sodelovanju tudi mlajše pevce tako, da se za usodo zborovskega petja v kraju ni bati. BOJAN ŠTINE Je pred leti živel in ustvarjal v Ljubljani, kjer ima tudi svoj atelje. Sedaj pa že skoraj 20 let upodablja letin je še danes, kljub mnogim obveznostim, pripravljen pomagati in ne samo godbi, temveč tudi drugim društvom in skupinam. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Gimnazije Litija, folklorna skupina Osnovne šole Šmartno pri Litiji, literarna skupina Regrat, harmonikar Tomaž Romanc, kvintet trobil in gledališko - recitatorska skupina Polšnik, ki je celotno prireditev tudi povezovala. M.Š. ttŠEFTI o->/ SS° ELEKTROSERVIS&TRGOVINA ELEKTROTOM Tomaž I>rakslcr s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec ELEKTROSERVIS VSEH VRST: -električnega ročnega orodja -malih gospodinjskih aparatov -generatorjev -bele tehnike TRGOVINA: -električnega ročnega orodja -pribora za električno orodje IZPOSOJA: -električnega ročnega orodja GSM: 041/507-321, TELEFON.: 03/56-71-321 A AVTOMEHANIKA IN AVTOKLEPARSTVO aVtojolV Jcvšnikova 26a 1412 Kisovec Bojan ROGLIČs.p. Tel.: 03/56 71 130 GSM: 041/ 690 163 Prodaja in montaža izpušnih sistemov za motoma vozila, 18 mesečna garancija, Polnjenje in montaža avtomobilskih klima naprav, Avtooptika, prodaja in montaža avtoplaščev. DELOVNI ČAS: PON./PET.: 6" - 17", SOBOTA: 8" - 12" 1. naslov za zlate zadeve .Z V ' xd>- I*-ZLATO i*-URE TEKSTIL del, čas: 9h-12h in 15h-18h, sob.: 9h-12h VEDNO V AKCIJI! MARTIN VESEL SERVIS PRODAJA AKCIJA 4x4 s klimo SUZUKI Češnjice 16b POPUST 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 01/72 31 032 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 jjPjl! C(V popust m vse pnevmatike - • "U /U pri plačilu z Rotovi no! I! III PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE! 1‘on.^t^nr _______________ ‘ 'Pa srefnn vojn in'' _______________ Sobota: S. “•12.“’ INTEGRAL Avtobusni promet in turizem, Zagorja d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Infonnacijc in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: iniegral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.inlegral-zagorjc.si ZIMA 2001 Slovenija: ROGLA, KRANJSKA GORA Avstrija: BAD KLEINKIRCHE1M, SEEBODEN, GERLITZEN, S1LL1AN Italija: FORNI Dl SOPRA, KRONI-LATZ, VAL Dl FASSA Zaključek sezone v Bad kleinkircheim - mu (22-25.3) že za 25.000,00 Sit KALALOGI SO til: NA VOLJO Umag: hotel Aurora že za 12.800,00 (27.04.-05.05) Otok Brač: hotel Kaktus že za 31.900,00 (27.04.-02.05.) Dubrovnik z letalom že za 52.450,00 dalje Komati: že za 32.900,00 (28.04.-02.05.) Škotska (5,6,8 dni), Irska (5,8 dni). Cvetoča Holandija (3,4,5 dni) Španija- od 129.700,00, Egipt- od 219.000,00, Kreta- od 85.000,00 Tunizija- od 63.000,00, Turčija- od 84.000,00 In še mnogo drugih krajev in dežel... LčHTI - 2-f. 0$. 1X>D\ Odhod iz AP Zagorje ob 4.30 uri. POLETJE 2001 Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, GLOBTUR, DOBER DAN. BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA 1-7 p-ztoVAMJA /K.. potovanja Z i/JTE4iW<7/U. Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobola: 9.00 do 12.00 ^.INTEGRAL ^.INTEGRAL JL. INTEGRAL I Prihaja nova Laguna! Med 16. in 24. marcem ste zato vabljeni v salone Renault, kjer jo lahko potipate in pogledate ali pa celo sedete vanjo in pridete do spoznanja, zakaj ste z njo eno. Laguna. Z njo ste eno. HNMiu[elt0 www.rrnault.si wap.rcnault.$i iBmHZMALGAir, Trbovlje Ut,«!****^' tdefim prinlaja (03) 56 33 110, 56 33 111,56 33 112 servis (03) 56 33 120 Ivin.til: mal^aj^tlcaler.miaulLsi, ww\v.avloliisamal}>aj.si -A- INTEGRAL ^ INTEGRAL INTEGRAL INTEGRAL -A- INTEGRAL Aktualno DOHODNINSKO NAPOVED ODDATI DO 31 .MARCA! 31.marca se izteče rok za oddajo dohodninskih napovedi za leto 2000. Napovedi za leto 2000 ni potrebno vložiti zavezancu, prejemniku pokojnine, ki je v letu 1996 prejemal samo pokojnino ZPIZ in pri tem med letom ni plačal akontacije dohodnine, obenem pa ni imel nobenega drugega obdavčljivega dohodka. Prav tako napovedi ni treba vložiti zavezancu, katerega bruto dohodki v letu 2000 znašajo 253.003 tolarjev ali manj ter zavezancu, dijaku ali študentu, ki je imel v letu 2000 samo prejemke za začasno ali občasno delo prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, če ti ne presegajo 1.173.014 tolarjev. Po podatkih Ministrstva za finance, Davčnega urada Hrastnik, je bilo v lanskem letu v roku oddanih 25.529 napovedi. Po pozivu bi moralo biti oddanih še 112 napovedi. Doplačil s strani davkoplačevalcev je bilo okrog 218,000.000 tolarjev, država pa je vrnila okrog 554,000.000 tolarjev. Napoved vložite pri davčni izpostavi, kjer ste vpisani v davčni register v času vložitve napovedi. Vložite jo lahko v Zagorju v prostorih občine, v Trbovljah pa na starem sedežu davčnega urada, ter v Hrastniku na sedežu davčne uprave. Napoved lahko pošljete tudi priporočeno po pošti, najkasneje do 31.3.2001. Ker je letos na ta dan sobota, je možno napoved vložiti tudi še v ponedeljek, 2.4.2001 (ne velja za priporočene pošiljke po pošti). V zadnjem tednu, torej od 26.3. do 31.1 bo delovni čas na davčnih izpostava podaljšan in sicer od 8. do 18.ure. V ponede jek, 2.4.2001 pa bo delovni čas od 8. d 15.ure. Za dodatne informacije in pomoč lahk pokličete na naslednje telefonske številke: 5< 42-170, 56-42-171, 56-42-130, 56-42-13 56-42-100 in 56-42-101. Na vseh davčn izpostavah pa so vam na voljo tudi brezplači brošure o dohodnini. Izkušnje preteklih let kažejo, da se večii davčnih zavezancev odloči za oddaj napovedi v zadnjem trenutku. Zato zaposle na davčnih uradih prosijo, da oddaja napovedi prej kot zadnji teden in se s tem tu izognete nepotrebnemu čakanju v vrstah. LESTVICE ZA ODMERO DOHODNINE IN OLAJŠAVE Na podlagi podatkov državnega urada za statistiko o višini povprečne plače v državi za preteklo leto je Ministrstvo za finance pripravilo lestvico za odmero dohodnine. Izračunana lestvica in zneski olajšav, ki znižujejo davčno osnovo, so bistveni podatki za vse, ki želijo izračunati koliko jim je država še dolžna ali koliko ste državi dolžni vi. Lestvica za odmero dohodnine 2000 letna osnova (v tolarjih) davek (v tolarjih) nad do 1,143.196 17% 1,143.196 2,286.390 194.342 + 35% nad 1,143.196 2,286.390 3,429.587 594.460 + 37% nad 2,286.390 3,429.587 4,572.781 1,017.444 + 40% nad 3,429.587 4,572.781 6,859.171 1,474.723 + 45% nad 4,572.781 6,859.171 2,503.598 + 50% nad 6.859.171 Olajšave za dohodnino Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 2000, ugotovljeni na podlagi podatka o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2000 (v nadaljnjem besedilu PP), ki znaša 2,300.028 tolarjev, so naslednji: 1.znesek neobdavčljivega dela v višini 11% PP po 7.členu zakona o dohodnini 253.003 SIT 2. zneski olajšav po S.člcnu zakona o dohodnini, priznani: invalidom s 100% telesno okvaro v višini 100% PP 2,300.028 SIT učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40% PP 920.011 SIT starejšim od 65 let v višini 8% PP 184.002 SIT 3. znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po lO.členu zakona o dohodnini znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana 10% PP, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča za 5% navedene plače: za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v višini 10% PP 230.003 SIT za dva otroka v višini 25% PP (10%+15%) 575.007 SIT za tri otroke v višini 45% PP (10%+15%+20%) 1,035.013 SIT za štiri otroke v višini 70% (10%+15%+20%+25%) 1,610.02C SIT za pet otrok v višini 100% PP (10%+15%+20%+25%+30%' 2,300.028 SIT za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča na enak način kot v zgoraj navedenih primerih za motenega otroka v višini 50% PP 1.150.014 SIT ________________________________________________Pflprovll P.M. Blagovna menjava zasavske regije s tujino PRI UVOZU SKORAJDA NEODLOČENO Območna zbornica Zasavje pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila podatke blagovne menjave zasavske regije s tujino za obdobje januar-december 2000. In kaj šravijo številke? Največ so izvozili in uvozili v Zagorju, najmanj so izvozili v Trbovljah, najmanj pa so uvozili v Hrastniku. Sicer pa je delež regije v izvozu Slovenije 1%, v uvozu pa 0,6%. JANUAR-DECEMBER 2000 Izvoz Uvoz Hrastnik 31.588 13.956 Trbovlje 14.439 22.677 Zagorje 45.096 23.347 Regija 91.123 59.980 Delež v izvozu/uvozu regije 34,7/23,3% 15,8/37,8% 49,5/38,9% 100/100% JANUAR-deccmbcr 1999 Izvoz Uvoz Hrastnik 38.408 13.639 Trbovlje 12.052 20.319 Zagorje 37.949 22.602 Regija 88.409 56.560 __________________________Pripravil P.I ODPRODAJA DELNIC V HRASTNIKU V ponedeljek, 5.marca so se hrastniški svetniki s korespondenčr sejo odločili, da odprodajo delnice LB Banke Zasavje najugodnejšen ponudniku za najmanj 40% knjigovodski vrednosti delnic, to p pomeni nekaj več kot 22 tisoč tolarjev. Sklep o odprodaji delnic : sprejeli že lani, vendar takrat ni bilo pravega ponudnika. Namerava so jih prodati po 50% knjigovodski vrednosti, zdaj pa jo prodajajo j nekaj višji ceni, kot znaša minimalna vrednost delnic. Po dogovorje ceni namerava paket 1779 delnic LB Banke Zasavje odkupiti Kapitalsi družba Ljubljana. ^„„{1 Mo; 7^A£j**rVjjrtn Ij rA^ij 6? Fotografija je poznana nekako od prve polovice 19. stoletja in kot menijo poznavalci, seje zdela zanimivejša kot odkritje kakšnega planeta. Nekateri so fotografijo komentirali z začudenjem, češ, da tudi ljudje, ki nimajo pojma o risanju, v nekaj minutah napravijo popolne in trajne slike predmetov, ki so jim všeč. Fotografski postopki pa so se spreminjali in današnji se že zdi, da je za fotografiranje vse več navdušencev. Kajti s fotografiranjem sc popestrijo druženja, obeležijo obletnice in srečanja, ugotavljajo tudi, kje in kdaj so boljše izgledali ter kaj jib je posebej razveselilo ali razjezilo, kot tudi razglabljajo, zakaj sc v 'ta boljšib' oblačilih še vedno niso fotografirali, in tako dalje. Za marsikoga sc sproščenost razblini v trenutku, ko mu je za petami kak fotograf, nasprotno pa marsikdo dobi polet za druženje šele tedaj, ko ima občutek, da se bodo lahko skupaj slikali. Kakopak mnogi poškljocajo skoraj vsak trenutek zabav, razvedrila in drugega, pa še zmeraj menijo, da nimajo nobene zares dobre fotke, drugi pa so zadovoljni že s skromnim fotografskim prispevkom, ki je obeležil nekakšne prijetne trenutke. Predvsem pa je fotografija, kot pač vsaka umetnost, naklonjena vsemu lepemu in kar je lepega, si pač vsakdo predstavlja po svoje. Zato so včasih najprisrčnejše tiste fotografije, ki pravzaprav niti niso pora tale. V tem smislu seveda, da so še vedno prijetne okusu in ugajanju. Tildi nekateri anketiranci so razpredali o svojih najljubših fotkah. Besedilo in slike: Petro Radovič AlmirDžinalič, dijak, iz Zagorja: "Nobene svoje najljubše fotografije nimam, čeprav se rad fotografiram. Zdi se mi, daje vsaka fotografija po svoje zanimiva. Všeč mi je tudi modna in športna fotografija, še najrajši pa pogledam fotke iz kakšnih družabnih srečanj. Lepše so barvne fotografije." Vanda Korbar, trgovka, iz Zagorja: "Ne hranim svoje naj ljubše fotografije in se tudi bolj redko fotografiram. V času praznikov in na kakšnih izletih se ponavadi največ fotografira. Dobro fotografijo pa rada pogledam, če je barvna ali če je črno-bela. Všeč so mi tudi fotografije narave in živali." Mira Sebanc, upokojenka, iz Zagorja: "Le redko se fotografiram in še redkeje jaz fotografiram druge. Kajti zdi se mi potrata, če imaš preveč Pij fotografij, saj ponavadi tiste trenutke, ki nam /ares veliko pomenijo, le redko ujamemo s fotoaparatom, l-blogralije mi za obujanje spominov, bolj všeč pa so mi barvne fotografije, sploh fotografiranje narave je prijetno." jš Roman Savšek, ekonomski tehnik, iz Zagorja: "Zelo malo fotografiram, saj si kakšne pomembnejše zadeve rajši zabeležim, kot pa. da bi za vsako ceno le fotografiral. Nimam niti svoje najljubše fotografije. Vendar so kvalitetne fotografije vsakomur všeč, četudi so fotografirane živali, ljudje ali narava." ? w* Urška Matič, trgovka, iz Domžal: "Seveda imam tudi svojo najljubšo fotografijo. In sicer se mi zdijo najprijetnejše kakšne sproščene fotografije iz otroških let ali iz kakšnih počitnic. Rada si ogledujem fotografije, ker me spomnijo na vzdušje ob kakšnih slavjih ali srečanjih. Zlasti v času poletnih počitnic veliko fotografiram. Včasih tudi slučajne fotografije dobro poratajo, vendar se ponavadi vsi prej dobro pripravimo, če se hočemo fotografirati." Mirka Skrabanja, delavka, iz Litije: "Ne fotografiram se pretirano, kot tudi nimam veliko fotografij svojih znancev in prijateljev V družini se rajši fotografiramo v kakšnem foto-atcljcju. Kajti zdi se, da včasih kakšne fotografije izpadejo povsem drugače - bodisi lepše ali slabše, kot pa seje tebi zdelo ob kakšnem slavju. Ljudi pa si bolj zapomniš, če imaš kakšno njihovo fotografijo, sploh če se z njimi ne videvaš veliko." Jože Lovše, upokojenec, iz Litije: "Morda bi za svojo najljubšo fotografijo izbral poročno, toda od takrat je minilo že preveč časa. Sin se več ukvarja s fotografiranjem, nasplošno pa mi je vseeno, kdo me fotografira, čeprav profesionalni fotografi včasih res naredijo boljšo fotko. Večinoma fotografije nastanejo v družinskem krogu in rad imam, če so fotografije hecne, všeč pa so mi tudi kakšne fotografije narave v vseh letnih časih." Nataša Goljan, trgovka, iz Litije: "Svojih najljubših fotografij imam pa kar nekaj. Vendar se mi zdijo najbolj prisrčne fotografije iz otroških let. Mnenja sem, da fotografije boljše izpadejo, če se ne trudiš pretirano, da bi čim boljše izgledal. Za fotografiranje se le redko naličim ali kako drugače uredim, ker mi je nasplošno všeč, da ljudje na fotografijah izglodajo takšni, kot so med tednom. Bolj kot črno-bele, so mi všeč barvne fotografije in če se le da, skušam s fotografijo ujeti kakšne nevsakdanje in prijetne trenutke." Andreja Cizerlc, bančna uslužbenka, iz Litije: "Rajši jaz fotografiram druge, ker se mi zdi. da nisem preveč fotogenična. Dobro pa je imeti kakšne fotografije za spomin. Če pa venomer in ob vsaki priliki fotografiraš, sc povsem porazgubi občutek za pomembnejše trenutke, ki sijih želel imeti na fotografiji. Všeč so mi barvne fotografije in take, ki nastanejo spontano." I5.SUŠCA 2001 hT*i.TLa,13 Boštjan Grošelj Pesmi za sanfe Za letos smo opravili izbor slovenske predstavnice za evrovizijski popevkarski festival. Nuši Derenda seje uresničil del sanj, hkrati pa jo zmaga zavezuje k predanim pripravam na tistih nekaj minut, ko bo pozornost širnega evropskega avditorija usmerjena vanjo. Poosebljala bo podalpsko domovino, ki se želi predstaviti svetu in prek svojih prebivalcev prispevati v kulturno zakladnico človeštva. Tudi s popularno glasbo namreč lahko ponesemo glas o Sloveniji daleč onkraj meja ter se dokažemo kot ustvarjalen in z življenjsko energijo prepojen narod. Pesmi so bistveno več kot le tržno blago - so izraz duše in srca. Ob njih si prebujamo čustva in vedno znova preverjamo, ali še plavamo s tokom reke življenja. Z njimi na mnogotere načine preigravamo ključna vprašanja smisla in prečrpavamo živo vodo sanj, navdušenja, optimizma, zagona in strasti, da bi sleherni trenutek postal hvalnica življenju, ki se ponuja v polnosti vsakemu med nami, le odpreti se mu moramo in se prepustiti njegovim božajočim dotikom. Tekmovanje za pesem Evrovizije že več desetletij povezuje nacionalne televizije evropskih držav. Gotovo nosi v sebi nek močan združevalni naboj, ki dokazuje, da glasba resnično ne pozna meja. Brez tega naboja se ne bi ohranilo, ampak bi se postaralo in zastaralo. Tako pa se ves čas obnavlja v prihajajočih generacijah in ohranja skrivnostno privlačnost. Preživelo je že številne družbene spremembe in modne trende, ker je nastalo iz spontane potrebe po izmenjavi in primerjavi izkušenj glasbeno raznolikih družbenih okolij. Na takšnih festivalih se narodi medsebojno spoznavamo, kar prispeva k večjemu razumevanju, ki povečuje strpnost do drugače mislečih in čustvujočih. Ugotovimo lahko, da se razlikujemo samo v odtenkih, bistvena čustva pa so pri vseh enaka. Med nastopajočimi, obiskovalci v dvorani in gledalci pred malimi zasloni se ustvari nevidna vez. Postanemo veliko multikulturno občestvo, skozi katerega teče povezovalna energija, ki jo usmerja pesem. Sodelujemo v gibanju za mir in boljše medčloveške odnose. Televizijski medij v tem primeru igra vlogo pristnega povezovalca ljudi, kar naj bi bil njegov temeljni namen. Marsikdaj televizija sicer poneumlja, a to še ne pomeni, da je sama po sebi nekaj slabega. Slabo jo naredimo kvečjemu sami, kadar si domišljamo, da je cenena TV zabava pravi odgovor na dilemo, kako preživeti prosti čas. Taka TV zabava prispeva k odtujevanju med ljudmi namesto k pristnemu združevanju in rasti zavesti o skupni poti človeštva v prihodnost. Prav zato je še toliko pomembneje negovati prireditve, ki televiziji vdihujejo življenjski žar in poudarjajo njeno pristno poslanstvo. Zakoreninjenost evrovizijske popevke je dokaz, da si ljudje želimo takih prireditev. Čutimo namreč, da je v njih nekaj globljega, nekaj, cesar se ne da izraziti z besedami, kljub temu pa nas močno privlači in navdaja z občutkom smisla. Toplo nam je pri srcu, ko se potapljamo v čarobnost doživljanja in podoživljanja trenutkov, ko se ob použivanju pesmi ustavi čas in za hip zamaknjeni obnemimo nad poljubom večnosti ... Evrovizijski festival je idealna priložnost, da si pustimo zaigrati na nežne strune naše notranjosti. Prepustimo se vsem razumljivemu jeziku melodij, ki nas bogatijo in krepijo spoznanje, da je vredno živeti. Vredno se je oplajati pri vrelcih smisla. Igor Gošte 100 DNI V soboto se je izteklo prvih sto dni Drnovškove velike koalicije. Upokojenci zagotovo ne morejo biti najbolj zadovoljni, saj je vlada že takoj po ustoličenju spremenila način usklajevanja pokojnin s plačami. Seveda ne V prid upokojencev. Ti bodo po nekaterih izračunih v letošnjem letu prikrajšani za več kot polovico mesečne pokojnine. Lahko so »hvaležni« sedanjemu ministru za finance Antonu Ropu, kije za časa prejšnje Drnovškove vlade pripravil pokojninsko reforma in očitno posledično pridelal še večji primanjkljaj v SPlZu. Podobno mu j c uspelo, ko je bil pred leti državni sekretar za lastninjenje in smo dobili privatizacijsko luknjo. Poleg pokojninske in še mnogo večje privatizacijske luknje, pa mednarodne denarne institucije opažajo, da se pri nas veča še ena luknja. Proračunska. Po njihovem naj bi bil proračunski primanjkljaj najmanj dvoodstoten in ne enoodstoten kot trdi vlada. Finančni minister odgovarja, da so za krizo v javnih financah krive previsoke plače. Prav rad bi eno leto ministra Ropa pustil preživeti s povprečno plačo. Pa ne s povprečno slovensko plačo, v kateri so zajete tudi plače menedžmenta, zdravnikov, sodnikov, poslancev, ministrov in druge "dobre" plače, ampak s povprečno plačo slovenskega delavca ali kar je še slabše, s plačo delavk v trgovini. Sam menim, da za slabo finančno stanje v državi, ki ga in ga bo Drnovškova ekipa reševala na račun odprodaje državnega podjetja (bank, Telekoma itd.) niso krive plače. Te so mnogokje že zelo nizke. Predvsem je potrebno poceniti delovanje države, speljati reformo državne uprave, privatizacija je le na pol poti, saj je več kot 50 % gospodarstva (kot je povedal vodja opozicije Janez Janša) še vedno neposredno ali posredno pod kontrolo države. V oči 100 dni vladanja bodejo tudi nekatere kadrovske zamenjave. Predvsem je v mnogih očeh zanimiva zamenjava Vitoslava Turka (Elektro Slovenija), ki je uspel tujim partnerjem prodati našo odvečno električno energijo z velikim dobičkom. Pa to očitno ni bilo dobro. Mogoče pa bomo lahko naslednje mesece vlado pohvalili, saj se je očitno odločila stopiti uradnikom na prste, jih disciplinirati. Dopovedala jim je namreč, da morajo redno vsak dan hoditi v službo in tudi vsak dan poslovati (?!). Drugo kar razveseljujejo, daje vlada pripravila predlog za povišanje socialne podpore za brezposelne. Čeprav tudi nekaj čez 35 tisočakov ne zagotavlja brezposelni osebi normalnega in dostojnega preživetja, je to vendarle korak naprej iz zdajšnjih 22 tisočakov. Skrb vzbujajoča pa so zadnja pogajanja socialnih partnerjev o novem Zakonu o delovnih razmerjih. Nekatere spremenjene rešitve posameznih členov zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, so velik korak nazaj. Za časa ministra za delo dr.Miha Brejca, ki je bil, kar je tudi večkrat izjavil, bolj naklonjen sindikatom in s tem delavcem, kot drugim socialnim partnerjem, je bil osnutek zakona za sindikate mnogo bolj ugoden. Po novem, pa se zdi, da želi predlagatelj (vlada) zakona bolj ščititi interese delodajalcev (močnejše strani). Kar pa ni povezano s prvimi stotimi dnevi Drnovškove vlade, bo pa z naslednjimi, je zagotovo imenovanje novega-starega guvernerja Banke Slovenija. Sedanjemu dr.Francu Arharju sc namreč izteka mandat in če so moje napovedi točne, ga bo na tem položaju zamenjal nekdanji Drnovškov minister za finance mag.Mitja Gaspari. Prav tega pa se najbolj bojim. Z dosedanjim delom je namreč nepolitični Arhar mnogim državljanom predstavljal zgled dobrega gospodarja državnih financ in ni dopustil vmešavanje politike. To pa po mojem, vladajočim ni po godu. Zato bomo dobili političnega guvernerja. Vesel bom, če se motim. e- »■ S r— r- J . J J . Ir Ti J \t f| U. BEBARJEVA HIŠA NA DRUŽINI 1 KLJUBUJE ČASU Fotografije, ki jih je na enem izmed prejšnjih obiskov v zaselku Družina nad Zagorjem, na kmetiji Bebarjevih, posnel kolega Tomo, so tako zgovorne, da skorajda ne rabijo komentarja. Všeč so bile tudi Bebarjevi Jožefi, ki sva ji jih pokazala, 81 let stara Jožefa se dobro drži. ko sva jo minulo sredo obiskala. Zdelo se nama je, da je bila enainosemdesetletna Jožefa najinega obiska vesela. Verjetno tam gori nimajo veliko obiskov. Skupaj s hčerko Tončko naju je povabila za leseno mizo, ki stoji ob eni najstarejših hiš v Zasavju. Sin Tone je ostal pod kozolcem, kjer je popravljal avtomobil. Ob pogledu na letnico, kije izrezana na tramu hiše, je težko verjeti, da lahko nekaj času kljubuje skorajda tri stoletja. A očitno so graditelji te lične lesene hišice, davnega leta 1724 vedeli, kako je treba graditi. Seveda pa so za hišo, generacije, ki so v njej živele, očitno našle pravo mero skrbnosti, da so jo uspele ohraniti v takšni podobi do današnjih dni. Tudi sedanji stanovalci oziroma Jožefa in Tončka, saj sin Tone živi v novi hiši, tik ob stari. Jožefa, ki seje rodila v Pečah, v družini, kjer je bilo devet otrok, se je v hišo priženila po drugi svetovni vojni, potem ko je v partizanih padel njen prvi mož Jaka. S Tonetom, s katerim se je poročila potem, ko je po vojni prišel iz logarja, sta skupaj živela vse do njegove smrti leta 1993. V zakonu so se jima rodili sin Jože in hči Tončka in še en otrok, kije umrl star komaj tri mesece. V hiši, kije že nekaj let prekrita z opeko, prej je streho prekrivala slama, ni vode. Če ni prav sušno obdobje, imajo na voljo kapnico, če pa je, jim jo po strmi in ozki makadamski poti, iz dobra dva kilometra oddaljene zagorske doline pripeljejo gasilci. Elektriko pa imajo že vse od leta 1947. Televizije v stari hiši ni, s hčerko pa si ob večerih radi prižgeta radio. »Glasbo imava zelo radi, za politiko nama pa ni!« je povedala Tončka. Jožefa in hči se sicer preživljata z nizko pokojnino in socialno podporo, ki jo prejema bolna hči. Povedali sta še, da bi Jožefa pred hišo. V kuhinji. .iTi hnrir^n večkrat šli v mesto po nakupih, tudi k maši (tako pa zmolita kar doma), če bi ponje prišel kdo z avtomobilom. Kljub svojim letom in bolečim kolenom, pa seje Jožefa že tudi to leto peš odpravila v dolino. »Po pokojnino,« je dejala in dodala, da jo je nazaj z avtom pripeljal sin. Sicer pa se Jožefa nad svojim zdravjem ne pritožuje, tudi pri hrani nima kakšne posebne diete. Je vse po vrsti. Še najrajši pa se posladka s kakšno sladkarijo. Jožefo sva vprašala, kako je kaj zadovoljna s sosedi in ali jih je v pustnem času obiskala kakšna pustna šema. »Ne, maškarad sem gor v Družino že dolgo ni bilo. Za sosede pa lahko rečem, da imamo zelo dobre in prijazne. Predvsem sta mi pri srcu Alenka in Marjan, ki imata malo pod našo kmetijo čebelnjak in ličen kozolec«, je odgovorila. Za lep konec našega snidenja smo skupaj zapeli še eno ljudsko. Kako zanimivo, da je Tončka predlagala pesem »Tam dol na ravnem polju«. Pa smo tam gori, onim spodaj v dolini, ubrano zapeli. Škoda, da nas niso slišali. Slike Tomo Brezovot besedilo Igor Goste Bebarjeva hiša. NOVA CORSA ODRASLI MALI AVTO. OPEL ■©- avtotehna WD@ in Mah kovic http://www. mdio-trbovlje.si Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887 A-§ DDM2ALE HONDA Servis in trgovina d o.o., Blalnica 3a, IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 _____________lax 01/562 37-05_____ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 TOURING moč (kVVZKM) MPC GL 1800 AGold Wing 87/118 5.099.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.669.000 NT 650 V Dauville 41/56 1.749.000 SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.589.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.339.000 2.399.000 VFR 800 Fl 81/110 CB 600 F Hornet 71/97 1.559.000 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VTR 1000 SP-1 100/136 2.769.000 VTR 1000 F FireStorm 81/110 2.159.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.489.000 CBR 600 FS Šport 81/110 2.149.000 CBR 600 F 81/110 2.069.000 NSR 125 R 11/15 919.000 CHOPPER VT 750 DC Black Widow 32/44 1.779.000 VF 750 C Manna 64/87 2.049.000 VT 750 C2 Shadow 32/44 1.729.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.669.000 VT 600 C Shadovv 29/39 1.549.000 VT 125 C/C2 Shadovv 11/15 1.129.000 ENDURO XL 1000 V Varedero 70/95 2.259.000 XRV 750 Africa TVvin 44/60 1.899.000 XL 650 V Transalp 41/55 1:669.000 XR 650 R 45/61 1.639.000 NX 650 Dominator 32/44 1.289.000 NX 250 Dominator 17/23 1.219.000 XL 125 V Varadero 11/15 1.169.000 XLR 125 R 8/11 959.000 CROSS CR 250 R 43/58 1.329.900 CR 125 R 30/41 1.319.900 CR 80 RB 20/27 849.900 SKUTER X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001 /Valvasorjev trg 3, 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209,8980-390 GSM: 041 681-584, 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP dni,! postanite 1)1 E-mail: atv.signal@siol.net najbolj gledana LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ti a n*M3*!TTi 15.SUŠCA 2001 London fcot gimsfca pustolovščina osnovnošolcev Iz kratkega izleta po Londonu V soboto, 24. februarja dopoldne smo se zbrali na avtobusni postaji učenci višjih razredov Osnovne šole Ivana Skvarče z učiteljicama Vando Kopušar in Danijelo Koprivšek z namenom, da skupaj s turistično agencijo Twin in njihovo vodičko Damijano Ravnikar preživimo Nemčiji, kjer nas je pričakalo sonce. Tudi mi smo bili sončno razpoloženi, čas potovanja smo si krajšali z raznimi igricami in občudovali pokrajine, ki so bežale mimo nas. Potovanje preko Belgije smo prespali in se zbudili v Franciji, v mesu Calais, kjer smo se vkrcali na trajekt, ta nas je prepeljal na "otok". Sledil je naš prvi slik z Britanci na Im- kar dobro odnesli, glave so k sreči ostale na vratovih. Pred nami se je bohotila mogočna utrdba The Tower of London in gotovo najlepši dvižni most na Temzi -Tower Bridge. V Tower of London je kraljevska zakladnica, kjer hranijo kraljevske dragulje, te varuje tudi devet krokarjev. Britanci so neverjetno vraževerni, saj verjamejo, da bi se Britaniji zgodila huda nesreča, če bi bilo manj kot šest krokarjev, zato ima tri v rezervi, da ohranjajo blagostanje svojemu otoku. Po večerji in doooolgemu tuširanju smo se utrujeni odpravili spat v prijazen hotel. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpeljali na slavni Trafalgar Square in pozdravili admirala Nelsona ter nakrmili golobe. Opazovali smo menjavo konjeniške straže na Dovvning Streetu. se podali skozi St. James park do rezidence kraljeve družine v Buckinghamski palači. Nekaj korakov stran še vedno čaka na kronanje naslednjega angleškega kralja znamenita NVestminster Abbey, v njej so se Londončani poslovili od svoje drage princese Diane. Dopoldne smo zaključili z ogledom največjega simbola Londona, to je Big Ben. Popoldan je bil rezerviran za ogled voščenih lutk Madame Tussaud's in ogled izjemno zanimivega Natural History Museuma, zanj bi potrebovali kar nekaj dni, da bi si ga lahko v celoti ogledali. Zvečer smo se odpeljali na Piccadilly Circus, kjer smo iskali umetnike in znane osebnosti glasbe in filma, na žalost so najbrž bili vsi na podelitvi Britanskih Oskarjev!? Svoje potepanje po Londonu smo počasi zaključili z nakupom raznih spominkov in s fotografiranjem svojih novih prijateljev, nato pa smo se odpravili proti domu. Vodička je bila enkratna, zabavna, polna energije, vedno dobre volje, z ogromno znanja in vedenja o londonskih znamenitostih, katere nam je posredovala na zanimiv in za mlade privlačen način. Učiteljici Vanda in Danijela nista nič zaostajali za njo. Obema bi se v imenu vseh učencev in staršev naše šole rada zahvalila, saj vem, da sta nase prevzeli veliko odgovornost in skrb in žrtvovali tudi svoje počitnice. Kdor dela s srcem, uživa v svojem poklicu, čeprav je včasih gotovo tudi težko, in prepričana sem, da bodo njuna prizadevanja obrodila sadove, marsikomu izmed nas sta še bolj približali predmet angleščine, ko sta nas popeljali do njenega "izvira". Neža Vidmar iz 6,c razreda OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi Pogled na Tower Bndge z Monumenla -311 stopnic in 61 m visokega stolpa. nekaj nepozabnih dni v Londonu. Kljub sneženju, ki nas je vse prijetno presenetilo, saj bi si marsikdo izmed nas z veseljem nataknil smuči, smo se polni pričakovanj odpravili proti Angliji. Pred nami je bilo celodnevno potovanje. Skozi Karavanški predor smo prispeli v Avstrijo, preko Beljaka in Salzburga in že smo bili v migration Office, a o tem kdaj drugič. Avtobus je zapeljal na levo stran ceste ( v Veliki Britaniji vozijo po levi) in po krajši vožnji skozi grofijo Kenti smo prispeli v Greenvvich. Tu smo se sprehodili do "črte", ki določa čas po vsem svetu. Ogledali smo si St. Paul's Cathedral in hrabro stopili na Tower Hill, kjer smo jo Če bi sedemnajst učencev iz OŠ Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi vprašali, za katero stvar se jim ni zdelo škoda tvegati približno 35.000,00 tolarjev in še malce več, bi enotno dejali, da gre za potovanje v London oziroma za ogled Londona ali kar: London, London, London... In štiri dni so kar med zimskimi počitnicami od 24. do 27. februarja preživeli v Londonu, kjer so se jim pri razgledovanjih londonskih imenitnosti, pridružili še potujoči osnovnošolci iz Metlike, Celja, Velenja, Cerknice, skratka, v organizaciji Turistične agencije TVVIN iz Ljubljane in z vodičko Damijano Ravnikar ter spremljajočima zagorskima učiteljicama angleščine Vando Kopušar in Danijelo Kropivšek, so v Londonu brskali po arhitekturi in umetnosti, po zabavi in sproščenih debatah v angleščini, daje bil izlet v London prepleten z novimi prijateljstvi in kopico prijetnih vtisov. Marsikaj je učence prevzelo, nekatere vtise pa je popisala tudi šestošolka Neža Vidmar, čeprav so se izleta udeležili večinoma osmošolci. Kot pravijo, je bil London zares Real London - 'tapravi' in sploh super London. ER. Zasneženo sobotno dopoldne ali izlet v London se pričenja. Laburnum - nagnoj Nagnoj je rastlina, ki v spomladanskih mesecih za kratek čas postane zanimiva prenekateremu obiskovalcu gozdov. V mesecu maju se okrasi z neštetimi rumenimi cvetovi, kateri skoraj v celoti prekrijejo rastlino. Prav zaradi cvetov so mu ljudje namenili lepo ljudsko ime, zlati dež. Nagnoj pa ni samo predstavnik dreves, ki rastejo v gozdovih, temveč je našel svoje mesto tudi v hortikulturni zasaditvi, vrtov in parkov, kjer si je našel posebno mesto Vossov nagnoj. Križanec med alpskim nagnojem in navadnim nagnojem, ki so ga našli leta 1856 na Južnem Tirolskem in poimenovali v Watererjevi drevesnici v Angliji. In prav ta križanec so iz Anglije s potikanjem te matične rastline razširili po vsem svetu. Njegova glavna značilnost so njegovi tudi do 40 cm dolgi rumeni cvetovi, ki prekašajo oba starša. V drevesnicah vossov nagnoj razmnožujejo s cepljenjem, kjer kot podlago uporabljajo navadni nagnoj. Semena nabirajo marca, ko so že stratificirani, saj je njihova kalivost kar 100%. Vzkalijo v dveh tednih. Cepimo lahko na več načinov. Pozimi (februarja, marca) z ročnimi cepitvami, s kopulacijo ali dolago s strani. Spomladi na prostem. Poleti z okulacijo na dvoletne podlage (v naslednjem letu zraste do 2 metra). Za cepljenje so primerna očesa iz sredine poganjka. Lahko pa se odločite za lesnate potaknjence, ki jih potikamo v jeseni. Vsi deli nagnoja so strupeni. Posebej bodite pozorni na semena, cvetove in liste, ki vsebujejo alkaloid labumin, ki deluje podobno kot strihnin. Zanimiveje, da so koze, ovce, srnjad in zajci odporni na njegov strup, ter so s tem tudi njegovi edini škodljivci, saj se pogosto zgodi, da divjad v vrtu uniči mlado rastlino, zato jo je potrebno zaščititi, podobno kot sadno drevje. Prav zaradi njegove strupenosti, nagnoje ne sadim v vrtove, kjer so prisotne mlajše osebe, še posebej to velja za okolico javnih zavodov ali parkov. Zgodilo se je tudi, da je bilo mleko koz stupeno prav zaradi smukanja nagnojevih listov, vprašljiv pa je tudi med te rastline. Nagnoj ni posebej pomemben v lesni industriji, velja pa za trd in žilav les, ki se ga težko cepi. Les se lepo obdeluje in izredno lepo polira, zato je cenjen pri izdelavi okrasnih predmetov, glasbenih instrumentov, v rezbarstvu ter kolarstvu. Čeprav je izredno strupena rastlina, pa ga ljudje vse pogosteje zasajajo v svoje vrtove. Zraste v grmasto ali drevesno obliko nekje višine sedmih metrov. Kot okrasna rastlina je primeren za vzgojo ob zidu ali ob obokih, kjer je potrebno dokaj zahtevno obrezovanje. Na rez je odporen, saj ga v gozdu vzgajajo kot panjevsko drevo. Sama rastlina ne prenaša prostega presajanja, če' pa je to potrebno, takrat se odločimo za mlado rastlino. V drevesnici si izberimo zdravo rastlino. Še posebej se osredotočimo na korenine, ki so zelo pomembne v nadaljnjem razvoju. V vrtu poiščite prostor ob vrtni liti ali pa drevo postavite, kot osrednjo rastlino v vrtu. Pomembno je, da ima dovolj sonca, saj velja za pionirsko rastlino, ki nas bo hitro razveselila s čudovitimi cvetovi, ne pozabimo pa, da ima lahko njegova lepota zelo veliko ceno. Besedilo In sliko: Solo Toškor Urejanje vrtov in parkov, CAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAV Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje. okrasno rastlinje in strojno prekopali vrt. ^skalnjakov in vodnih objektov, urejanje grb' Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje 041 832 853 041 838 013 in svetovanje ^TrTTtTTii;nrTTyi'ii j?T TiVii riTiHi HTntgfTtnrTr KOPER LNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE Koper je enoletna, koromaču sorodna aromatična rastlina, ki ima tudi nekaj zdravilnih lastnosti. Zraste od 80 do 120 cm. Cvetovi, združeni v kobule, so rumene ali rumeno zeleno barve. Iz njih rastejo jajčasti plodovi, sestavljeni iz dveh semen. Nekateri viri navajajo, da je njegova prvotna domovina južna Evropa, drugi pa, da sta to Indija in Iran. Vonj in okus semen nekoliko spominja na kumino, le da deluje bolj sveže in milejše. V pradavnih časih so kopru pripisovali magično moč, prepričani so bili, da krepi spolno moč. Kot ena od čajnih sestavin koper pospešuje izločanje vode ter blaži želodčne krče. Koper pomirja kolcanje, lajša prebavo, preprečuje bruhanje in napihovanje, pomaga proti nespečnosti ter odpravlja ustni zadah. PAPRIKA Poznamo preko 200 vrst in podvrst te rastline (velikost, barva in okus plodov).Pradomovina paprike je srednja Amerika. Je enoletnica, ki jo gojimo zaradi plodov, sveži plodovi vsebujejo okoli 85% vode, nekaj beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Zanimivo je, da paprika vsebuje od 50 do 350 mg % vitamina C, torej več kot druga zelenjava in tudi več kot limone in pomaranče. Vsebuje pa tudi provitamin A, vitamin E, P, B1 in B2. Iz ostre paprike pridobivajo tinkturo, ki služi za zdravljenje revmatskih obolenj. Ostra paprika tudi stimulira apetit in deluje pozitivno na prebavo. Nekateri zdravilci papriko priporočajo za boljšo prebavo, za izboljšanje vida, preprečevanja prehlada in proti parodontozi. Nasveti »naših mam« Če imamo revmatične bolečine, nekaj noči zaporedoma oblagajmo obolelo mesto s posebej pripravljenim testom (pivski kvas, oslajeno mleko in moka), po katerem posujemo na drobno narezano papriko in ga prelijemo z olivnim oljem. Za izboljšanje vida, preprečevanja prehlada čim pogosteje jemo solato iz paprike, začinjeno z malo soli, jabolčnim kisom in olivnim oljem. Pripravil Igor Goste Limuzina in Variant • že od 1.990.000 SIT • na voljo tudi modeli s klimatsko napravo Trbovlje: 03-56-33-155 Litija: 01-89-62-600 cemmerce LJUBLJANSKA 16,12/0 LILIJA Lel.: 01/898 04 40 01/898 31 /3 PRODAJA IN SERVIS VOZIL SEAT NA ZALOGI OMEJENA I KOLIČINA VOZIL I LETNIK 2000 I PO UGODNIH CENAH « ODPIRALNI ČAS: 8 *-19 S0B01A: 8/M3.10 ulsbalgu 7 ZOFKA HAUPTMAN Zadnje čase pravi, da pri poslovanju uveljavlja tudi nekakšen smisel za organizacijo. Poleg umetniške plati, je namreč pri vodenju foto-poslovalnic potrebne tudi nekaj tovrstne veščine. Če bi se zanašala zgolj na horoskop, itak pravijo, da so rojeni v znamenju "ovna" vztrajni in trmasti. Vendar horoskop prebere bolj za relaksacijo, čeprav ugotavlja, da je v stvareh, ki jih počne, dostikrat vztrajna in tudi smisla za organiziranost ji ne manjka. Čeprav si zna sedaj, bolj kot kdajkoli prej, organizirati posel in prosti čas. V fotografiranje pa je dejansko zagledana in še zmerom skuša kakšno fotografijo izdelati boljše oziroma brez naglice, ki je značilna za sedanji način fotografskih postopkov. Povedala je, da je bilo ukvarjanje s fotografijo le ena od stvari, ki si jih je najbolj želela početi v življenju. Tudi malce sreče je bilo posredi, saj je fotografsko znanje lahko pridobivala pri družini Erjavec na Dolenjskem, ki slovi po tem, da je imela takoj po iznajdbi fotografije svoj foto-atelje. In nekdaj so fotografski postopki terjali več fotografovega truda. Ustvarjalnost je vlagala skorajda v vsako fotografijo posebej, delalo se je ročno in ob obilici črno-belih fotografij so si menda najpoprej fotografi zaželeli tudi barvnih fotografij. Sprva so barvitost pridobivali s tem, da so na črno-bele fotografije vnašali barve, ko so recimo bolj poudarili modrino neba na pokrajinskih raglednicah ali pordečili ličnice in podobno. Fotografija se ji je zdela umetnost in takšen pristop je ohranila vse doslej, četudi pravi, da je zdajšnji fotografovo delo razvrednoteno s tem, ko je bolj poudarjena količina fotografiranja in ne toliko tudi kvaliteta fotografij. Kljub temu, da jo še zmeraj navduši portret v črno-beli fotografski tehniki, pa jo fotografije porok navdušijo le, če so barvne. Zato že od vsega začetka, torej od leta 1976 fotografira poroke na gradu Bogenšperk, kjer ima tudi svoj foto-atelje. V Litiji, kjer že prek trideset let živi z družino, ima sicer tudi svojo foto-poslovalnico. Dejala je, da se skuša pri slehernem fotografiranju potruditi, da pripravi sceno in primerno osvetlitev, naveže kontakt in s tem fotografiranca nekako orazpoloži, da se tudi zasmeje pri fotografiranju. "Če imaš svoj posel rad, in če delaš z ljubeznijo," je povedala, "najdeš v poslu zmeraj nove prijetnosti." In pri fotografiranju porok na gradu Bogenšperk se to tudi najbolj odraža, saj se včasih povsem vživi v mladoporočenčeva čustva, pa naj so ta sveža ali Že stvar navade, saj tudi ta, nekakšna medsebojna občutja včasih vtke v fotografiranje. V tem se ji zdi komunikativnost in sporočilnost fotografije, ko je tudi odraz trenutka ali razpoloženja. .Nasplošno pa bolj kot ljudi, opaža okolje. Turistično društvo Litija jo je za najbolj urejeno okolico tudi nagradilo. Rada ima rože, sploh rododendrone. Rada planinari ali prisluhne slovenski ljudski glasbi. Vedno pa išče kakšne prijetne fotografske utrinke, ki ji morda nehote polepšajo razpoloženje. Besedilo in slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (5. del) BOGOSLUŽNE KRETNJE Glavna značilnost bogoslužnih kretenj je njihova dinamičnost. H kretnjam spadajo: pokriževanje, prekriževanje, polaganje rok, trkanje na prsi, poklekovanje, priklanjanje, povzdigovanje oči, liturgični poljub in poljub miru, pokaditev in pokropitev. Pokriževanje in prekriževanje Znamenje križa je izrazito krščansko znamenje. Že na začetku krščanstva jc pomenil križ najobičajnejše znamenje srečanja z Bogom, zato so se kristjani pokrižali. O tem je ob koncu 2. stoletja pisal tudi cerkveni pisatelj Tertulijan: »Pri vsakem koraku, ko gremo iz hiše, ali ko pridemo nazaj, ko se oblačimo, obuvamo, ko jemo, ko luč prižigamo, ko hodimo spat, ko vstajamo: pri vsakem dejanju zaznamujemo čelo s križem.« Zgodaj so uporabljali znamenje križa tudi v bogoslužju, in sicer npr. pri sprejemu v katehumenat, pri zarotitvah, pri daritvi. O tem jc pisal tudi sv. Avguštin. V prvih stoletjih so se kristjani pokriževali samo na čelu. Pozneje so se pokrižali tudi na prsih. Če je bil kdo bolan, so ga pokrižali na bolnem delu telesa. V osmem stoletju seje diakon v Rimu, kije pri maši pel evangelij, pokrižal na čelu in na prsih. Verniki so ga posnemali, nakar je bilo takšno pokriževanje splošno sprejeto. Od dvanajstega stoletja dalje pa je v navadi že trojni križ: na čelu, na ustih in na prsih. Kristjani so se sčasoma tega navadili in se tudi sicer tako pokriževali. Trojni križ ima še posebno simboliko pri evangeliju. Ko se kristjan pokriža na čelu, pokaže, da jc pripravljen z razumom sprejeti božjo besedo; na ustnicah v znamenje, dajo bo z govorjenjem širil; na prsih pa, dajo bo nosil v srcu in po njej tudi živel. Pri tem, tako imenovanem malem križu, so se pokrižali na čelu in potem na ustih in prsih (srcu) s palcem ali kazalcem desne roke. Ta križ niso delali samo verniki, temveč so ga uporabljali tudi pri bogoslužju zlasti pri podeljevanju nekaterih zakramentov in oznanjevanju oziroma poslušanju evangelija. V šestem stoletju seje pojavila verska zmota - monofizitizem, kije učil, da je v Kristusu samo ena narava (božja). Verniki so se, predvsem na vzhodu, pričeli pokriževali z dvema prstoma (palcem in kazalcem) ali celo tremi (palcem, kazalcem in sredincem). S tem so zavračalo versko zmoto in izražali vero v dve Kristusovi naravi - božjo in človeško. V desetem stoletju seje v nekaterih redovnih skupnostih pojavil veliki ali latinski križ. Od tod je prišel v bogoslužje, kjer so ga kar splošno uporabljali. To je križ od čela do prsi, in od leve do desne rame. S tem križem, ki velja za bolj slovesnega, naj bi vedno začenjali najslovesnejše opravilo - evharistično daritev (mašo). Kristjan pa ne pokriža samo sebe, temveč ob nekaterih priložnostih pokriža tudi druge. Tako na začetku krstnega obreda najprej krstitelj, za njim pa starši in botri prekrižajo krščenca na čelu, kar predstavlja pripadnost Kristusu. Ker velja, daje znamenje križa v krščanstvu znamenje blagoslova in odrešenja, sc predstavlja kretnja pokrižanja tudi kot blagoslov oziroma blagoslovna molitev. Branko Nimac Cvetlice sejemske FLORE Konec febraarja seje letos v Celju zgodil že šesti sejem FLORA, edini v Sloveniji specializirani sejem za cvetličarstvo, vrtnarstvo in krajinarstvo. Kljub cnkratnosti in velikemu obisku sejma pa se zdi, daje razstavljalcev vsako leto manj, ponudba pa z redkimi izjemami že nekaj let nespremenjena. Sejem seje odvijal v dveh etažah povsem nove razstavne dvorane Celjskega sejma, kije tako kot lani, ko je bil sejem tu prvič, okrašena dehtela v cvetju. Tako spodnja kot zgornja etaža sta ponujali izbiro različnih pripomočkov za vrtnarstvo, zunanje in notranje rastline, našli smo tudi steklene vaze, predstavljala pa so se tudi podjetja s specializirano opremo in pripomočki namenjenimi cvetličarjem. Sejem je bil za obiskovalce zagotovo privlačen tudi zaradi nižjih cen lončnic, ki sojih razstavljale! tudi prodajali. Povprečnemu obiskovalcu pa zaradi dodatne ponudbe zagotovo ni bilo dolgčas. Organizirana so bila tudi predavanja o načrtovanju zasaditve vrtov, vodnih rastlinah itd. Julij Brine iz podjetja Ikebana Brine ter Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici Slovenije pa sta ob pomoči vrste sponzorjev organizirala predstavitve izdelave žalnih aranžmajev, aranžmajev za prosti čas in poročnih dekoracij. Zadnji dan sejma pa je bilo tudi tekmovanje cvetličarjev za naziv 'Cvetličar in cvetličarka Flore'. Vrtnarska šola Celje pa je drugi sejemski dan pripravila tekmovanje mladih cvetličarjev dijakov. Oboji so tekmovali v izdelavi poročnega šopka, kije bila nekako letošnja rdeča nit sejma. Cvetličarji dijaki pa so se pomerili še v zasaditvi nasada in izdelavi okraska. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da prczcntacije dodobra napolnijo dvorano v zgornjem nadstropju sejemskega prostora. Letos je prireditve povezoval in komentiral že omenjeni Julij Brine, ki je »navdušen in zadovoljen nad znanjem slovenskih cvetličarjev. Še posebej pa me veseli, daje med mojstri tudi vedno več mladih s svežimi idejami!« Na predstavitvah so sodelovali Franci Landeker iz Ljubljane, državni prvak v floristiki leta 1998, in Matjaž Beguš iz Kranja, ki sta na takih prireditvah že stalna gosta. Sodeloval je tudi Marjan Planinšek iz Litije, letos prvič, povabili pa so ga zaradi lanskoletne dobre uvrstitve na državnem tekmovanju cvetličarjev. Izdelovali so žalne in aranžmaje za prosti čas. Sobota pa je bil KULTURNI VEČER V OŠ LITIJA Litijski učitelji so se predstavili širši javnosti z delom, s katerim se ukvarjajo izven rednega dela v šoli (s kulturo, glasbo, likovnim delom, modelarstvom itd.) na večeru v šolski knjižnici z naslovom "Ko učitelj podobo na ogled postavi". Predstavili so se: Učiteljski pevski zbor, ustvarjalci: Marjana Berložnik, Berta Juvan, Jurij Marussig, Nevenka Mandelj in Marjeta Mlakar Agrež, glasbeni ustvarjalci: Sanda Rihter, Peter Strle, Katarina Feštanj, Melita Rozina ter lutkovna skupina LI-LU pod vodstvom Berte Juvan. Posebna gostja večera je bila Olga Dečman Dobrnjič, avtorica knjige Duša in duša, z njo se je pogovarjala ravnateljica OŠ Litija. Na posebni razstavi so bila razstavljena tudi likovna dela abrijele Hauptman, Marjete Mlakar Agrež, Berte Juvan in Polone Baš. Ročna dela so predstavljali: Karolina Bajec, Zlata Rajh, Andreja Ribnikar, Nataša Zupan in Barbara Klanšek. V novi grščini je govorila Andreja Žbogar in pripravila tudi razstavo čudovitih fotografij. Aleksander Šparemblek pa je razstavil svoje objavljene križanke. Predstavljeni pa so bili tudi avionski modeli Sebastjana Dimca. Prispevek M.Š. dopolnila M.MJL FOTO KLUB HRASTNIK V RADOVUICI Člani Foto kluba Hrastnik so pripravili razstavo s katero bodo do 31.marca letos razstavljali v galeriji Pasaža v radovljiški graščini. S svojimi deli se predstavljajo Jernej Biderman, Gorazd Hafner, Alojz Kovač, Milan in Simon Tanšek, Vinko Žagar in Andrej Zdovc. Skupaj je na ogled trideset različnih fotografij - različnih tem in tehnik. Fon« Moljk KARITAS USTANAVLJA SKUPINE ZA OBISKOVANJE STAROSTNIKOV Karitas pri trboveljski župniji je pred kratkim seznanila javnost s tem, da ustanavlja skupine za obiskovanje starostnikov na domovih. Starih ljudi je čedalje več in večino teh zelo pesti osamljenost. Karitas vabi vse občane, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej humani akciji, da se prijavijo bodisi ustno ali pisno s tem. da svoj pristanek oddajo v nabiralnik Župnijske Karitas. Za pomoči potrebnim zbirajo tudi denarna sredstva. V ta namen bodo 30. in 31.marca ob 9.url izdelovali butarice in prtičke za Veliko noč. dan za poroko. Trem cvetličarjem so se pridružili še Klavdij Jakončič iz Nove Gorice, kije tudi že osvojil naslov državnega prvaka, ter izreden cvetličar iz Murske Sobote Andrej Hriberšek. Mojstri so celo soboto ustvarjali poročne šopke, vseh oblik in barv, ki so jih v odmorih po improvizirani modni pisti nosile manekenke v poročnih oblekah salona Pronuptia. Modna revija, za oči in dušo zagotovo najbolj privlačen del sejma, je vključevala tudi športno kolekcijo Beti Metlika, spodnje perilo Komet, kopalke Lisca in že omenjeno slavnostno poročno garderobo. Edini tovrstni sejem v Sloveniji še žal še ne more primeijati s podobnimi v Avstriji ali Nemčiji. Vsekakor tmd organizatotjev ni zaman, svoj lonček pa so že in ga zagotovo še bodo pristavili tudi tisti, ki se z vzgojo, nego in prodajo cvetja tudi profesionalno ukvarjajo. Da ne bo ovenela še edina sejemska cvetlica... Besedilo in sliki: Alenka Kotnik izkupiček od prodanih izdelkov pa bodo namenili za pomoč pomoči potrebnim. Sicer pa ima Karitas svoje uradne ure prvi in tretji četrtek v mesecu. ______________________ _______T.L ŠE NEKAJ OPRAVIČIL Tudi v prejšnji, četrti številki časopisa Zasavc, ni šlo brez napak. Mogoče so malenkostne, ampak vredne popravka. V članku MALOŠOLARKA ANJA IGRA KLAVIR, je narobe zapisano, da je sponzor pianističnega nastopa Anje Gršak v Osijeku podjetje Ober trade d.o.o. iz Ljubljane. Podjetje je namreč iz Celja. Iz članka ZASAVČAN1 NA REGIONALNEM TEKMOVANJU pa Monika Drnovšek iz GŠ Trbovlje ni tekmovala v starostni kategoriji 12-13 let, ampak je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani dosegla zlato priznanje v starostni kategoriji 9-11 let. Barbara Brkovič iz GŠ Zagorje je dosegla srebrno priznanje in ne bronasto. Zagorjanka Ina Prašnikar iz SGBŠ Ljubljana pa se prav tako ni uvrstila naprej, ker je dosegla srebrno priznanje. Za napake se iskreno opravičujemo! Uredništvo I5.SUŠCA 2001 ^ n.j. f? T fj.77.Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Zadnja literarna uganka seje glasila Ervin Fritz. Tako je na kuponček napisala tudi Marta Brečko, Rudarska cesta 16/b, Kisovec. Za trud bo prejela knjižno nagrado. Čestitamo. Pred vami je štirideseta uganka. Upamo, da tokrat ne bo pretežka, kajti prejšnja vam je očitno malo ponagajala. Sprašujemo vas po imenu pisatelja, ki seje rodil 1910 v Slapu ob Idrijci. V dolini, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Zaradi nacionalnega delovanja so ga Italijani večkrat zaprli, dokler ni pobegnil čez mejo v Ljubljano. Kot štipendist francoske vlade je nekaj let preživel v Franciji, del 2.svetovne vojne v Londonu, v Bariju pa seje pridružil NOB. Kot svobodni umetnik je živel v Piranu. Umrl je 1980 v Ljubljani. S svojimi novelami je vzbudil zanimanje že v 30.letih, ko je objavljal v Sodobnosti in Ljubljanskem zvonu. Te njegove novele so izšle šele leta 1946 v zbirki Sreča in kruh. Naj bo za danes dovolj. Naslednjič bomo objavili še nekaj podatkov. Le prišepnemo vam še, daje napisal tudi scenarij za prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. Odlomek iz veselo-grenke povesti Tantadruj: Tantadruj se je z glasnim zvonjenjem svojih zvoncev prerinil skozi sejmarski vrvež ter sc pognal navkreber proti cerkvi. Toda komaj se je znašel v klancu, že sc je v hipu zbrala gruča razposajenih otročajev, ki so zaplesali okrog njega in ga kriče zasliševali: »Hej Tantadruj, ali še nisi umrl?« »Tantadruj, še nisem. Ampak zdaj jo imam in ta bo prava!« jim je veselo povedal.. Uganko sestavil Igor Gošle Avtor: Mojc ime: Naslov: PESNIŠKI TURNIR Ob svetovnem dnevu knjige (23.april) Mariborski bralni krožek in Mladinski kulturni center razpisujeta natečaj za izvirno pesem. Na natečaju lahko zainteresirani pesniki (bolj ali manj priznani, stari ali mladi) sodelujejo le z eno pesmijo. Žirija bo prispele pesmi ocenila, izbrala dvanajst pesnikov, ki bodo svojo pesem prebrali v soboto 21.aprila na Pesniškem turnirju v Kavami Mala Gosposka, Jurčičeva 5 v Maribora. Izbranih šest finalistov se bo potegovalo za viteza pesniškega turnirja. Zmagovalec bo prejel diplomo, knjigo in 20.000 tolarjev.Avtorji svojo pesem v kuverti, označeno s šifro, pošljite na naslov Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospcjna ulica 10-s pripisom Ko te napiše knjiga 2001. V posebni kuverti označeni z isto šifro kot pesem, naj bo zapisano vaše ime in naslov. (I.G.) ZASAVCI V FINALU V jutranjem programu Radia Slovenija 1, v oddaji Viže meseca, so poslušalci za vižo meseca marca izbrali pesem Kje si doma, ki jo izvajajo Zasavci. Polko sta napisala Milan Kuder in Nande Razboršek. Finale najboljših narodno zabavnih viž bo v jesenskem času. (I.G.) ANTONIO ŽIVKOVI Č RAZSTAVLJA V UUBUANI Trboveljski rojak Antonio Živkovič, po poklicu univ. dipl. inženir elektrotehnike, je postavil te dni v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani znova samostojno fotografsko razstavo z naslovom Odsev spomina. Tudi z novim ciklusom fotografij se znova vrača v domače Trbovlje. S fotografijami se vrača v svoja otroška leta, stanovanjski blok, kjer je živel in odraščal, pa na šolo in otroška igrišča in še kaj. Seveda tudi tokrat ne more mimo industrijskega značaja kraja tj. Trbovelj. Zloženki, ki je izšla za to priložnost, je napisal uvodno besedo pesnik Uroš Zupan, prav tako trboveljski rojak. tL Vlado Garantini Penzionistovska Se zberejo pri Poliču ob desetih na dva deci vržejo karte vmes politika je na vrsti in vici razvozljajo besedo biseksualen Jaka bivši slavist meni da bi seksala pa ne ker bi pogojnost pomeni drugi nekaj v zvezi s pedri natvezi tretji zagonetno besedo potunka v politiko ki da je k... V splošni razpravni zmedi ugotove daje vse skup en velik k... in en velik kline nategnejo pa te tako ali drugače in da od življenja tako nimaš nič razen kar popiješ poješ in kak čik pokadiš na koncu pa se tako v en drek spremeniš Luka izgublja karte na mizo za..ka En za drugim zapustijo gostilno po šihtu napornem k babnicam domov se odmajejo na južino obilno krvavo zasluženo in šele tam debatirano zavozljanko do kraja prebavijo. KULTURNI KOLEDAR 2.3.1951 seje v Mariboru rodil pesnik in pisatelj, sin Daneta Zajca Zlatko. Dela: Irska, Spevi. 6.3.1836 seje v Podsmreki rodil pesnik Josip Stritar. Dela: Pod lipo, Sodnikovi. 17.3.1934 seje v Mariboru rodil pesnik, pisatelj Jože Snoj. Dela: Gavžen hrib, Duhovne pesmi. Pripravil Igor Golte Avtor: Miro Bregant NESMRTNOST Pesem je posvečena Šri Aurobindu, enemu največjih učiteljev človeštva, ob 45. obletnici spusta super uma v naš planet, katerega prihod je omogočil on-duhovni biser Indije. V prsih skriva sc duša,' iskra večna, vama vodnica skoz' življenja srečna. A ko odtegne svojo ti podporo, življenje spremeni se ti v plehkost in v moro. Tedaj v bivanje prikrade sc tegoba, zato dovoli, da prežema te neskončnost, da vate zliva živa sc svetloba, ker le- ona dvigne te v pokončnost. Tako v nedrje ti vstopi žametna mehkoba in ogenj zliva sc prek zadnjega roba, ogenj, ki žubori, a ne peče, edini zanesljivi vir je sreče. Resnični znak je to, da duša sc prebuja, gospa je često pozna, a ne zamuja. Nestrpnost naša odlašanje njeno zakrivi, a zato učinki njeni, še bolj so živi. Brez omahovanja v sebi išči dušo, saj pride ura zagotovo načrtVana, ko telo ti še ne bo pod mšo, da le- ona varna bo trdnjava. Ko na vrata ti trka bolečina, vedi- to jc prošnja, da razkrije sc ti veličina. In z leve in desne usoda te bije, ne tarnaj in ne priznaj njene tiranije, saj tudi njo minljivost zvije. Če čutiš v duši sušo, vedi, da to ona ni, le maska njena tak privid ti naredi. A ona z večno radostjo oblita, v slastnem duhu, za tančico se smeji. Zato dvigni svoj notranji pogled v neskončne višave, v brezmejne širjave duha in tudi onkraj poslednje zvezde boš doma. V svetlobo večno se obleci, minljivim virom sreče posvečaj mero pravo, rjavečim verigam sužnosti sc odreci, in duh nežne golobice vate se spusti, nad glavo. Pripis: Okornost v izrazih mi oprostite, le duh njen odnesite. VcbCŽCVAlKA TN^t^ŠA ot>UrivA Pusta smo pokopali in tako seje od nas zopet poslovil za slabo leto dni. Kljub temu, da naj bi pust odganjal zimo, pa so nam še zadnji februarski dnevi prinesli nekaj snežink. Vsi pa se že potiho veselimo prelepih spomladanskih in sončnih dni, kljub temu, da nas muči spomladanska utrujenost in težave sorodne vrste. Veliko prijetnih dni vam želim. 1. ŠIFRA: RDEČA VRTNICA 1. MAMINO ZDRAVJE Ste zelo zaskrbljeni za njeno zdravje, mar ne? Občasno ima kar nekaj težav na tem področju. Vendar se praviloma vse dobro konča. Težave sčasoma izginejo, s tem pa sta tudi vaša zaskrbljenost in strah manjša. V letošnjem letu večjih težav in problemov ne bo. Le občasne in zelo kratkotrajne težave, ki pa jim bo zlahka kos. To pa hkrati tudi pomeni za vas malo bolj miren spanec in življenje samo. 2. MOJE ŠOLANJE Toliko obveznosti. Občasno imate občutek, kot da naenkrat ne zmorete več izpolniti vseh obveznosti in bremen, ki ste sijih naložili. Toda leto 2001 vam bo relativno naklonjeno. Ne bodite torej presenečeni nad svojimi uspehi, ki so bodo predvsem v sredini leta kar vrstili eden za drugim. Pa tudi ocene bodo tiste boljše. ____________Vedeievnlkn Nataša 3. OČETOVA IN AAAMINA SLUŽBA Brez večjih sprememb. Nezadovoljstvo pa se bo pojavljajo občasno. Tega sta onadva že povsem navajena, pa tudi vi. Večje zadovoljstvo pa kljub temu lahko pričakujete šele v drugi polovici leta, takrat pa bosta tudi oba delovala kot prerojena, kot da to nista onadva. 4. MOJA LJUBEZEN Ljubezen in vse kar sodi zraven vam povzroča veliko težav in preglavic. Najprej ste prepričani, da vas nihče na tem svetu nima rad, ko pa ugotovite nasprotno, vidite in najdete težave drugje. Umirite se in se odločite kaj bi sploh radi v življenju. Ko si boste dovolj natančno odgovorili na to vprašanje, bodo tudi težave izginile. Skoraj bi lahko zatrdili, da ste rojena pod srečno zvezdo, a si tega ne želite in nočete priznati. 5. DRUŽINSKA SLOGA Lepo bi bilo, če bi tudi vaša družina živela v večni slogi, a žal temu ni tako. Potreben bi bil odkrit Z" A ŠIFRA: Datum rojstva: Rad a bi izvedel a: v J pogovor med vami vsemi. Nihče pa si tega ravno ne želi, ker si ne želite odkrito pogledati v oči in povedati vsak vsakomur tisto kar o njem mislite. Ker pa je temu tako, tudi družinske sloge in razumevanja ne more biti. Vredno bi bilo poizkusiti, nad rezultati bi bili izjemno presenečeni. 6. KAKO IN KDAJ SE BO KONČAL SPOR NA SODIŠČU? Kar spreleti vas ob misli na sodišče in neprijetnosti, ki sodijo zraven. Spor se bo končal v vašo korist. Bo pa še sila neprijetno in težavno. Ne bi bila rada v vaši. Vse skupaj pa bi se utegnilo končati v poznih jesenskih mesecih. 2. ŠIFRA: NOVO TISOČLETJE 1. DENAR Denarje sveta vladar, ni vse, nam pa veliko pomeni. Da bi lahko govorila o kakšnem nepričakovanem denarju, ki vam bo prišel nasproti, ne morem. Obeta se vam samo tisto, kar tudi dejansko pričakujete. Zadetkov na loteriji tudi ni videti, vsaj tistih večjih ne. 2. DRUŽINA V vaši družini bo vladalo dobro razumevanje in spoštovanje. Tega pa boste še najbolj veseli. V krogu svojih domačih se najbolje počutite in vam kar nekako povrnejo in podarijo velik kos energije, ki pa jo ponovno namenite njim. Tako bo tudi v prihodnje. 3. ZDRAVJE MOŽA Zelo ste zaskrbljeni zanj. Velikokrat tarna o takšnih in drugačnih težavah ter bolečinah. Vidne so težave s hrbtenico, kostmi - kot bolečine. Sicer večjih in nepredvidenih težav ne bo, vse bo teklo tako kot trenutno. Večjega poslabšanja ne bo. Koristil pa bi mu svež zrak. 3. ŠIFRA: 03.02.1969 1. ZDRAVJE Vam ne bo delalo prevelikih preglavic. Pazite se le raznih spomladanskih vnetij, alergij in podobnih nadlog. Popijte kakšen čaj več kot običajno in večkrat se odpravite na sprehod v naravo po novo zalogo svežega zraka. 2. LJUBEZEN Še sami sebe ne razumete, kako bi vas lahko drugi. Enkrat si tako vroče želite imeti urejeno ljubezensko življenje, že v naslednjem trenutku pa ugotovite kako zelo lepo je biti čisto sam, da ni nikogar na tem svetu, na kogar bi bilo potrebno misliti. Ste pač volk samotar in zaradi tega najbolj srečni, ko ste sami. Si pa želite družbe, toda le občasne in en stalne. Kako si boste uredili življenje v prihodnje pa je odvisno le od vas samih. 3. DENAR Ste zelo samosvoj človek, takšen pa je vaš pogled na svet. Redkokdaj oz. nikoli niste zadovoljni sami s seboj, pa tudi s finančno situacijo ne. Le ta ne bo tako zelo slaba, kot boste menili vi. Resnično pa bi bilo lahko bolje. Boljši časi se vam obetajo proti koncu leta in v začetku naslednjega leta. Zapisala: Vedeievalka Nataša VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/44-89 F. Jr. c j. j p. FnittH-vljotM... JAŠA KIRBIŠ, Salon \na Hrastnik Saša Kirbiš, ki jo stranke poznajo po prikupnem nasmehu in profesionalnem delu, ima za seboj že štirinajst let delovne dobe. Od tega v frizerskem salonu Ana v Hrastniku deset let, kjer smo jo tudi obiskali. Učila seje v salonu TKI, prakso, oziroma pripravništvo in strokovni izpit pa je opravljala v salonu Nika Krauskopf v Celju. Eno leto je bila zaposlena tudi v salonu Rajka Zagorje, na katerega ima lepe spomine. Vendar je po rojstvu sina iskala bližjo zaposlitev in zato z veseljem sprejela povabilo Ane Gomboc pred desetimi leti. "Lepo sodelujeva, saj se izmenjujeva na raznih tečajih pa tudi skupaj preštudirava kakšno strokovno literaturo, ki kaže nove trende... Cenim tudi njen odnos do mene, saj mi z drobnimi pozornostmi ob praznikih daje čutiti, da nisem le številka...," pripoveduje zgovorna Saša. In lep odnos imata tudi do svojih strank. Saša pravi, da jemlje službo kot sprostitev, saj ni lepšega kot to, da v kratkem času oblikuješ nekaj novega, lepega. V prostem času pa se z možem in sinom sprosti v športu. Radi smučajo, kolesarijo in redno obiskujejo tudi hrastniški bazen. Frizerski salon Ana je odprt od 7. do 19.ure, ob sobotah pa do 12.ure. Rezervacije si lahko dobite na tel.: 56-41-341. NINA KAJIČ, Salon Karnel Hrastnik GLASOVNICA ZA naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) FOTOKOPIJ NE UPOŠTEVAMO! Osnovno šolo je končala na Dolu, zdaj živi na Breznem, dela pa v frizerskem salonu Kamel v Hrastniku. "Tudi frizersko prakso sem opravila na Dolu v salonu Mojca, ko sem obiskovala šolo v Celju...," pripoveduje prikupna Nina, ki je kljub mladosti okusila že veliko lepega in grenkega. Med lepe spomine šteje udeležbo na dveh mednarodnih frizerskih tekmovanjih - v Trstu in Gradcu, kamor so jo poslali na šoli kot najboljšo učenko. "V času šolanja sem doživela tudi prometno nesrečo in kasneje še eno," se spominja grenkih trenutkov, ki so ji zapustili bolečine v hrbtenici. Nesreč ni zakrivila sama, zato bi lahko povzročitelje tožila. Pa jih ni. Boji se le, da svojega poklica, ki ga ima zelo rada, ne bo mogla opravljati vso delovno dobo. Hrbtenica boli že ob frizerskem delu, ker ima nenaravno lego. Delala je tudi v Ljubljani in v Izoli, od julija 2000 pa je zaposlena spet v Hrastniku, kjer se s kolegico Renato lepo razumeta. Prav tako z lastnico Branko Lamovšek, ki dela pol dneva v frizerskem salonu v Kisovcu. Salon Karnel je na voljo svojim strankam vsak dan od 7. do 19.ure, rezervacija pa je mogoča na št. 56-41-247. Fanti Moljk AV Mztrfa., fikj Mzm Trenutni vrstni red: I. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 202 2.Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 78 Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 78 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 70 5. Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 68 6. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 64 7. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 50 8. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 44 9.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 43 10.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 42 II. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 32 12. Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 31 13. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 30 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 30 15.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 24 16.Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 23 Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 23 18. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 22 • 19. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 20 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 18 21.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17 22.Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 16 Tokratna srečna nagrajenca sta David Roglič, Novi Log 7b, Hrastnik, ki prejme lx striženje v Salonu Karnel Hrastnik in Janez Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik, ki prejme I x striženje v Salonu Ana Hrastnik. Čestitamo! i ilvni? fin "h. I5.SUŠCA 2001 STRIP V VASBAVO V zagorskem rudniku (v zapiranju?) se je tokrat dogodila stripovsko kant-avtorska fešta, katere se je tokrat spet udeležilo dobrih sto duš. Prireditev se je pričela že dokaj zgodaj in sicer ob šestih zvečer, z odprtjem stripovske razstave Dušana Kastelica z utrinki njegovih del (afera jbtz, partizan...) in z razstavo "podjetja za malomeščansko umetnost" dr. K@rkolizma oziroma po domače - Daniela Kavaša. Njegov tako imenovani rentgenski strip preseva skozi avtorja in skozi poglede na okolico, ki jih tako, kot je sam transparenten, nefiltrirano posreduje bralcu. okrog devete ure zvečer, s performansom ali bolje rečeno s spontano "The stroj" improvizacijo, ki pa je seveda imela, v nasprotju z že omenjeno, a žal skomercializirano skupino vzdušje pa je z. akustično kitaro ter črnim in mogoče nekoliko anarhičnim humorjem še enkrat poskrbel Dani. Alternativa v Zagorju se torej počasi, a vztrajno prebuja - upanje pa vsaj, kar se tiče žive kulture in ne okostelih fosilov preteklosti OSTAJA! KUD KHAP ZA DIRGKTOG AKC1JG IH RGVOLOC1JO DAHAŠnJGGA DDG Nefiltrirano, seveda, dokler pristajamo na njegov svet absurda in morbidne poetike. Med drugim pa je Dani, tudi eden od avtorjev, v bolj underground logih znanega Stripburgerja. ki je žel tudi že mednarodna priznanja. Scenska dogajanja v vašhavu so se pričela zelo malo skupnega vsaj kar se tiče komerciale. Preprosto spontana reakcija na okolje in družbo v kateri živimo! Za performansom so sledili obvezni recitali na katerih se je servirala poezija Petre Kolmančič, Miše in Tine Gams. Za pravo KOD KDAP ZA DIRGKTOG AKGJG ID RGVOLOCIJO DAHAŠn JGGA DDG MOJ ZDRAVNIK 2001 KUPON (^) Glasujem za Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra---- GOSTILNA PRI VIDRGARJU Gostilna Pri Vidrgarju ima za seboj že pestro zgodovino. Začetki so bili že pred 2.svetovno vojno, ko so bili lastniki gostilne starši Franca Vidrgarja. Med vojno gostilna ni obratovala. Maja leta 1966 pa je Franc Vidrgar odprl gostilno. Pred vojno je bila poleg gostilne na tem mestu tudi trgovina in mlekarna. Stavba se je skozi leta nato dograjevala. Začelo se je s točilnico spodaj, nato se je dogradila zdajšnja lovska soba, potem pa se je naredila soba zgoraj in skladišče v spodnjih prostorih. Vmes so razširili in posodobili tudi kuhinjo. Pred 17 leti (1984-85) so začeli graditi depandanso s prenočišči. V depandansi imajo poročno sobo ter 14 sob, zadaj so nato dogradili še 13 sob (4 leta kasneje), tako daje sedaj tam 27 sob ter poročna oziroma klubska soba. Poleg gostinskih prostorov in prenočišč imajo tudi igrišče za tenis ter igrišče, ki so ga zdaj asfaltirali. Pri Vidrgarju izvajajo šolski program, v katerega je vključena tudi igra na otroškem igrišču. Pozimi se za gostilno razprostira smučišče z umetnim zasneževanjem. Začetki umetnega zasneževanja segajo devet let nazaj. Takrat so si pomagali z enim snežnim topom. Letošnjo sezono pa so zasneževali s tremi žirafami in enim topom. Smučišče pripravljajo z dvema teptalnima strojema. Na smučišču obratujejo štiri vlečnice. Poleg smučišča je pripravljena tudi krajša sankaška proga, tako da lahko tudi najmlajši uživajo na snegu. Letos zima žal ni prinesla dovolj nizkih temperatur za zasneževanje in ohranjanje snega na smučišču. Pri Vidrgarju izvajajo tridnevno letno šolo v naravi, v kateri otrokom prikažejo okolico in zgodovino kraja. Ogledajo si GEOSS ter Vače z znano vaško situlo. Osredotočijo se tudi na kmetijstvo, gozdarstvo in lov. Poleg šole v naravi gostišče obiščejo tudi tuji gostje iz Belgije, Nizozemske, Francije. Poleg Vač si lahko ogledajo tudi obnovljeni grad v Kolovratu, božjo pot Sveta gora, grad Medija... Skupine iz tujine spoznajo gostilno pri Vidrgarju ter njeno okolico preko turističnih agencij v svojih državah. Letos bodo obiskali agencije v Belgiji in Franciji. V pomoč so jim tudi prijatelji iz teh TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 383 2. Point 21, Hrastnik - 212 3. Gostišče Kum, Zagorje - 151 4. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 137 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 85 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 41 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 33 8. Naš hram, Kisovec - 27 9. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 16 10. Gostilna Senica, Hrastnik - 15 Gostišče Jež, Radeče - 15 12. Gostišče Brin, Trbovlje - 13 13. Restavracija L, Trbovlje - 12 14. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 11 V tokratnem krogu smo izžrebali štiri nagrajence, ki jim Gostilna Pri Vidrgarju poklanja kosilo za eno osebo v vrednosti 1.200 SIT. Izžrebanci so: Janko Knez, Briše 30, Izlake, Oto Strakušek, Ribnik 20, Trbovlje, Anita Jerman, Dobcrljevo 15, Čemšenik in Janez Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik. držav. Saj še vedno drži geslo, da dober glas seže v deveto vas. Društva izseljencev na Nizozemskem in v Franciji se vsake toliko časa vrnejo k njim. Gostilna pri Vidrgarju je že od samega začetka znana po postrvih. Postrvi jim dostavijo iz ribogojnice, potem pa jih dajo v zanje pripravljen bazen. Iz bazena nato lovijo postrvi po potrebi oziroma po naročilu. Pri Vidrgarju zagotovljeno dobite različnih načinov. Lahko višnjevo kuhano, po tržaško, pečeno na žaru, ocvrta, filirana postrv s tržaško omako. Divjačino pa pripravijo v glavnem v omaki s kruhovimi cmoki ter s solato in brusnicami. Pri pijači prevladujejo štajerska vina, tako odprta kot tudi stekleničena. Drugače pa imajo tudi primorska in dolenjska vina. Imajo praktično asortiman iz vse Slovenije. vedno sveže postrvi. Poleg postrvi imajo stalno na zalogi tudi divjačino. Jelenjad kupujejo v Kočevju, ker je pri nas ni. Suho-mesne izdelke pripravljajo sami doma. Sem sodijo klobase, salame in šunke. Koline imajo na zalogi praktično vse leto. Pri njih dobite tudi vso ostalo jedačo, od morskih živali, žabjih krakov, vse vrste biftekov, zrezkov, prilog, solat in sladic. Postrvi pripravijo lahko na več Omogočen je obisk za zaključene družbe, seminarje, razne obletnice. Pripravljajo tudi nedeljska kosila, piknike v gostilni ali naravi. Delovni čas gostišča je od 9. do 22.ure, vsak dan. Lahko se za obisk dogovorite tudi po telefonu na številko 56-75-150 ali 56-75-272. Osnovni podatki o gostišču Pri Vidrgarju so zbrani tudi v lični zloženki, ki gostišče predstavlja v šestih jezikih. ______________________________IRq @ I Glasoval se v\\ em: FOTOKOPIJ NE UPOŠTEVAMO! 3 a 1 n ttl n t Iv a I5.SUŠCA 2001 SEZONA SALAMI JAD - NAJSTAREJSA V SLOVENIJI POD STREHO! Širši Posavski predel je že izglasoval in ocenil letošnji pridelek salam urj, ZASAVSKI SALAMARJI ZDRUŽITE SE! Še preje pa izpolnite v Sevnici, tradicionalno na dan mučenikov. Dva utrinka, da vas prijavnico! spomnimo na Zasavčevo salamijado. ki ho 1. aprila na Vidrgi, ob 17. S petjem so proslavili praznik Nastopajoči trije pevski zbori pri skupni pesmi En'mau čez Izaro V soboto, 10. marca ob 18.30 uri je bilo pestro na Mlinšah, saj jc Kulturno-prosvetno društvo Mlinše organiziralo koncert treh pevskih zborov ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu. Nastopili so: Mešani pevski zbor Ladko Korošec, ki ga vodi Tomo Brezovar, Ženska pevska skupina IRIS, ki jo vodi Kristina Kovačič in Vokalna skupina IZVIR, ki jo vodi Tomo Brezovar, (slika: Pavel Savšek) NA DOLU 0 LJUDSKEM IZROČILU V četrtek, 1.marca je bilo v prostorih Krajevne skupnosti predavanje o ljudskem izročilu v Sloveniji. Minka Babič seje posvetila pustnim šegam in navadam v zadnjih petdesetih letih, značilnih predvsem za Turje in okoliško kmečko prebivalstvo. Predavanje so organizirali pri Društvu kmečkih žena in deklet Hrastnik. Fanti Moljk KRAJANI ČEČ IMAJO SLABO CESTNO POVEZAVO Krajani naselja Čeče nad Trbovljami so v glavnem navezani na Trbovlje po cesti, ki vodi iz Trbovelj čez Marka v Hrastnik. Ker pa je ta cesta na trboveljski strani znova zaprta za ves promet zaradi zemeljskega plazu večjega obsega, pa so se krajani posluževali obvozne ceste čez Golovec. Ta pa je le deloma usposobljena za motorni promet, ker je dobršen del ceste še makadamski. Zato se večina raje poslužuje ceste preko Svin do Pod meje in od tu navzdol do Trbovelj. To pa znaša na ob e strani 12 km, kar pa ni tako zanemarljiv dodaten strošek. Seveda gre na ta račun kar precej pripomb na račun počasnosti izvajanja gradbenih del pri saniranju zemeljskega plazu. Vse pa je seveda povezano z denarjem, ki ga namenjajo v te namene. T.L. NA MARNEM SO CEPILI IN OBREZOVALI DREVJE V okviru projekta Oživitev travniških nasadov in sadnih vrtov je Kmetijski zavod -oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Trbovlje-Hrastnik - organiziral demonstracijski prikaz obrezovanja in cepljenja sadnega drevja v četrtek, 8.marca na kmetiji Jakopič na Marnem. Kmetijski svetovalni službi je priskočil na pomoč s strokovnim znanjem Franci Kotar, ki sodeluje v tem programu. FaiRI Molile INVESTICIJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Vseh deset krajevnih skupnosti, ki delujejo na območju občine Trbovlje, je pripravilo za letošnje leto obsežen program raznih investicijskih del. Razpoložljiva sredstva bodo namenjena popravilu oziroma vzdrževanju krajevnih cest, poti, kanalov, zelenic, otroških igrišč, raznih naprav ipd. Kakšne pa bodo možnosti za realizacijo teh programov pa je seveda drugo vprašanje. Denarja na vseh ravneh primanjkuje (letos še posebej), ker naj bi se varčevalo na vseh ravneh. U. RAZPISI Občina Zagorje je v zadnjih dneh objavila kar nekaj razpisov. Tako so objavljeni naslednji razpisi: - za vzdrževanje javne razsvetljave v občini, - za izvedbo javne razsvetljave v Podkumu, - za dobavo prometne signalizacije (ležeči policaji, table naselij, ogledala - vse po predlogu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), - za dobavo odbojnih ograj po naseljih, - za strokovni nadzor nad izvajanjem del v letošnjem letu za občino Zagorje. (Vir: Bilten) RAZSTAVA JOŽETA BARACHINIJA Občina Radeče in slikar Jože Barachini bosta jutri, 16.marca ob 19.uri odprla slikarsko razstavo v razstavišču Jadran v Radečah. V kulturnem programu bo sodelovala tudi citrarka Jasmina Levičar.Razstava z deli Jožeta Barachinija bo odprta do 25.marca, razstavljene eksponate pa si bo mogoče vsak dan ogledati od 16. do 19.ure. Fanil Moljk SREČANJE SLOVENSKIH FILATELISTOV V TRBOVLJAH V soboto 17.februarja je potekalo v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje priložnostno srečanje slovenskih filatelistov. Organizacijo srečanja je imelo na skrbi Filatelistično društvo Trbovlje. Srečanja se je udeležilo preko sto filatelistov. V dvorani so razstavili številne kataloge z znamkami domala iz vsega sveta. Več filatelistov je menjalo znamke raznih vrst in vrednosti, izmenjane pa so bile tudi številne informacije, misli in ocene. Ob tej priliki so bile na ogled in možen je bil tudi nakup razglednic slovenskih krajev. Razstavljene znamke v katalogih in razglednice slovenskih krajev si je ogledalo večje število obiskovalcev. Srečanje je doseglo svoj cilj in organizatorjem velja vse priznanje. U. MAJA BODO NADALJEVALI Z OBNOVO RUDARSKEGA DOMA Rudarski dom na Trgu svobode 11 v Trbovljah je znan iz dogodkov 1.junija 1924 iz spopada delavcev z Orjuno. Objekt je spomeniško varstveno zaščiten. Pred leti so začeli z njegovo obnovo, ker je bil objekt zelo zapuščen in od vseh pozabljen. Občina Trbovlje je skupno z republiškimi sredstvi začela z njegovo obnovo znotraj in zunaj. Izvajalec del pa je z deli zamujal tako, da obnovitvena dela še sedaj niso končana. Zavoljo tega se je Občina Trbovlje odločila, da prekine pogodbo z izvajalcem obnovitvenih del in razpiše natečaj za pridobitev drugega izvajalca. Na temelju tega razpisa in izbranega izvajalca del naj bi z deli nadaljevali maja letos. Letos naj bi vsa dela tudi dejansko dokončali. tL g j . 77 r? 1; xr g j j. g OBČNI ZBOR TD GOLČE Te dni so se v Golčah sešli člani Turističnega društva Golče. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Jožetom Medvedom. Zanimalo nas je, kakšna je bila realizacija delovanja društva v preteklem letu. TD Golče vsako leto organizira prireditve. Ena izmed njih je prvomajska prireditev na Plešah, ki je lani bila množično obiskana. Zasluge za to je imelo tudi vreme. Na Golčah poteka vsako leto tudi žegnanje in sicer zadnjo nedeljo v juniju. Po maši je bila pogostitev z domačim pecivom in pijačo za vse obiskovalce ter veselica, na kateri so se skupaj poveselili. Drugo nedeljo v septembru so organizirali kmečke igre, na katere so povabili tudi člane drugih turističnih društev. Z udeležbo obiskovalcev so bili zadovoljni, kar pa ne velja za udeležbo nastopajočih ekip. Oktobra so se člani TD odpravili na enodnevi MIŠ MAŠ MIŠ MAS MIŠ MAS MIŠ MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Moramo priznati, da 8.marca, ko smo že odposlali vaše prispevke v tipkanje, še nismo imeli svežih sestavkov o mamicah. Zato smo pobrskali po starih, nič manj prisrčnih. Saj mame, babice ali tete imamo vedno radi, če se ukvarjajo z nami in skrbijo za nas. Druga tema, ki je tudi vedno aktualna, je promet. Drugošolci z Dola so pisali o varni poti v šolo in pri likovnem pouku tudi risali. Zelo pazijo na promet in tako je tudi prav. Le majhna nepazljivost in že so lahko težke posledice. Na dolskem križišču pa je še posebno nevarno, saj neprestano vozijo po glavni cesti osebni avtomobili in težki tovornjaki. Od 4.000 do 5.000 vozil na dan. __ icta % RADA BI IMELA MAMIN POKLIC Moji mami je ime Helena. Rada bi jo podrobno opisala. Moja mama je srednje velikosti in tudi srednje debelosti. Ima črne lase in rjave oči. Je zelo dobra do starejših ljudi in tudi mlajšim pomaga, če so v stiski. Znova in znova se trudi, da bi bile jaz in sestre lepe in urejene, pa ji ne uspe. Rada kuha, lika, pleve v vrtu pa za pospravljanje je' tudi v redu. Igra se z nami in nas zabava, kot bi bila takšnih let, kot smo me. Ima lepo službo, saj dela v vrtcu na Izlakah. Malo me mika, da bi šla po njenih stopinjah. Rada bi, da bi dolgo živela med nami. Da bi se razumeli in da bi z atom lahko vzdrževala našo družino, pa če se bo tudi povečala še za enega člana. Nika, Iskrice MOJA MAMA Moji mamici je ime Zdenka. Je super mama. Zelo prijazna je in me zmeraj zagovarja, kadar je kaj narobe. O njej pa pišem zato, ker jo imam zlo zelo rada. Moja mama je velika in je bolj močne postave. Lase ima rjave in je ostrižena na kratko. V srcu je dobra in zelo poštena. Včasih je zelo huda in jezna na nas, a to se zgodi malokrat. Zelo rada kuha, lika, gleda televizijo in tudi spi rada. Mislim, da je moji mami všeč vijoličasta barva, a nisem čisto prepričana. Na POP TV zelo rada gleda smešne in romantične filme. Rada posluša The Kelly Familly in druge pevce. Moram povedati, da imam mamo iz vsega srca rada in želim si, da bi bila večno zdrava, lepa in vesela. Monika, Iskrice MAMICO SEM RAZJEZILA Ko sem bila enkrat čisto sama doma, sem se odločila, da bom mamico razveselila. Iz omare sem vzela ponev, jajce, mleko in olje. Ponev sem dala na štedilnik, spustila noter tri kapljice olja in počakala, da se segreje. Ko se je segrelo, sem noter zlila jajce in ga pekla, zraven pa še plesala. Jajce je bilo pečeno. Nenadoma je pozvonilo. Ponev sem odložila na kup gospodinjskih vrečk. Ko sem odprla, sem prihitela nazaj v kuhinjo. Nisem mogla verjeti svojim očem. Vrečke so se prilepile na ponev in hkrati naredile veliko luknjo v prtu. Od same groze sem se sesedla na stol. V kuhinjo je prišla Melisa. Videla me je sedečo na tleh, sežgan prt in pečeno jajce. Vzela je ponev, stresla jajce na krožnik in poskušala spraviti zlepljene vrečke s ponve. Ko je prišla mama, me je hudo oštela. Naslednji dam sem šla z mamico kupit nov prt. Elvisa, OŠ Tončke Čeč VSAKDANJE ŽIVLJENJE Moje vsakdanje življenje se začne ob 7.uri. Takrat se zbudim. Nato pospravim posteljo in si pripravim zajtrk. Za zajtrk najrajši jem sirni namaz na bio žemlji, pijem pa čaj. Ko se najem, vse pomijem in pospravim v omam. il .TTlŠ In? TVTIO izlet po Pomurju. TD Golče je tako zaokrožilo že osmo leto delovanja in so polni novih idej in želja v vstopu v novo tisočletje. Poleg že prej omenjenih prireditev bodo sodelovali še pri drugih dejavnostih društva, kot so razne čistile akcije in skrb za red v vasi, sodelovanje pri končnih delih ceste Blatnik-Golče, vzdrževanje napisnih tabel in smerokazov, sodelovanje na prireditvah drugih društev. V načrtu imajo tudi zloženko, ki bi tudi ostalim predstavila ta del Slovenije. IRH DOM NAVRHEH BO ZNOVA ZAŽIVEL Letos poteka 40 let odkar je bil zgrajen Dom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh nad Trbovljami, v soseščini cerkve sv.Lenarta, po katerem je nosilo ime do prvih povojnih let. Zadnja leta je ta dom, ki ga borci več let niso več upravljali oziroma oskrbovali, prevzela Občina Trbovlje, ta pa gaje pojavnem razpisu prodala Francu Praprotniku iz Medvod. Ta pa ga je temeljito obnovil in uredil po sedaj veljavnih predpisih ter ga pred kratkim oddal v oskrbovanje Martinu Močniku. Obnovljeni dom bo predvidoma začl obratovati še pred I .aprilom letos. V obnovo objekta ter opremo je lastnik vložil precejšnja sredstva. Poleg kuhinjskih in dnevnih prostorov je lepo uredil tudi osem dvo- in tro-postcljnih sob. Upravna enota Trbovlje je že izdala ustrezno uporabno dovoljenje. tL ALPINISTA STA SE VRNILA Z ACONCAGUE V noči med 21. in 22.februarjem sta se po petih tednih domov vrnila udeleženca mini alpinistične odprave v južnoameriško pogorje Ande. V tej odpravi sta bila trboveljska alpinista Zdravko Zajc, član PD Železničar in Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. Njun cilj je bil stopiti na vrh najvišje gore ameriške celine Aconcaguo (6958m). Na pot sta odšla 16.januarja letos in se vrnila ob napovedanem času. Dne 29.januarja sta po nekajdnevni klimatizaciji deloma na čilenski, deloma pa na argentinski strani, priplezala na vrh omenjene gore. P', vrnitvi domov med svoje najdražje sta le na kratko sporočila svoje vtise in podčrtala vrh svoje alpinistične kariere. Širše pa bosta svoje potovanje in vzpon na goro pojasnila v naslednjih dneh. Pokazala bosta tudi več fotografskih posnetkov. V taboru pod najvišjo goro sta se srečala tudi z nekaterimi Slovenci - alpinisti iz Buenos Airesa, pa tudi iz Ljubljane. Med potjo na goro nista imela večjih težav, razen denarnih, seveda, ker je bila pot tja in nazaj na ter vzpon na goro povezana s precejšnjimi stroški. Zajc in Jančič sta redka, če ne morda edina Trboveljčana ali Zasavčana, ki sta stopila na ta vrh. Obema veljajo za doseženi uspeh prisrčne čestitke. IL MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ potem pa se umijem in oblečem. Pregledam, če imam vse v torbici. Nato se obujem in oblečem bundo. Ko je konec pouka, odidem k babici in dedku na kosilo. Tam počakam, da pride iz službe mami, potem pa se skupaj odpraviva domov. To je moje vsakdanje življenje. Tajda, OŠ tČei Z AVTOBUSOM V ŠOLO Od doma do avtobusne postaje grem peš po vaški cesti. Hodim po robu ceste, da me ne povozi avto. Drugi del poti se peljem z avtobusom. Pri prečkanju ceste moram pogledati na levo in desno. Če je cesta prazna, ali če mi vozilo ustavi, takrat jo lahko prečkam. Nikoli ne smem steči čez cesto, ko avtobus še stoji na postaji. Jure KaZii, 2.a. KRATKA POT Moja pot do šole ni tako nevarna. Vendar vseeno hodim previdno ob robu ceste. Tudi eno križišče me opozarja, da moram previdno počakati, in pogledati v levo in desno stran. Šele takrat, ko ni na cesti nobenega avtomobila, stečem čez zebro na drugo stran in že sem pri šoli. Franci Šušlat 2.a. PRI ZADRUGI JE NEVARNO Okoli 7.ure me pripelje Janez ali mami k babici na Dol. Pri babici me čakata sestrična Ana. Z Ano greva skupaj v šolo. Ko prideva na cesto, hodiva po levi strani do vasi. Ko prideva do vasi, spet hodiva po levi strani ob hišah do banke. Tam je križišče in velik promet. Od banke greva čez zebro do spomenika. Ko avto ustavi, greva čez glavno cesto na drugo stran pločnika. Potem greva spet na drugo stran ceste, ki vodi do šole. Ker je cesta ozka, tudi tukaj poziva na avtomobile. Najbolj nevarno je ob trgovini zadruge, ker nekateri parkirajo čisto do izložbe. Tako moramo šolarji napraviti ovinek po sredi ceste. Rebeka Napret, 2.a. IZ TURJA V ŠOLO Moja pot v šolo se začne v Turju. S sestro greva na postajo. Vedno hodiva po levi strani. Pogledava na levo in desno in se prepričava, če je pot prosta. Na postaji počakava avtobus. Ko pride, se peljemo še po druge otroke. Končno prispemo na postajo na Dolu. Spet morava čez prehod za pešce. Pazljivo pogledava na levo in desno. Počakava, da se vsa vozila odepljejo. Prečkava cesto. Prideva v šolo in začne se pouk. Bernarda Grešak, 2.a. LUMPARIJE V KINU Ko sva hoteli s prijateljico Matejo v kino gledati film Špice girls, sva najprej vprašali starše. Dovolili so nama. Nato sva kupili vstopnici in odšli v kino-dvorano. V dvorani je bilo približno osem ljudi z nama vred. Usedli sva se k dekletoma, ki sta bili stari približno štirinajst let. Ko seje film začel, sva najprej brali na glas podnapise, da sva zmotili dekleti pred nama. Ker sta jedli čips in pili kokakolo, sva jima govorili, da sta picerija in čips. To ju je neznansko motilo, zato sta se ves čas obračali nazaj in govorili', naj nehava. Res sva nehali, vendar to ni pomenilo, da bova čisto zares nehali nagajati. Za nekaj časa sva se umirili, a ker nisva mogli nehati zganjati lumparij, sva začeli skakati po stolih. Bilo je že skoraj konec filma, ko sva odšli. Blagajničarka, ki je tudi gledala film, naju je vprašala, če prideva še naslednji dan, ker drugače ne bo tako zabavno. Tajdo, OŠ IČeč ŽENSKA NE SME BITI SINONIM Mednarodni praznik žensk, 8. marec, so praznovali tudi v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Po "publiki" sodeč, ki seje zbrala v njihovem večnamenskem prostoru v četrtek, bi lahko dejali, daje bilo praznovanje v pravem okolju, saj je bil nežni spol v večini. K.ot že tolikokrat popreje, so bili tudi tokrat gostje Doma upokojencev in Janeza Krajnca slovenski kulturni ustvarjalci iz vseh koncev Slovenije s svojimi stvaritvami. Zbranim stanovalkam, obiskovalkam in gostjam jeza praznik prva voščila direktorica doma Danica Hren. Z njeno ugotovitvijo, da so prazniki včasih zgolj zaradi trgovcev in medijev, seje marsikdo iskreno strinjal, saj ob vsem skomercializiranem rompompomu največkrat pozabimo, zakaj praznik sploh je, čemu je nastal in kdaj. In vendar prazniki nosijo v sebi množico spominov in ravno zato so potrebni. Na kratko orisati te spomine, je bil namen njenega govora. Ob tem pa seje dotaknila težav današnje ženske in matere, ki v sedanji Umetnine Ivano Dvoršaka demokratični družbi še vedno nima enakih možnosti kot moški, predvsem na delovnem mestu so ženske (pre)mnogokrat za isto delo slabše vrednotene in nagrajene. Poleg tega pa je dejstvo, da žensko delo v gospodinjstvu, vzgoji in negi otrok in družinskih članov, ostarelih, še nikoli ni bilo izmerjeno in ovrednoteno, kljub temu, da bi bilo Pesnik Martin Zelenko to še kako potrebno, kar se kasneje pokaže v pokojninskem sistemu, saj je povprečna ženska pokojnina za tretjino nižja od povprečne moške pokojnine... "Prav zato se moramo ženske še naprej prizadevati za uresničitev skupinskega dela, ki mora biti pravično razdeljeno po ključu življenjskih obveznosti, spoštovanja pri vseh oblikah odločanja, doseči večjo odgovornost obeh spolov..." Ob tej priložnosti je v Galeriji Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje razstavil svoja umetniška dela kipar in umetnosti varilec Ivan Dvoršak iz Maribora. Je član društva likovnih umetnikov "Angel Besednjak" iz Maribora in član likovne sekcije umetnostnih varilcev "Plamen" pri Društvu za varilno tehniko v Ljubljani. Avtor upodablja živali in človeške like s simboličnim pomenom v zahtevni obliki električnega varjenja kovine. Njegovi umetniški izdelki so nekaj zelo posebnega in očesu vsakogar všečnega. Razstavo je otvoril dr. Ivan Polajnar, docent na Strojni fakulteti v Ljubljani. Ob vsem povedanem ne gre spregledati, da ima prav Janez Krajnc, ki skupaj z Domom upokojencev Franc Salamon Trbovlje pogosto gosti bolj in manj znane slovenske umetnike, veliko zaslug za umetnostno varjenje. Je eden prvih, ki se je s tem začel ukvaijati in med drugim je učil te umetnosti tudi Toneta Svetino. Na njegovo pobudo se je pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana ustanovila sekcija umetnostnih varilcev in umetnostnih kovačev po imenu Plamen, katerega član je tudi umetnik, ki se predstavlja, Ivan Dvoršak. Drugi umetnik, ki se je ta večer predstavil trboveljskemu občinstvu, je slikar Jože Barachini iz Radeč, kjer živi in slika že deset let kot ljubiteljski slikar - realist. Njegova dela so poznana v Zasavju, Posavju, Na Kozjanskem, Gorenjskem in Primorskem, saj je imel že preko petdeset samostojnih in petintrideset skupinskih razstav. Slika podobe iz narave in vsakdanjega življenja. Ob otvoritvi razstave slikarja Jožeta Barachinija je spregovoril predsednik Območne obrtne zbornice Trbovlje Božidar Drnovšek. Tretji umetnik tega večera je bil pesnik Martin Zelenko iz Maribora.Njegova poezija je zbrana v petih pesniških zbirkah. Je član seniorske literarne delavnice pri Mariborski literarni družbi in član LIKUS-a. Njegova pesmi so legle v ušesa in srca obiskovalcev. Ob milih in nežnih zvokih citer so vsi, ki so se to pozno popoldne zbrali, da počastijo praznik žensk, preživeli (spet) en lep večer. Besedilo in slika: Marta Hrušovar UPOKOJENCI - KULTURNIKI SO SE PREDSTAVILI NA KONCERTNEM VEČERU V Trbovljah je februarja potekal program najrazličnejših kulturnih prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Vseh prireditev je bilo preko 30. Zadnji dan v februarju pa je pripadal upokojencem -kulturnikom. V sredo, 28.februarja ob 19.uri je ta večer potekal v polni dvorani Doma svobode v zgornjih Trbovljah. Poslušalcem, ki so kljub slabemu vremenu (ves večer je močno snežilo) prišli poslušat in pozdravit dodobra uveljavljene ansamble iz vrst 77 ji G Jf.G J f! 71 fr J T. f: upokojencev, so se predstavili ženski in moški pevski zbor ter vokalno instrumentalna skupina. Na koncertu se je najprej predstavil Ženski pevski zbor DUT, ki je pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček zapel sedem pesmi. Temu zboru je sledil nastop Moškega pevskega zbora DUT, ki je pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga prav tako zapel sedem pesmi. Nato sta oba zbora zapela še skupaj, oba dirigenta pa sta se izmenjavala. Za zaključek skupnega nastopa sta oba zbora v počastitev G.Verdija ob njegovi 100-letnici smrti zapela znameniti "zbor sužnjev" iz opere Nabucco. V drugem delu koncerta pa je nastopila Vokalno instrumentalna skupina -VIS pri DUT, ki ima v svojem sestavu poleg instrumentalistov tudi ženski pevski tercet. VIS vodi Anka Grahek. Vsi trije ansambli so se predstavili v kar najboljši luči. Ves večerje vodila Joža Ložak. Bil je to lep in prisrčen glasbeni večer. tu V HRASTNIKU MESEČNE • VOZOVNICE ZA UPOKOJENCE Občina Hrastnik in Izletnik sta se dogovorila, da bodo lahko upokojenci s prvim marcem koristili mesečno vozovnico po ugodni ceni 1500 SIT. Dobijo jo na osnovi fotografije in ustreznega dokumenta o statusu upokojenca. V prvem tednu marca je izkoristilo to priložnost že preko petdeset posameznikov. "Največ jih je iz Podkraja," pravijo na Izletniku, "ker imajo pogoste opravke v centru Hrastnika. Z Dola sta v prvem tednu dvignila mesečno vozovnico le dva upokojenca." Podrobnejše informacije lahko dobite na Izletniku, kamor lahko pokličete na številko telefona 56/43-628. Fanti Moljk ZARJANI SO PELI V DOMU UPOKOJENCEV Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj je namenil en koncertni večer v februarju tudi oskrbovancem ter osebju Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Tako so 23.februarja zvečer nastopili v družabnem prostoru tega doma s programom narodnih, ljudskih in umetnih pesmi pod vodstvom zborovodje Riharda Majcna. Poslušali so bili z nastopom Zarjanov zelo zadovoljni, pa tudi hvaležni. Še si jih želijo slišati. tL »a KAKO SEM PREŽIVELA TEDEN Nikoli do sedaj nisem pisala dnevnika. Zdelo se mi je najbolj pametno, da moje glavne skrivnosti ostanejo skrite kar v moji glavi ali pa v srcu. Trenutno mi življenje polzi skozi prste s takšno hitrostjo, da komaj zaznavam dneve. Žal mi je, da tako hitimo. Življenje je vendar tako lepo, pa ga ne znamo živeti, ne znamo mu prisluhniti. Nismo mu hvaležni za darove, ki nam jih podarja, ker v svoji sebičnosti vedno mislimo, da tako mora biti, da nam to pripada. Velike sreče v življenju ni, ampak jo moramo sestaviti iz drobnih, majhnih srečic, ki nam prihajajo naproti vsak dan, Kaj pa je sreča, mora ugotoviti vsak sam. SREDA, 28.2.2001- Vračam se iz službe. Vreme seje začelo kisati. Med poznim kosilom me razveseli vrisk iz otroške sobe: »Zunaj sneži!« Gremo na sneg. Vse je tako praznično, če pada sneg. Najlepše je hoditi po novo zapadlem snegu in poslušati snežinke, ki tiho padajo na dežnik. Skupaj smo preživeli lep popoldan in večer- naša družina. To je sreča! ČETRTEK, 1.3.2001- Sončen zimski dan. Takoj po službi smo se odpravili na Zasavsko goro. Pol poti smo opravili peš. Letos ni bilo veliko priložnosti za zimske sprehode. Med potjo smo se pogovarjali, se kepali, skakali in peli. Vesel popoldan smo zaključili s pico, ki smo jo sami spekli. Spelje za nami en srečen dan. PETEK, 2.3.2001- Danes zvečer greva z očetom na pevsko vajo. Pravzaprav imam veliko srečo, da moja družina sprejema vaje z razumevanjem. Otroka pravita, da je to, kot za njiju glasbena šola. Mož brez negodovanja poskrbi za otroka, ko me ni doma. Mami je tako vedno na mestu, kjer jo potrebujem in nikoli ne zataji. Vsi so moji dragi, naj dražji. Vedno so tu, ko jih potrebujem. Skušam jim vračati ljubezen. Upam, da to čutijo in razumejo. To je sreča! SOBOTA, 3.3.2001- Turoben dan. Po zajtrku se začne očiščevalno-pralna akcija. Počitnice se bližajo kraju, zato je potrebno pregledati tudi šolski koledar za mesec marec. Kar pestro bo, saj se bliža konec drugega ocenjevalnega obdobja. NEDELJA, 4.3.2001-Ncdelj-sko jutro je zame praznik. Škoda, da tako hitro mine. Po kosilu gremo za dobri dve uri na sprehod. Imamo srečo in vedno odkrijemo kakšno novo stezo, kakšno novo zanimivo drevo ali mravljišče ali kamen. Zvečer greva z možem na košarko s prijatelji. Vsakič, ko se srečam z njimi, zelo uživam. Sreča je imeti dobre prijatelje! PONEDELJEK, 5.3.2001- Spet se je začela šola. Vse gre v stare tirnice. Zvečer se pogovarjamo o Bratovščini sinjega galeba. O težkem življenju Iva in njegovih prijateljev. Njihovo resno delo in trdno prepričanje, da bodo nekoč uspeli, bi lahko bila vzor za nekatere naše mlade, ki ne najdejo pravega cilja v življenju. Za srečo seje treba tudi malo potruditi. TOREK, 6.3.2001- Danes imam spet pevsko vajo. Učimo se nove pesmi, saj se pripravljamo na praznovanje 75-letnice Rudarskega MPZ Loški glas, ki bo prihodnjo leto. Škoda, da ni več mladih pevcev. Ampak jaz čakam dan, ko bodo ljudje spoznali, da potrebujejo drug drugega, če hočejo biti srečni. Po dveh urah druženja, skupnega učenja in petja se vračamo domov mirnejši, saj smo za kratek, pa vendar dragocen čas, malo pozabili na vsakdanje skrbi. Tudi to je sreča! SREDA, 7.3.2001- Danes gremo z otroki v knjižnico. Rada hodita v knjižnico, kjer izbereta knjige zase in »našo« knjigo, ki jo beremo skupaj zvečer, preden zaspita. Jutri je 8.marec. Obiskati moramo še mojo staro mamo, ki je v domu na Izlakah. Zelo je bolna in vsak obisk ji naredi veliko veselja, ker nas ima tako zelo rada. Če osrečimo njo, smo srečni tudi mi. Dnevnik je napisala Alenka Flere-Pavlič, zborovodkinja Rudarskega MPZ Loški glas. Ureja Igor Goste POD KOŽO SMO KS/. JOŽE LEBAR: KDOR ČAKA, TA DOČAKA-OBČINO IZLAKE Izlačan Jože Lebar seje najprej izučil za kovinarja, kasneje je opravil delovodsko šolo, se odločil za študij na Fakulteti za šport, kjer si je pridobil naziv profesorja športne vzgoje. Poučuje v OŠ Ivana Skvarče. V prostem času se zavzema, da se krajevna skupnost Izlake prekrsti v občino. 1. Kateri je vaš najljubši pregovor? Kdor ne dela, naj ne je. 2. Bili ste (ali pa ste še) smučarski skakalec, plavalec, tenisač , smučar, nogometaš in še in še. S katerim športom pa se niste nikoli ukvarjali, pa ste si vedno želeli? Moram reči, da sem izživel vse tiste športe, katere sem si želel. Dotaknil sem se tudi ostalih, ki me niso veselili, pa sem to moral storiti po strokovni plati (obdobje študija). Temu sc v mojem poklicu ne da uiti. 3. Zanima me, ali delite mnenje z mano, da so otroci telesno in duševno manj športno razviti kot pred leti? Meni se zdi, da je pri mnogih opaziti več maščobnega kot mišičnega tkiva. Lahko rečem, da znate dobro opazovati. Menim, da otrok v obdobju odraščanja ne bi smel mimo igre z gibanjem. Opažam tudi, da izgubljajo stik z naravo. To gre pripisovati naglemu tehnološkemu razvoju. Vsi otroci so danes »priključeni« na razne naprave (računalnik, TV, videorekorder itd.), podobno kot bolniki po operaciji na transfuzijo, infuzijo. V svojem poklicu opažam pri otrocih velik upad motoričnih sposobnosti, vzdržljivosti, moči. Posledica tega je, da imajo nekateri preveč maščobnega tkiva, izkrivljenost hrbtenice, slabo psihično počutje, zdravstveno so manj odporni itd. Pitagora je dejal: Otroci ne hodite mi k uri matematike, če prej niste telovadili. 4.Čc ste še vedno optimist, da bodo Izlake nekoč postale občina, me zanima, kdaj upate, da bo vaša želja uresničena? Sedaj sem še večji optimist kot pred leti. Še bolj sem prišel do spoznanja, daje občina za Izlake zelo potrebna. Z občino bomo pridobili pravico in odgovornost, da o svojem življenju (na svojem) odločamo sami. Ne pa tako kot sedaj, ko se globalna politika o Izlakah vodi drugje- v Zagorju. Da svoje občine še nimamo, je kriva trenutna politika (krši ustavo RS). Kakorkoli, delamo v tej smeri, da do samostojnosti Izlak pridem čim prej. Kdor čaka, ta dočaka. 5. Čc bi vi izbirali naj svetovno in naj slovensko osebnost stoletja, bi ta naziv dobila... Usmiljenka-redovnica mati Tereza in športnik Leon Štukelj. 6. Kaj vas pri ljudeh moti in katere njihove lastnosti najbolj cenite? Danes me pri ljudeh najbolj moti to, da zanemarjajo moralno duhovne vrednote življenja. V ospredju so materialne. Pri Slovencih pa cenim neizmerno potrpežljivost, ki nas velikokrat tudi tepe (Ivan Cankar-Hlapec Jernej). 7. Kakšno je vaše mnenje o našem šolstvu, tudi o osnovni šoli? Šolstvoje v novi Sloveniji naredilo določen korak razvoja naprej. Toda, če se želimo približati evropskim normam, bo potrebno še veliko časa. Poleg državnih, je potrebno razvijati tudi zasebne šole. S tem bodo dani pogoji, da bodo lahko starši vpisovali svoje otroke v šole glede na njihove potrebe, interese in želje. Tega v sedanji OŠ ni mogoče uresničiti. Od tod tudi trenja med Slovenci na področju šolstva. 8. Če bi imeli v rokah škarje in platno, kateri zakon bi takoj spremenili ali ga uzakonili? Uzakonil bi vse tiste akte, s katerimi bi takoj uredil pravni red v državi. Zelo pomembna je finančna disciplina (osnova za normalen razvoj demokracije). Trenutni položaj pa je tak, da listi, ki bi morali odgovarjati za negativna dejanja, krojijo politiko- usodo vseh nas. Saj poznate tisto: Riba smrdi pri glavi. 9. Kateri praznik vam pomeni več, dan žena ali materinski dan? Za mene ima globlji pomen materinski dan. Nimam pa nič proti, če Slovenke praznujejo kar oba. Izkoriščam priložnost, da jim za oba praznika čestitam. Igor Goste 15. SUŠCA 2001 U J . J . J »Pesmi iz srca« o nevu žena V četrtek 8.marca je v novi športni dvorani v Zagorju potekala prireditev ob dnevu žena z naslovom »Pesmi iz srca« na kateri so nastopali razni znani slovenski ansambli in posamezniki, kot so Ansambel Zarja, Vita Črepinšek, Cita Galič, Vesele Štajarke, Natalija Verbalen, Igor in zlati zvoki in še mnogi drugi, ki so s svojo glasbo navdušili občinstvo.Tako vrhunska izvedba same prireditve, kot znane osebnosti slovenske narodno zabavne glasbe so privabile zelo veliko ljudi, saj je bilo v sami predprodaji prodanih kar 1000 kart, na začetku prireditve pa je bila dvorana polna ljubiteljev narodno zabavne glasbe, kar pa pomeni, da se je na prireditvi zbralo kar okoli 1500 obiskovalcev. Seveda pa so bili poslušalci poleg glasbe deležni tudi humorja Vinka Šimka, kije med prireditvijo povedal kar nekaj dobrih šal o slovenskih politikih in drugih znanih osebnostih v Sloveniji. Po prireditvi pa smo še nekaj nastopajočih povprašali, kaj menijo o današnji prireditvi in publiki. Darko Ateljšek (harmonikarski orkester Darka Ateljška), "Lahko povem, da sem vesel, da sem ponovno v tem kraju, saj sem bil tu ze večkrat zasebno. Vendar pa je takšen nastop neka fantazija na nek čisto poseben način. Ne vem, kaj mislijo drugi, vendar jaz sem vesel, da smo lahko tudi mi občinstvu poleg drugih nastopajočih dodali nekaj svojih pikic." VESELE ŠTAJERKE Vesele Štajerke: "Moramo povedati, da so Zasavci zelo vesela publika, saj to dobro vemo, ker smo tu že igrale. Skratka smo zelo zadovoljne, da smo lahko zopet tu." Vita Črepinšek: 'Moram priznati, da so moji občutki o prireditvi zelo pozitivni pa tudi publika je zelo vesela." NATALIJA VERBOTEN Natalija Verbalen: "Jaz vedno pravim, daje v Zasavju doma najboljša publika in to so na tej prireditvi tudi dokazali.Zelo sem zadovoljna, da sem zopet v Zasavju." Cita Galič: 'Tu, v Zagorju je vedno lepo, zbralo se je ogromno število ljudi, za kar sem zelo presenečena. Vidi sc, da ta glasba ne bo izumrla, če bodo ljudje še naprej tako množično hodili na takšne prireditve." Naj povem še, daje založba Zlati zvoki, kije organizirala to srečanje, podelila tudi najvišje priznanje Zlati gramofon ansamblu Slovenski muzikantje za njihove uspehe tako doma kot v tujini. Za konec pa še nagradna igra: Na priloženi kuponček napišite naslov prireditve, ki je potekala ob dnevu žena 8. marca 2001. Prve tri bomo obdarili z nagradami, kijih poklanja založba Zlati zvoki Kisovec. Ludvik Groboljšek a o > 8 s I I 1 ™hvci ? n rn. n 15. SUSCA 2001 mn e&Mptrio čenča, fff Skupina SenZa, ki deluje že pol drugo leto, je iz Velenja. Skupino, ki igra Pop-Rock glasbo, sem spoznal ko so tekmovali na festivalu Črtica, ki je potekal 17.2.2001 v Novem mestu pozneje pa opravil kratek intervju o skupini s pevko skupine SenZa, Barbaro Jedovnicky. Pojasni nam kako ste prišli do imena SenZa? Ime SenZa smo izbrali bolj naključno, saj smo se morali pred nekim koncertom odločiti s katerim imenom bomo nastopali. Kaj pravzaprav pomeni ime SenZa? Ime SenZa v latinskem jeziku pomeni občutja, v italjanščini pa brez, vendar ga izgovarjamo tako kot piše. Opiši nam tvoje občutke iz festivala Črtica! Moram povedati, da smo se takšnega festivala udeležili prvič, in daje bilo to za vse nas nekaj novega. Čeprav nismo izbrani med prve tri izvajalce, smo se imeli zelo dobro, saj je bilo vzdušje med glasbeniki zelo sproščeno. Dobro je to, da spoznaš veliko ljudi iz naše glasbene scene. Čeprav smo bili malo v zadregi, ker smo bili najmlajši med nastopajočimi. smo se imeli zelo, zelo dobro. Kakšne imate načrte? V glavnem izvajati takšno glasbo, da bo všeč nam in publiki. V naši glasbi skušamo izraziti svoje ideje, svoje misli in s tem zadovoliti poslušalce, ter uspeti na slovenski glasbeni sceni. Veliko skupin ima vzornike, kaj pa vi? V naši skupini ima vsak svoj spekter vzornikov, vendar nobeden od nas ne zaničuje katerokoli zvrst, saj nam je všeč veliko zvrsti glasbe. Za konec nam naštej člane v ansamblu! Tine Čas (solo kitara, backvokal), Luka Verdnik (ritem kitara, vokal), Lenart Jerabek (bass kitara, backvokal). Rok Kolar (klaviature), Mitja Melanšek (bobni) ter Barbara Jcdovnickv, glavni vokal. Skupino lahko obiščete na koncertih, ki se vrstijo v nslednjem zaporedju: 21.4.igrajo v Slovenski Bistrici (Smash Pub) in 26.5. v Rogatcu, kjer bodo nastopili pred skupino Mi2. Lahko pa obiščete tudi njihovo spletno stran in sicer: http//go.to/ senza . Luka Groboljšek V LISCI OBELEŽILI 8. MAREC V četrtek, 8. marca, na mednarodni dan žena, so v Lisci d.d., poslovni enoti Zagorje, pripravili kulturni program, v katerem so nastopali učenci in učenke ter baletke GŠ Zagorje. V zagorski Lisci, ki je v izdelavi spodnjega perila poznana in uveljavljena na domačem in tujem trgu. so letošnji dan žena obeležili v znamenju rož in glasbe. Rdečo vrtnico je dobila vsaka zaposlena v zagorski Lisci, za glasbo pa so poskrbeli učenci in učenke Glasbene šole Zagorje. In sicer so na blokflavto in flavto zaigrale: Mojca in Mateja Ule, Eva Vrtačnik, Sara Herman, Vita Benko in Barbara Brkovič, njihova mentorica pa je Metka Podpečan. Na klarinet je zaigral Nejc Herman pod mentorstvom Marjana Grošlja. Pri klavirju pa je nastopajoče spremljala Urška Vidic. Baletke GŠ Zagorje, katerih mentorica je Vojka Kokošinek, so zaplesale nekaj odlomkov iz Čajkovskega: Labodje jezero, čestitkam pa se je pridružila tudi ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač. Seveda je zaposlene nagovoril in jim čestital tudi direktor Lisce d.d. Vili Glas, ki je dejal, naj bo to dan, poln pozornosti in veselih trenutkov. Ema Šibila, zaposlena v zagorski Lisci, je spesnila tudi pesem ob 8. marcu, druženje pa je sklenil vodja zagorske Lisce Slavko Obolnar z besedami, da naj bo lažji in prijetnejši jutrišnji dan. Besedilo in slike: RR. f3 j: G j J-. H NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2000 ZMAGOVALCI SO ZNANI V soboto 10.marca nekaj pred 20.uro zvečer smo na uredništvu Zasavca prešteli čez 200 glasovnic, kolikor smo jih do zastavljenega roka prejeli na našem uredništvu. Točke smo porazdelili po naslednjem ključu: prvo mesto v posamezni konkurenci je pomenilo tri točke, drugo mesto dve točki in tretje mesto eno točko. Tako je iz rezultatov vidno, da so se v preteklem letu po vašem mnenju najbolj izkazali v zagorskem klubu borilnih veščin Pon do kwan Zagorje, saj so postali naj ekipa, iz njihovih vrst pa prihajata tudi naj športnik Zasavja Igor Kalšek in naj trener Alojz Miklavčič. Pri športnicah "primata" prve športne dame Zasavja iz svojih rok nikakor noče oddati Heda Kotar, kar je še en dokaz več, da ljudje zares spoštujejo njen trud in nenazadnje uspehe. Sicer pa zaradi prostorske stiske na lestvici objavljamo le tiste športnike, športnice, trenerje in ekipe, ki so dosegle 10 ali več točk. Nagrajence med glasovalci bomo objavili v naslednji številki Zasavca. Ob zaključku akcije je potrebno tudi zapisati, da je akcija z našega vidika uspela, popolnoma drugače pa je verjetno (ne)razmišljanje s strani klubov, društev in organizacij iz Zasavja. Iz nekaterih klubov namreč ni bilo ne duha in sluha o sodelovanju v naši akciji, čeprav smo o poteku akcije pismeno obvestili vsa društva, katerih člani, članice, trenerji ali ekipa je bila nominirana za naj športnike Zasavja 2000. Odziv je bil s strani teh sila skromen, a vseeno boljši kot lani. Če bomo kdaj v celoti prebili led in zasuknili razmišljanje odgovornih v klubu, da nekaj za svojo promocijo naredijo v domačih krajih in ne samo v slovenskem razmerju, o tem je zagotovo težko govoriti. Bolj pomembno je to, da vsaj ena stran (v tem primeru mi) ne bo odnehala. Sedaj pa so na vrsti klubi, društva in odgovorni v njih, kajne? Še nekaj o samih rezultatih. Zagotovo se bodo našli posamezniki in skupine, ki rezultatov sploh ne bodo priznavali. Slednjim se lahko le smejimo v brk. Pa naj to zveni še tako kruto. Dejstvo namreč je, da je imel vsakdo priložnost vplivati na končni vrstni red. Če pa so to storili, je že drugo vprašanje. Vsekakor pa veljajo lepe čestitke zmagovalcem in zahvala bralcem za glasovanje, kajti še vedno velja, da besede ljudstva največ pomenijo. Zatorej je zmaga prvouvrščenih v naši akciji še toliko bolj veljavna! Peter Motnikar KONČNI VRSTNI RED AKCIJE NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2000 NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2000 1 .Igor Kalšek (KBV Pon do kvvan Zagorje) 275 točk 2.Senudin Džafič (KMN Gip Beton MTO Zagorje) 224 3. Klemen Buzina (KBV Pon do kvvan Zagorje) 21 1 4. Darko Fele (KMN Gip Beton MTO Zagorje) 134 5. Dalibor Filipič (KK Tika Trbovlje) 93 6. Radovan Skubic (tek) 91 7. Marjan Dermastija (KMN Gip Beton MTO Zagorje) 67 8. Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj) 39 9. Alojz Pavlovič (LK Valvasor Zagorje) 29 10. Bogdan Hribar (KK Rudar Trbovlje) 24 Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) 24 12. Zoran Poglajen (NK Zagorje) 20 13. Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 17 14. Primož Roglič (SK Zagorje-SZS Kisovec) 16 Marjan Klančišar (RD Zagorje) 16 16. Zoran Tesko (KMN Lesna Litija) 14 17. Mario Primorac (KK Zagorje Banka Zasavje) 10 NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2000 1. Heda Kotar (tek) 434 točk 2. Brigita Plemenitaš (KBV Pon do kvvan Izlake) 390 3. Katja Kurent (Hypo) 361 4. Maša Redenšek (SD Zasavje) 69 5. Monika Škerjanec (LK Valvasor Zagorje) 68 6. Anja Poglajen (tenis) 1 1 NAJ TRENER ZASAVJA 2000 1. Alojz Miklavčič (KBV Pon do kvvan Zagorje) 315 točk 2. Darko Kižman (KMN Gip Beton MTO Zagorje) 240 3.Srečko Rozman (KBV Pon do kvvan Izlake) 155 4. Zvone Pograjc (SK Zagorje - SZS Kisovec) 151 5. Martin Gorenec (KK Rudar Trbovlje) 138 6. Borut Markošek (KK Tika Trbovlje) 90 7. Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje) 69 8. Dušan Žagar (RK Avtomikolič Rudar Trbovlje) 47 9.Samir Zulič (NK Zagorje) 27 10.Peter Kauzer st. (BD Steklarna Hrastnik) 24 11 .Samo Bašelj (KBV Pon do kvvan Zagorje) 20 12.Andrej Vrhovec (KMN Lesna Litija) 15 NAJ EKIPA ZASAVJA 2000 l.KBV Pon do kvvan Zagorje 307 točk 2.KMN Gip Beton MTO Zagorje 220 3.SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec 148 4.NK Zagorje 146 5.KBV Pon do kvvan Izlake 114 6.KK Tika Trbovlje 105 7.KK Zagorje Banka Zasavje 97 8.RK Avtomikolič Rudar 69 9.LK Valvasor Zagorje 29 10.KK GD Hrastnik 20 11.RK Dol TKI Hrastnik 17 12.KMN Lesna Litija 14 13.Rafting Forslek I. 1 1 14.SD Alojz Hohkraut 10 ŠT) DT n Zgodba, posredno povezana s tokratno Zasavčevo naslovnico ŠVAGANA ZA (LJUBLJANSKEGA) ŽUPANA! Razmišljanjem, ki so se dogajala na relaciji Športni dnevnik Ekipa - Nogometna zveza Slovenije glede organizacije same tekme med Slovenijo in Urugvajem v Kopru 28.februarja ne bom niti pritrdil niti jih zavrnil. Naj bo ta zapis povsem samostojno razmišljanje o tekmi, ki bi morala biti pravi nacionalni praznik, pa ni bilo čisto tako. Res, vsa čast koprskim ljubiteljem nogometa, ki so se kljub neprestanemu močnemu deževju in burji, ki nas je na trenutke prezebla, do kosti, zbrali na enem od "biserov" slovenskega nogometa koprskem štadionu Bonifika. Toda za predstavnike sedme sile so se težave pričele že ob prihodu ob štadion, kjer tako policisti kot redarji niso imeli pojma o tem, kje naj bi bil press vhod. Da smo si na jasnem -spodaj podpisani je bil na prizorišču tekme že poldrugo uro pred pričetkom in ne tri ali štiri minute prej, kot so si menda privoščili nekateri (ne)zadovoljneži. Roko na srce. smo vsi že pred prihodom v Koper vedeli, da nam v primeru dežja Nogometna zveza Slovenije in organizatorji ne bodo v nikakršno pomoč. Še najbolj iskani predmet tega popoldneva je bil zato dežnik. V poduk koprske zgodbe se moramo vprašati, koliko praznih obljub bo ta narod z vseh strani še pretrpel, preden se bo zgradil štadion, ki bo vreden kakovostne ravni slovenskega (da smo si na jasnem - reprezentančnega!) nogometa? Najprej je v (kislo ali še bolje rečeno gnilo) jabolko poskusila ugrizniti ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je ob vsesplošni nogometni evforiji obljubila nogometašem nov štadion. Pa ga imamo? Nak, odpade, brate! Kot zdaj kaže, bo preteklo še precej Ljubljanice, preden bomo dobili (s)podoben štadion, kot ga imajo denimo Avstrijci v Gradcu. Ne prevelik, ne premajhen, ravno pravšnji za nas, Slovenčke. Nenazadnje se nam toliko mudi v Evropo, da že vrabci čivkajo o vseh spremembah zakonodaje, pa o pregovarjanju z Evropsko unijo in ne vem še o čem... Pa spregovorimo še kakšno o tem, da bi v EU vstopili s štadionom za 30.000 ljudi. Lepo vas prosim, najprej so na vrsti boji poslancev in politikov za svoje riti na čim višjih položajih, šele potem pride običajni narod. Toda nihče se ne vpraša, koliko Evropejcev pozna Slovenijo po zaslugi nogometašev tipa Zahovič, Pavlin in tako naprej in koliko jih pozna po imenih Kučan, Drnovšek, Rop (kako mu pristaja ta priimek) in njim podobnih... Odgovor navadni smrtniki že dolgo časa vemo. Naši politiki ga tudi. Vendar oni znajo dobro blefirati. In se delajo neumne. Sicer pa se nekaterim niti ni treba delati. Za zgled si lahko vzamejo nekatere predstavnike lokalnih oblasti. Za primer si vzemimo zagorskega župana Matjaža Švagana. Pred nekaj dnevi mi je znanec dejal, da si boljšega župana kot njega pravzaprav ne bi mogli zamisliti. "Toda Švagitn je sedaj čedalje več v Ljubljani in če povem po pravici, se bojim, da ga ne bomo več videvali v Zagorju. Ne maram politikov, toda pri našem županu mi je všeč, da ima zanimanje za vse; bodisi za šport, politiko, kulturo ali gospodarstvo ter predvsem za navadne ljudi. Bojim se, da ko se mu bo iztekel mandat, da bomo na njegov položaj župana dobili nekoga, ki se bo manj zavzemal za šport." Vse lepo in prav. Toda vedeti je treba, da je Švagan za šport v Zagorju naredil ogromno. Nenazadnje je pod njegovim mandatom prišlo do izgradnje zagorske lepotice (v mislih imamo seveda športno dvorano), za katero skrbijo tako dobro, da je še zdaj vse kot iz škatlice (bravo Edi, Jure, Boris in ostali). Ne smemo pa pozabiti, da bodo kmalu svojemu namenu predane tudi tribune ob nogometnem igrišču. In tako bomo lahko upali na to, da bo tudi v Zagorju kdaj odigrana kakšna mednarodna (čeprav samo prijateljska) tekma reprezentanc Slovenije, pri čemer še posebej mislim na člansko reprezentanco. Vse to pa ne bo kar tako propadlo, kot propada denimo Centralni štadion za Bežigradom. Tale zapis nikakor ne sme izzveneti politično obarvan. Gre le za razmišljanje o dejstvih, ki so in o dejstvih, ki bi lahko bila. Zato nc presenečajo govorice med ljubitelji nogometa v Zasavju, da bi moral biti Švagan župan mesta Ljubljane. Potem bi mi vsi skupaj štadion gotovo že imeli! Torej - Švagana za (ljubljanskega) župana! Peter Motnikai (Sramežljivi) Zlatko Zahovič - je bilo tudi njega sram štadiona Bonifika ali pač le fotografiranja za Zasavca? (slika PM) Nogomet ZAGORJANI V NADALJEVANJE PRVENSTVA Z ZMAGO V nedeljo se je pričel spomladanski del prvenstva v 2.SNL, v kateri nastopajo nogometaši Zagorja. Slednji so v drugi del prvenstva krenili okrepljeni z Ronijem Klančičem (prišel iz Hita Gorice), Amonijem Brdikom (stari znanec, kije v Zagorju že igral) in kot zadnji je Zagorjane okrepil Ismet Ekmečič, ki je nazadnje pol leta branil barve Maribora Pivovarne Laško. Za prestop slednjega ima največ zaslug podjetje Gip Beton MTO iz Zagorja. Zagorjani so zaradi nedokončanih tribun v prvem krogu Livarja iz Ivančne Gorice gostili v Kisovcu in jih po odlični predstavi predvsem v prvem polčasu premagal z 3:1, pri čemer je dva evrogola dosegel mladi Klančič, enkrat pa je zadel Ekmečič. Zagorjani tako še naprej ostajajo kandidati za napredovanje v prvo ligo, kajti trenutno so na lestvici peti in imajo za prvim mestom sedem točk zaostanka, za drugim mestom, ki prinaša dodatne kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo, pa zaostajajo tri točke. Kar se tribun tiče še vedno velja, da zamujajo stoli, ki so glavni razlog zamude pri dokončanju izgradnje. Ob tem nam je predsednik kluba Iztok Živko tudi povedal, da v Zagorju ne bodo igrali prvenstvenih tekem, dokler ne bodo odigrali otvoritveno tekmo. Na tej tekmi naj bi bil nasprotnik Zagorjanov beograjski Partizan, kdaj, pa je zelo težko napovedati. (pm) DARKO VUKOVIČ ZMAGAL V LIGHT KONTAKT-U V Murski Soboti sta domači klub Power kick in KZS organizirala 1 .turnir za DP v kickboxu v šemi kontaktu za dečke in deklice in v light kontaktu za člane-ice in mladince-ke. Na turnirju je sodelovalo 120 tekmovalcev iz 16 klubov. Največ prvih mest, po štiri, so osvojili predstavniki KB V Ormož in ŠD Budokai Nova Gorica. Uspešni so bili tudi predstavniki izlaškega in zagorskega kluba. Zagorjani so osvojili eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti, Izlačani pa eno prvo in dve tretji mesti. UVRSTITVE NAŠIH PREDSTAVNIKOV SEMI KONTAKT (31 dečkov, 14 deklic) Kategorija dečkov do 135 cm: 3. Gregor Razpotnik, Izlake in Luka Kopušar, Zagorje, do 165 cm: 1 .Andrej Ocepek, Izlake. Kategorija deklic dol35 cm: 2. Tjaša Krajnik, Zagoije, do 145 cm: 3. Ksenija Podrenik, Zagoije, do 155 cm: 2.Vanessa Vozelj, Zagorje, nad 155 cm: 3.Maja Vetršck, Izlake. LIHGT KONTAKT (47 članov, 8 članic, 19 mladincev, 2 mladinki) Kategorija članov do 69 kg: 1 .Darko Vukovič, Zagorje. Samo Bašclj je ob uspehu Darka Vukoviča povedal, daje vesel, da seje Darko po poškodbi, ki jo je dobil pred dvema letoma, v svoji prvi borbi v light kontaktu, tako uspešno vrnil v borišče. Igor Golte Mali nogomet ZIMSKA LIGA HRASTNIK 2001 Štiri kroge pred koncem zimske lige Hrastnik, ki sc igra v Dolanki, je v vodstvu ekipa Mcxica, ki ima tri točke prednostipred Juventusom in še točko več pred Rudnikom. Med temi ekipami gre iskati zmagovalca lige. Kakorkoli, do konca bo še zanimivo, tudi zato, ker bodo derbiji najboljših ekip na sporedu v zadnjih kolih. Kot zanimivost še dodajmo, daje prvo zmago (za zeleno mizo) zabeležila tudi ekipa Šentlamberta. 10.kolo- OpaLG.Svoboda 3:8, SteklarnaJuventus 2:3, Šentlambert:Mexico 3:10, Prapreče:Rudnik 1:1. 1 l.kolo-OpaLŠentlambcrt 0:3 (prekinitev zaradi fizičnega napada na sodnika), Steklama:Prapreče 3:1, Mexico:Juventus 4:1, Rudnik: Svoboda 2:1. Lastvicapo 11.kolih- l.Mexico26, Juventus 23, Rudnik 22, Steklarna 19, Prapreče 14, G.Svoboda 12, Opal 5 in Šentlambert 3 točke. Strelci po 11.kolih: Fejzičl 8, Zukanovič (oba Mexico) 17 in Mihajlik (Juventus) 12 zadetkov. Igor Golte KEGLJAŠKI KOTIČEK V 15. in 16.krogu l.A lige za moške so Trboveljčani najprej na gostovanju doživeli poraz proti ekipi Log Steinela in sicer z 2:6 ter v naslednjem krogu zmagali v tekmi sezone proti ekipi Inter Commerce. Zmaga pomeni skorajda 100 % obstanek v družbi najboljši, poraz pa bi skorajda zagotovo pomenil slovo iz elitne lige. Naslednje jutro po tekmi smo domov poklicali Zvoneta Izgorška, ki nam je z zahripanim glasom (kdor Zvoneta pozna, ve da je to posledica gorečega navijanja za svoje klubske kolege) povedal, da so zelo veseli zmage. Po njegovem je to zmaga celotnega kolektiva, saj tudi tisti, ki niso zmagali v dvobojih, niso metali slabo (Izgoršek 894, Prelogar 928, Laznik 884). Najbolj zanimiv in dramatičen pa je po njegovem bil dvoboj Blahe in Čerina, ki gaje z dobesedno zadnjim metom rešil v svojo korist letos resnično odlični Blaha. Podrl je dva keglja več (909) kot Čerin. Najboljši pri Trboveljčanih je bil z 963 podrtimi keglji Bogdan Hribar, pohvaliti pa velja tudi Novaka, kije zmagal z 925 podrtimi keglji. Smučarski skoki DEŽEVNI PAŠKI KOZJAK GOSTIL SKAKALCE Na skakalnici K 20, v Paškem Kozjaku (3.3.) se je pomerilo 68 skakalcev starih do 10 let. Uspešno so skaTcali tudi skakalci SK Zagorje-SZS Kisovec. Janez Guna-Močnik je osvojil tretje mesto, Andraž Pograjc četrto, deseti je bil Leon Grobljar, 35. Miha Jesih, 50.Dejan Žujič in 61 Jaka Prašnikar. Med deklicami je bila Katja Požun tretja. (I.G.) Smučarski skoki ŠE ENA ZMAGA ROGLIČA V nedeljo je v deževni Mislinji na skakalnici K-30 v tekmi dečkov do 12 let za slovenski pokal Primož Roglič iz SK Zagorje-SZS Kisovec še enkrat ugnal vso konkurenco. Drugo mesto je osvojil njegov klubski tovariš Miran Zupančič, tretji pa je bil Jurij Tepeš. Roglič je z zmago še povečal prednost v skupnem seštevku tekmovanja za slovenski pokal, drugemu mestu pa sc je v skupnem seštevku že zelo približal Zaupančič. Po besedah klubskega trenerja Markoška, je dobro skakal tudi leto mlajši Klemen Bravcc, kije osvojil 13. mesto. Rezultati tekme na skakalnici K-30, 65 tekmovalcev : 1 .Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 28 in 29 m, 218 t. 2. Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 27.5 in 27.5 m, 2071. 3. Jurij Tepeš, ŠD Dolomiti, 27 in 27.5 m, 205 t. 13.Klemen Bravcc, 25 in 26 m, 1821. 21 .Luka Grobljar, 25 in 25 m, 173,51. 37.Rok Krivic, 32.5 in 23 m, 1591. 41 .Dejan Judež (vsi SK Zagorje-SZS Kisovec), 22 in 23 m, 1541. Igor Golte SPOMINSKO TEKMO ZA PREMINULE SKAKALCE IZ MENGŠA DOBIL MOČNIK-GUNA V spomin na pred leti preminule, mlade desetletne, skakalec iz SSK Mengša, Blaža, Mateja in Samota je bila v nedeljo v Kisovcu skakalna tekma. Po besedah predsednika kluba SSK Mengeš Braneta Šuštarja, so se močno trudili, da bi tekmo organizirati v Mengšu, vendar jim je toplo in deževno vreme vedno zagodlo in večkrat pobralo ves sneg na umetno zasneženi skakalnici. Povedal je še, da se zahvaljuje prizadevnim predstavnikom kisovške skakalne sekcije, ki jim je ponudila svojo skakalnico, ki so jo zgledno pripravili kljub zelo slabemu vremenu. Na spominski tekmi dečkov in deklic do 10 let, ki je štela tudi za slovenski pokal, seje v konkurenci 63. skakalcev najbolje odrezal Janez Močnik-Guna, ki je s tem osvojil tudi spominski pokal, drugi je bil Jože Kamenik, kije le za 3 desetinke točke ugnal tretjeuvrščenega Andraža Pograjca. Prvo mesto med ekipami je premočno osvojila ekipa SK Zagorje-SZS Kisovec v sestavi Janez Močnik-Guna, Andraž Pograjc in Leon Grobljar. Rezultati dečkov do 1(1 let, skakalnica K-25: 1. Janez Močnik-Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec, 24 in 24.5 m, 221,41. 2. Jože Kamenik, SSK Šmartno na Pohorju, 23.5 in 24 m, 2151. 3. Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 24 in 24 m, 214.71. 6.Leon Grobljar, 23 in 22.5 m, 198,21. 20.Aljaž Smolič, 21.5 in 21.5 m, 181,21. 41 .Urban Javoršek, 20 in 20.5 m, 166,21., Miha Jesih je bil 46., Dejan Žujič 50., Jaka Prašnikar 53., in Urban Kropivšek 56. (vsi SK Zagorje-SZS Kisovec). Med deklicami je s skokoma po 19 m, Katja Požun osvojila tretje mesto. To je lep dosežek, saj je bila Katja od sotekmovalk mlajša za dve leti. Janez, Jože in Andraž. Organizatorji so za vse nastopajoče pripravili praktične nagrade, še posebno bogate za najboljše. Besedilo in sliko Igor Goste 3*tKVV ZAGORSKA TRIM LIGA Po 15.krogih zagorske trim lige, ki se igra v kegljišču Toplice, je še naprej v vodstvu ekipa Varnost-Elektronika, kije zbrala 24 točk. Na drugem mestu j e z 20 točkami prva ekipa ETl-ja, tretje mesto pa delita ekipi Cvetličarna Lenarčič-Kumplast in Društvi Invalidov, ki sta zbrali 18 točk. Na zadnjem mestu j e ekipa Siporex-Ytong, kije osvojila vsega 2 točki. Igor Goste PORTRET SKAKALEC LUKA GROBUAR Enajstletni Luka Grobljar, varovanec Zvoneta Pograjca, je doma v Jesenovem. Skakati je pri SK Zagorje-SZS Kisovec začel jeseni leta 1997. Za skakanje gaje navdušil oče, ko gaje starega šest let peljal na planiške polete. V svoji ne prav dolgi skakalni karieri sc lahko pohvali s kar nekaj odličnimi rezultati. Omeniti velja drugo mesto na ekipnem državnem prvenstvu dečkov do 10 let v Mostecu leta 1999, tretje mesto na tekmi za pokal občine Zagorje, v kategoriji dečkov do 12 let ter še šesto mesto na regijskem pokalu v Šmartnem na Pohorju lani. Lukov najdaljši skok meri 45 metrov. Svojega idola sije našel v Nemcu Svcnu Hannawaldu. Poleg skakanja Luka v prostem času rad rola, kolesari, igra košarko, nogomet, njegov hobi pa je modelarstvo. Ker je že tudi sam preživel marsikatero poškodbo, svetuje vsem mladim športnikom, da naj kljub lažjim poškodbam in težavicam vztrajajo in trenirajo naprej. Besedilo Igor Goste BENO HREN UPRAVIČIL VLOGO SLOVENSKEGA REPREZENTANTA Slovenijo sta na »Pokalu Topolino« do 13 let starosti zastopala samo dva smučarja, Benjamin Hren iz Smučarskega društva Zasavje in Matic Skube iz Smučarskega kluba Alpetour. Pokal Topolino je največje tekmovanje mladih smučarjev iz celega sveta. Letos je bilo to tradicionalno tekmovanje jubilejno, že 40. po vrsti. Zato so se Italijani, kot organizatorji še posebej potrudili. Nagrade in priznanja je podelil celo sam Alberto Tomba, ki seje s slovensko ekipo mlajših in starejših deklic in dečkov tudi fotografiral. Pokal za skupno tretje mesto slovenske reprezentance je simpatični Alberto predal v roke po rasti najmanjšemu tekmovalcu, Benjaminu Hrenu iz Trbovelj. Beno seje, seveda izkazal tudi med vratci. V slalomu je zasedel 9., v veleslalomu pa 17. mesto. V kategoriji mlajših dečkov je nastopilo 74 tekmovalcev iz 43 držav. V soboto, 10.3.2001 in v nedeljo, 11.3.2001 seje v Kranjski Gori zbralo 90 fantov in 52 deklet do 13 let starosti iz 36 smučarskih društev iz cele Slovenije. Oba dneva so tekmovali v veleslalomu. Pri fantih je bil obakrat najboljši Matic Skube iz škofjeloškega Alpetourja, pri dekletih pa Katja Jazbec iz Tržiča. Kljub nekaj smole so se tekmovalci SD Zasavje dobro uvrstili: Matic Medvešek je bil 5. in 13., Jan Lenart je v soboto odstopil, v nedeljo pa je zasedel odlično 4. mesto, Beno Hren pa seje uvrstil na 9. in 10. mesto, Aljaž Lazar pa je bil v soboto 11., v nedeljo pa je odstopil. Tudi cicibankc in cicibani (otroci do 11 let starosti) so nastopili v veleslalomu za Pokal Radenska. Tekmovanje je bilo izvedeno v nedeljo, 11.3.2001 prav tako v Kranjski Gori. Predstavnici SD Zasavje sta se uvrstli takole: Anja Forte je bila 11., Urška Ahac pa 22. od več kot 50 tekmovalk iz vseh smučarskih društev v Sloveniji. Badminton - Zasavska trim liga VODI ŠE VEDNO TRAMPUŽ Zagorje - V dvorani zagorske osnovne šole Toneta Okrogarja so odigrali 6.krog trim lige Avto Šver v badmintonu, ki jo vodi prizadevni Igor Trampuž iz Badminton društva Spin Zagorje. Slednji v skupni razvrstitvi tudi vodi. Naslednji turnir bo organiziran 17.marca. Rezultati I.skupine: 1.Mitja Vodeb (LJ), 2.Miro Bonšek (LJ), 3.Iztok Bravhar (LJ), 4.Matevž Gulič (Medvode), 5.Igor Trampuž (Spin), 6.Gregor Cerjak (Spin), 7.Tilen Omahne (Spin),' 8.Uroš Pogačnik (Jesenice). Rezultati II.skupine: 1.Andrej Učakar (LJ), 2.Mitja Kamenik (Vel), 3.Ivan Mitrovič (Jes), 4.Uroš Ačko (Vel), 5.Rok Nartnik (Med), 6.Damjan Pagon (Jes), 7.Uroš Starc (Spin), 8.Špela Hitij (Jes), 9.Andreja Sovinek (Vel). Skupni vrstni red po šestih turnirjih: 1.Trampuž (Spin) 540 točk, 2-Omahne (Spin) 475, 3.Bonšek (Lj) 460, 4.Cerjak (Spin) 395, S.Ostrožnik (Spin), 6.Starc (Spin) 268, 7.Omahen (Lj) 171, 8.Bravhar (Lj), 9.Pogačnik (Jes), lO.Gulič (Jes),... (pm) Jani Lazar nr v. n KARATE TRBOVELJČANI Z12 MEDALJAMI ZOPET NAJUSPEŠNEJŠI NA POKALNEM TEKMOVANJU Pred slabim mesecem so v Grosupljem rczglasili pokalne zmagovalce Slovenije v preteklem letu. V obeh mladinskih konkurencah so postai najboljši slovenski tekmovalci v skupni razvrstitvi kat in športnih borb Trboveljčani. V kategoriji starejših mladincev pa so osvojili celo vsa tri prva mesta. Karate klub TIKA Trbovlje pa je drugo leto zapored osvojil lovoriko najboljšega kluba v Sloveniji. V nedeljo 11. marca je v okviru Karate zveze Slovenije potekalo v Slovenskih Konjicah prvo letošnje pokalno tekmovanje za mladinke in mladince. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili: Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Gorazd GRIČAR, Poldi HERMAN, Dalibor FILIPIČ in Miha KOVAČIČ. Vodil jih jc trener Bogdan S1MERL. Najprej so nastopili v katah. Po dolgem času so Trboveljčani krojili sam vrh, saj je pri mlajših mladincih Poldi HERMAN osvojil srebrno medaljo, pri starejših pa jc srebrno medaljo osvojil Miha KOVAČIČ. FILIPIČ in HERMAN, ki je v kategoriji starejših mladincev nastopil pogojno, pa sta osvojila bronasti medalji. Kot po tradiciji pa so Trboveljčani kate ekipno izvedli zelo dobro, tako da sta obe ekipi na koncu stali na najvišji stopnici. Ekipa mlajših mladincev v sestavi ŠANTEJ, CESTNIK in HERMAN ter starejših mladincev HERMAN, FILIPIČ in KOVAČIČ. Tudi v športnih borbah so nadaljevali z zmagovalnim ritmom, saj sta zmagovalca po starostnih in težnostnih kategorijah postala FILIPIČ in KOVAČIČ. ŠANTEJ jc osvojil srebrno medaljo, z bronasto pa sta razveselila GRIČAR in HERMAN v kategoriji mlajših in starejših mladincev. Najuspešnejši trboveljski tekmovalec je postal Poldi HERMAN, ki je v šestih nastopih osvojil šest medalj, od tega dve zlati, eno srebrno in tri bronaste. Najprijetnejše presenečenje pa je bil tokrat Žiga ŠANTEJ, ki letos pogojno nastopa v kategoriji mlajših mladincev. V športnih borbah je v kategoriji do 63 kg bil najmlajši in najlažji tekmovalec. V najštevilčnejši kategoriji je z veliko volje in športnega žara premagoval vse svoje nasprotnike vse do finala, kjer je priznal premoč nasprotnika. 12 osvojenih medalj na uradnem državnem tekmovanju pomeni, da se v Trbovljah goji res kvaliteten karate. Trboveljski tekmovalci osvajajo najvišja mesta tudi na največjih uradnih svetovnih tekmovanjih. Ti rezultati pa so plod dolgoletnega dela, tako trenerskega tima kot klubske uprave ter seveda veliko odrekanja in dela samih tekmovalcev. Omeniti je potrebno, da zaradi bolezni in poškodbe na tekmovanju nista nastopila Franci CEFERIN in Jernej SIMERL. Če bi nastopila tudi slednja dva, bi bilo število osvojenih medalj nedvomno še večje. Franjo GLAVICA PREJETO TIK PRED "ZAKLJUČNIM ŽVIŽGOM" l.B državna rokometna liga ŠD POLJE - ŽRK ZAGORJE 20:18 (10:7) V srečanju 14.kroga so rokometašice Zagorja gostovale v Ljubljani in se poskušale domačinkam oddolžiti za poraz v jesenskem delu prvenstva, kar pa jim ob koncu srečanja ni uspelo, tako da so doživele časten poraz z dvema zadetkoma razlike. Zadetke so dosegle Urška Čibej, Jasna Medvešek in Urška Šikovec po 5 ter Petra Ritter, Mateja Jelševar in Tjaša Klukej po enega. Mlajše deklice, letnik 89 Mlajde deklice letnik 89 ŽRK Zagorja so v soboto sodelovale na 3.turnirju, ki je bil v Celju. V prvem srečanju so premagale Žalec s 14:3. Zadetke so dosegle: Ivana Mimic 5, Neža Češek in Ines Ahlin po 3, Nina Milojevič 2 in Manca Jeglič 1. V drugem srečanju pa so bile domačinke, igralke PUV Nivo Celje močnejše in so zmagale z 12:8. Ivan Ramšak Odločilna menjava v pravem trenutku! ; Če je vaš avto že utrujen, je zdaj pravi trenutek, da ga pri Renaultu zamenjate z novim", varnejšim in ekološko prijaznejšim. Star avto vam bodo ocenili po sistemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli Še 1 50.000 SIT. Pri odkupu vozila, | — ki ni v skladu z novo evropsko normativo, boste nagrajeni še s posebnim j eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. I # ponudba velja za modele Clio, Tvvingo, Kangoo, Megane in Scenic Revoz d.d., Dunajska 22, 1511 Ljubljana www.renault.si wap.renault.si ffiKHMJMr MALGAJU i Trbovlje telefon prodaja (03) 56 33 110, 56 33 111,56 33 112 servis(03) 56 33120 E-mail: malgaj@dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si 3T> OTn Košarka V ZAGORJU SE OBETA PRAVI KOŠARKARSKI PRAZNIK V Zagorju se 7. in 8.aprila 2001 obeta velik športni dogodek, ki bo prav gotovo zanimal širšo slovensko športno javnost. Košarkarska ekipa Zagorje Banke Zasavje se je namreč uvrstila v finale pokalnega tekmovanja Slovenije. V soboto se bosta pomerili ekipi Uniona Olimpije in geoplin Slovana ter Rekreativna liga v košarki Zagorje 2001 V VODSTVU TRENUTNO KELTI Rudar mladi Trbovlje - Hidroinžiniring Zagorje 40:66 (20:33) Strelci: Žagar 4, Bec 17, Artnak 2, Konrad 3, Košnik 5, Jeraj 9; R.Džombič 11, Praznik 12, K.Drolc 14, Delič 25, Lavrač 4. Zanesljiva zmaga Trboveljčanov. Bikci - Kelti 0:20 bb Fortuna Trbovl je - Rorčki Trbovlje 30:32 (14:21) Strelci: S.Drolc 8, Vozelj 8, Hendija 2, Medved 2, Kalšek 7, Pavlič 2, Flisek 1; Tomše 10, B.Bizjak 14, Čop 1, I.Bizjak 2, Medvešek 3, Jerman 2. Tekma je bila odločena v zadnjih treh sekundah, ko je Tomše (Rorčki) dosegel odločilni točki. Sokol Zagorje - Old boys Hrastnik 29:44 (19:21) Strelci: Vidic 12, Sopotnik 1, M.Gruden 4, Pirnat 3, Manfredo 7, Jotič 2; Škalički 13, Nesladek 4, Povše 2, Kellner 6, Lazar 19. Tekma med prvimi in zadnjimi v ligi. Sokoli so do konci prvega polčasa še lahko sledili Hrastničanom, kasneje pa se je razigral Lazar in upov Sokolov je bilo konec. kclti Trbovlje - Hidroinžiniring Zagorje 78:36 (41:16) Strelci: Tomšič 3, Vidas 23, Meško 6, Lorber 6, Borštnar 10, Otopal 16, Šipek 14; Poznič 14, Sejdinovič 6, Bergant 10, Lavrač 6. S hitro igro so Kelti onesposobili okrnjeno ekipo Hidroinžiniringa. Bikci Trbovlje - Rudar mladi Trbovlje 36:83 (13:48) Strelci: Hudomalj 11, Golob 2, Koncilja 10, Kovačič 2, Čuk 11; Erjavec 8, Artnak 22, Konrad 18, Košnik 10, Jeraj 25. Spopad dveh ekip iz Trbovelj, kjer so zmagali izkušenejši in starejši "mladi rudarji". I5.SUŠCA 2001 kasneje ekipi Zagorja Banke Zasavje in Krke Telekom iz Novega mesta. Slednjo tekmo bo prenašala tudi slovenska televizija (v nedeljo bo seveda še prenos finala). V teh dveh dneh bo Košarkarska zveza Slovenije pripravila v Zagorju tudi redno skupščino zveze. Sicer pa so košarkarji minuli konec tedna pričeli tekmovati v dveh skupinah. Ekipe, uvrščene od 1. do 6.mesta se bodo borile za naslov prvaka, medtem ko se bo preostalih šest ekip borilo za obstanek v ligi. Med temi bodo tudi košarkarji Zagorja Banke Zasavja, ki bodo imeli kar težko nalogo, ki pa vendarle ni neizvedljiva. Zagorjani so trenutno na 10.mestu, izpadeta pa ekipi, ki sta uvrščeni na mesti 11 in 12. In še to direktno samo dvanajsta, predzadnja ekipa pa igra kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo LB SKL, s tem, da za (do tedaj) prvoligaško ekipo ne smejo nastopati tujci. (pm) Sokol Zagorje - Bikci Trbovlje 66:38 (40:8) Strelci: Vidic 19, Sopotnik 15, M.Gruden 6, Razpet 14, Manfredo 12; Hudomalj 4, Golob 2, Piškur 16, Koncilja 16. Obe ekipi sta tekmo pričeli le s petimi igralci, po 44 sekundah pa se je pri Bikcih poškodoval Kovačič (koleno). To je bil povod preveliki premoči Sokolov in končna razlika je bila 28 točk. Fortuna - Kelti 40:52 (22:26) Strelci: S.Drolc 6, Kalšek 12, Hendija 8, Flisek 12, Relič 2; Vidas 13, Meško 3, Lorber 3, Borštnar 3, Zajc 6, Otopal 20, Šipek 4. Kvaliteten in izenačen 1.polčas. V drugem polčasu so s hitro igro in s skoki pod koši Kelti nadigrali oslabljeno ekipo Fortune. Najboljši strelci lige: Vidas (povprečje) 13.00, Otopal 12.60, Konrad 12.25, Škalički 11.88, Kalšek 11.60. Trenutni vrstni red: Zmage Porazi Točke L Kelti 8 2 18 2. Old boys (-2) 7 1 15 3. Fortuna 4 6 14 4. Rorčki (-2) 5 3 13 Rudar mladi (-2) 5 3 13 Hidroinžiniring (-2) 5 3 13 7.Bikci 1 9 11 Sokol 1 9 11 Matjaž Manfredo Zasavski športni radar Liga Kolinska, končnica za obstanek, 1 .krog Triglav - Zagorje Banka Zasavje 71:70 Zagorjani so nesrečno izgubili le za točko, a kljub temu še vedno ostajajo na rešilnem 4.mestu v skupini za obstanek, v kateri so še Helios, Triglav, Kemoplast, Hopsi in Loka kava. LB SKL GD Hrastnik - ZM Maribor 95:101 Hrastničani so doživeli še četrti zaporedni poraz in se že poslovili od kvalifikacij za uvrstitev v Ligo Kolinska. 2.SKL, 2.del, 4.krog Postojna - Rudar Trbovlje 98:88 Trboveljčani so v četrtem krogu 2.dela, ki odloča o uvrstitvi v LB SKL doživeli drugi poraz, ki pa ni usoden in varovanci trenerja Martina Gorenca imajo še vse možnosti za to, da bodo v naslednji sezoni igrali v isti ligi kot Hrastničani. LA državna rokometna liga, IS.krog Avtomikolič Rudar Trbovlje - Pivka Perutninarstvo 38:26 V 15.krogu so rokometaši Rudarja zabeležili zanesljivo zmago pred domačim občinstvom in imajo izkupiček osmih zmag, dveh neodločenih izidov ter petih porazov, kar jih z osemnajstimi doseženimi točkami uvršča na peto mesto prvenstvene lestvice. Tako ekipa, ki jo vodi Dušan Žagar, izpolnjuje cilje, ki si jih je pred prvenstvom zadala uprava kluba. O tem pišemo zato, ker smo pred časom zapisali, da so "rudarji" najprijetnejše presenečenje lige, s tem zapisom pa se v upravi kluba niso strinjali, saj so nas podučili, da so si pred prvenstvom zastavili jasne cilje in da kljub dobrim izidom ni govora o najprijetnejšem presenečenju lige. Toliko o zapisu, ki je bil z naše strani napisan povsem dobronamerno. LB DRL, 16.krog Dol TKI Hrastnik - Nova Gorica 24:19 Dolani so z deveto zmago uspeli ohraniti uvrstitev med štiri najboljše ekipe v drugi rokometni ligi. Pri Avtohiši Malgaj Trbovlje predstavili nov model lagune PRIJETNA, ZANIMIVA, DRUGAČNA -RENAULT LAGUNA II 9.marca 2001 je v Avtohiši Malgaj potekala ena zanimivejših predstavitev novega modela renaulta lagune II. Poseben gost je bil akademski slikar Janez Knez, ki je že vrsto let zvest znamki renault. Sprva si je svet od Kumljanskega navzdol v dolino ogledoval v vozilu renault major, nato v renaultu 18, sledil je renault 19, zdaj pa mu občutek najboljših v Sloveniji. Z novim avtom renault laguna II imajo ambiciozne načrte. Nova laguna se odlikuje s prestižnejšo obliko in prefinjeno notranjostjo ter s trenutno eno najpopolnejših oprem v svojem razredu. Vgrajene ima vse najsodobnejše sisteme za varno in udobno uporabo. Posebnostjo ključavnica in zagon motorja brez ključa in potovalnega udobja, užitka v vožnji ter brezskrbni uporabi. S svojimi cenami bo laguna II gotovo eden boljših nakupov v višjem srednjem razredu. Nova laguna predstavlja tudi tehnološko revolucijo. Njena serijska in dodatna oprema poskrbi za še večjo varnost in udobje. Vsebuje protiblokirni zavorni sistem z elektronskim Laguna II naj bi si v zahodni Evropi letos izborila okrog 11 % tržni delež v višjem srednjem razredu. S svojima dvema različicama je laguna II dobro pripravljena za tržne razmere v zahodni Evropi, kjer prodaja triprostorskih avtomobilov upada, medtem ko se kombi izpeljanke prodajajo vedno bolje. Prav tako v tem razredu močno narašča svobode, prostosti in prostornosti zagotavlja renault megane. Ob predstavitvi je nekaj besed spregovoril tudi gostitelj Franc Malgaj. Poudaril je, da so sicer samo s posebno elektronsko kartico. Vrata se odklenejo že z rahlim dotikom kljuke. Spomladi bo laguna II na voljo v dveh karoserijskih različicah: berline. pohosni, da so člani velike družine Renault, ki je prepoznavna znamka v svetu ter da so člani družine Renault, ki ima v Sloveniji eno najboljših tovarn za izdelavo njihovih avtomobilov v svetovnem merilu. Tudi servisna mreža je ena limuzina s petimi vrati in grandtour, športni kombi avtomobil. Na voljo bosta s tremi bencinskimi in enim turbodizelskim motorjem. Nova laguna II ponuja popolnoma novo občutenje vožnje ter najboljše z vidika varnosti. razporejanjem moči (ABS+EBV), sistem za pomoč pri zaviranju v sili, sistem za stalen nadzor tlaka v pnevmatikah, sistem za preprečevanje zdrsa pogonskih prodaja dizel motorjev. Laguna prve generacije je v Sloveniji že ob pričetku prodaje leta 1994 dosegla izjemen uspeh. Bila je najbolj prodajani koles in sistem za dinamičen nadzor stabilnosti avtomobila. Za večjo varnost potnikov poskrbi osem varnostnih blazin, pet tritočkovnih varnostnih pasov in po višini nastavljivih vzglavnikov ter sistem pritrditve otroških sedežev. avtomobil višjega srednjega razreda kar tri leta zapored (1994-96), nato pa je do konca leta 2000 držala drugo mesto v svojem razredu. Podoben oziroma še boljši uspeh pričakujejo tudi pri prodaji nove lagune II. IRH, slike PRAV ^ 'DDlniTn. T)"l:iTiDTn. Piše in fotografira: Peter Motnikar TISOČ HOVIH ZAMISLI V (FREMOVLJEMI) MAZDI 323 Le dve leti in pol je minilo, odkar so pri Mazdi na trg ponudili mazdo 323 in čeprav takšno obdobje ni tako dolgo, so se odločili za temeljito prenovo obeh različic, 323 F in 323 limuzine. Slednji sta posodobljeni tako v zunanji podobi kot notranjosti. Mazdini inženirji pa so še posebej pomembne razvojne dosežke uresničili na tehničnem področju, saj so motorji bolj zmogljivi in obenem tudi veliko prijaznejši okolju. Mnoge izboljšave so namenjene tudi varnosti, tisoč drobnih sprememb pa je po besedah kupcev izboljšalo že tako ugodno mazdino razmerje vrednosti glede na ceno. Osnovni model 323 F 1.4i je tako na primer celo cenejši od predhodnika. Zunanji blišč Najbolj opazne spremembe na karoseriji mazde 323 so v tem, da je sedaj tudi tu model 323 prevzel prednjo petkotno masko mazde, v njeni sredini pa je velik mazdin znak. Pokrov motornega prostora ima sedaj bolj izrazilo izbočeni liniji, žarometa sta sedaj iz kristalnega stekla, s svojo klinasto obliko pa prispevata smehljaj na obrazu mazde 323. Notranje vrednote Tudi v notranjosti je nekaj sprememb. Armaturna plošča je v dveh barvnih odtenkih, nov je volanski obroč, nova sredinska konzola, nove sedežne prevleke in standardno vgrajen termometer zunanje temperature in merilnik vrtljajev. različica 1.8i I6V s 114 KM je tako poslej uvrščena v drug zmogljivostih razred. Še več varnosti Mazda svojo nagnjenost k inovativnosti še posebej dokazuje s posameznimi podrobnostmi. Praktično ni področja, na katerem Japonci pri novi mazdi 323 ne bi naredili koraka naprej. Tako je tudi z varnostjo, ki je bila že doslej ena izmed najbolj poudarjenih dobrih lastnosti 323. Toda inženirji so še našli možnosti za izboljšave. Togost karoserije je povečana za 23 odstotkov. To skupaj z znano družinsko celico prinaša več pasivne varnosti, hkrati pa pomeni tudi še boljše vozne latnosti. Podobno velja tudi za Prikrita kakovost Oznako "tisoč novih zamisli" pa si prenovljena mazda 323 zasluži šele skupaj / obsežnimi tehničnimi izboljšavami in novostmi. Že pri motorjih je marsikaj novega. Tako je namesto 1.5 litrskega 16V motorja z 88 KM sedaj vgrajen l.6i 16V motor s 100 KM. Priljubljeni turbodizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem 2.0 D1TI I6V je tudi prenovljen in sedaj namesto 90 KM zmore 100 KM, hkrati pa je izboljšana tudi krivulja navora. Za športno navdahnjene voznike je odslej na voljo GT različica z 2-litrskim motorjem s 130 KM. Naslednja najbolj zmogljiva spremembe na podvozju. Osnovna zasnova je ostala nespremenjena, toda večje dimenzije nekaterih delov podvozja zagotavljajo boljše držanje smeri pri vožnji naravnost in bolj zanesljivo lego pri vožnji v ovinkih. GT različica ima vgrajeno športno podvozje, prečno povezavo prednjih vzmetnih nog in sistem DSC (dinamični nadzor stabilnosti). Poleg tega imajo vse različice povečan ojačevalnik zavorne moči, kar zagotavlja več zavorne moči in njeno lažje doziranje. To skupaj s štirimi zavornimi diski (razen pri 1.4i 16V) pomeni krajšo zavorno pot. Oprema in udobje Prenovljena mazda 323 je na voljo s petimi različicami opreme. Osnovni različici 1.4i 16V in 2.0 D1TD 16V imata vgrajeno vso varnostno opremo, potem pa je vrsta opreme odvisna od motorja in največ, seveda, od kupca. Mazdin ekskluzivni audio sistem Prenovljena 323 je bolje zvočno izolirana, zato še toliko bolj pride do izraza novi audio sistem, ki je od opreme TE naprej serijsko vgrajen. V osnovi ima ta sistem radijski sprejemnik s prostorom, predvidenim, da vanj vstavite CD predvajalnik, CD izmenjevalnik, mini disk postajo ali kasetnik. Prednost tega modularnega sistema ni le v enostavni razširitvi in optimalni kompatibilnosti posameznih delov, temveč tudi v veliki varnosti pred krajo. Sistem je namreč neuporaben za vse, ki nimajo mazde letnika 2001. Cene prenovljene mazde 323 Cene se gibljejo v razponu od 2.577.829 do 4.112.854 tolarjev (23.190 do 37.000 DEM). Posebej zanimiva je cena za osnovno različico 323F 1.4i, ki je celih 5% cenejša od predhodnice. Zasavski frker TRČIL V DREVO Hrastnik, 25.2. ob 21.uri je L.D. iz Laškega vozil peugeot 306 po regionalni cesti l.reda iz smeri Marnega proti Breznem, kjer je zaradi vožnje preblizu desnemu robu ceste zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. Voznik L.D. in sopotnica v vozilu RT. iz okolice Laškega sta po nesreči čutila bolečine, zaradi katerih ^ta.. sama iskala zdravniško pomoč. Na vozilu je pri Hrastniku proti Marnem. Na Cesti VDV brigade na Dolu je prehiteval voznico golfa V.M. ter zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom in trčil v rob pločnika. Po trčenju je padel po tleh in na cesti s hudimi telesnimi poškodbami tudi obležal. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnico Trbovlje in mjto v Celje. Policisti so odredili še strokovni pregled zaradi ugotovitve morebitne prisotnosti alkohola, napisali pa so tudLpredlog SP-ju. nastalo za najmanj 150.000 SIT škode, „L.D,-ju pa so izdali plačilni nalog. IZDALI SO MU 2 PLAČILNA NALOGA Hrastnik, 26.2. ob 8.35 uri so policisti PO Hrastnik na Brnici opravljali kontrolo hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti, med katero je iz smeri Dola s tovornim avtomobilom volksvvagen caddy pripeljal V.D. iz Sevnice. Na Brnici je kljub neprekinjeni polni črti prehiteval, vozil pa s hitrostjo kar 94 km/h. Na kraju so mu policisti izdali plačilni nalog, zaradi prekoračitve hitrosti pa podali še predlog SP-ju. Po kontroli pa je V.D. z vožnjo nadaljeval in že ob 9.25 uri med vožnjo proti Zidanem Mostu zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v škodo felicio, s katero je z nasprotne smeri pripeljal K.A. iz Širja. Na vozilih je nastalo za najmanj 700.000 SIT, K.A. pa je tudi iskal zdravniško pomoč. Še enkrat pa so policisti V.D. izdali plačilni nalog. PEŠKA DOBILA HUDE POŠKODBE Hrastnik, 1.3. ob 21.20 uri je M.B. iz Hrastnika vozil audi A6 po mestni ulici proti Novemu domu v Hrastniku, kjer je med zavijanjem trčil v peško B.M. iz Hrastnika in jo zbil po cesti. Zaradi suma poškodb jo je kljub njenemu nasprotovanju takoj odpeljal v ZD Hrastnik, od tu pa je bila odpeljana v bolnico Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, da ima hude telesne poškodbe. Policisti so M.B. izdali plačilni nalog, na ODT Trbovlje pa bo podana kazenska ovadba. OČIVIDCI, JAVITE SEI Trbovlje, IILNA obveščeni. DEKLICI LAŽJE POŠKODOVANI 9.3. so bili policisti s strani J.B. da je prišlo do prometne nesreče ( pa Trgu revolucije, kjer je K.A. vozila avto iz smerMrga revolucije proti Trgu svobode. Pri stavbi inšpekcijskih služb sta na njeni desni strani stali deklici. Voznica je zato vozilo ustavila. Ker pa deklici nista takoj prečkali vozišča, je z vozilom zapeljala naprej, takrat pa sta deklici stopili na vozišče in voznica ju je z avtom zadela. Deklci sta dobili odrgnine po kolenu in udarec v trebuh. Iskali sta zdravniško pomoč v ZD Trbovlje. PRIDRŽALI VOZNIKA Zagorje, 27.2. ob 17.uri je patrulja PO Zagorje imela v postopku vinjenega voznika osebnega avtomobila D.B. Voznik je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zato mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Tega ni upošteval in se je odpeljal naprej. Patrulja ga je zopet ustavila. Zaradi kršitev so ga pridržali in takoj privedli v postopek sodniku za prekrške. OTROK STEKEL NA CESTO Zagorje, 28.2. ob 14.uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z udeležbo otroka pri pralnici KBM. Ugotovljeno je bilo, da je otrok, star dve leti in pol, stekel čez cesto, kjer ga je zbila voznica osebnega avtomobila. Z zbiranjem obvestil v zvezi s to prometno nesrečo policisti še nadaljujejo. Z 2,62 G/KG ALKOHOLA TRČIL V TRI VOZILA Hrastnik, 3.3. med 13.10 in 14.uro je neznan voznik na parkirnem prostoru na Logu v Hrastniku trčil v parkiran avto renault clio, last M.M. iz Hrastnika, po trčenju, med katerim je na vozilu M.M.-ja nastalo za najmanj 50.000 SIT škode, pa s kraja pobegnil. Policisti glede na to, da je do prometne nesreče prišlo v času, ko se na Logu nahaja večje število ljudi, prosijo vse morebitne očividce, da svoje ugotovitve sporočijo na PO Hrastnik na tel.: 56-41-602 ali na številko 113. Zagorje, 28.2. ob 18.55 uri je prišlo do prometne nesreče pri odcepu za obrtno cono v Kisovcu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je L.M. vozil avto iz Izlak v smeri Zagorja in pri navedenem odcepu zapeljal v levo in trčil v tri nasproti vozeča vozila. Nastala je večja materialna škoda. Voznik (povzročitelj) je napihal 2,62 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Ena od potnic je dobila lažjo telesno poškodbo. Zooper L.M.-ja sledi predlog zaradi povzročitve prometne nesreče in zaradi vožnje pod vplivom alkohola. IZGUBIL OBLAST NAD MOTORJEM Hrastnik, 10.3. ob 17.40 uri je J.M. iz Laškega vozil motorno kolo znamke kawasaki ZX 750 po regionalni cesti l.reda iz smeri Dola NI UPOŠTEVAL ODREDB IN POVRZROČIL NESREČO Renke, 4.3. ob 16.25 uri je voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v ovinku zapeljal na nasprotni pas in pri tem povzročil prometno nesrečo. Udeležence so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, zanimivo pa je, da so voznika malo pred nesrečo ustavili pllicisti v Litiji, mu odredili odvzem krvi, vendar ga je odklonil, nakar so mu prepovedali vožnjo, vendar tega očitno ni upošteval in povzročil nesrečo. PREHITEVALA - V AVTOBUS Litija, 6.3. je avtobus peljal iz Zagorja proti Litiji. Na križišču za vas Breg je nameraval zavijati levo, ravno takrat pa ga je voznica hotela prehitevati in s tem povzročila prometno nesrečo, sicer brez poškodb, ampak vendarle. ZBILA OTROKA Lupinca, 9.3. je šolski avtobus peljal učence domov. Deklica, stara 12 let, je stopila z avtobusa in se odpravljala domov, v tistem pa je pripeljala voznica osebnega vozila in otroka podrla. Sicer brez hujših telesnih poškodb, vendar velja opozorilo voznikom, daje za vsakim avtobusom potrebno počakati, da spelje. Ravbajo kot srake Dne 24.2. med 15. in 18.uro je neznan storilec iz stanovanja M.D. iz Hrastnika ukradel večjo vsoto denarja. Policisti okoliščine še raziskujejo, intenzivno pa tudi iščejo storilca tega dejanja. Dne 2.3. ob 9.uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da neznanca, po videzu roma, v Steklarni kradeta železo. Takoj so pohiteli na kraj, kjer so prijeli B.M. iz Šentjerneja in J.J. iz Rake, katera sta na svoj tovorni avtomobil naložila že okoli 200 kg železa. Tatvina jima je bila s prijetjem preprečena, železo Zaseženo, zoper oba pa podana kazenska ovadba. Dne 2.3. so bili trboveljski policisti s strani lastnice trgovine Vitaminka obveščeni, da ji je neznani storilec ukradel dve plinski jeklenki za gospodinjstvo. Naknadno je bilo ugotovljeno, da sta dejanje storila S.S. in T.S., zoper njiju pa bo podana kazenska ovadba. Dne 3.3. ob 14.30 uri je F.A. iz Zagorja policiste obvestila, da ji je neznanec preko noči vlomil v klet. Policisti so ugotovili, da je neznanec ukradel zračno puško, nekaj kave in bankovcev manjše vrednosti. Dne 4.3. med 0.30 in 15.00 uro je neznan storilec vlomil v zastavo yugo, last B.S. iz Dola, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru pri cerkvi na Dolu, iz njega pa ukradel avtoradio. B.S. je oškodovan za najmanj 20.000 SIT. V isti noči pa je neznan storilec poskušal vlomiti tudi v osebni avto citroen saxo, katerega je F.P. iz Dola pri Hrastniku parkiral na parkirnem prostoru pri PD Dol, vendar mu vlom ni uspel. Policisti storilca še iščejo. Iv v n .Tt i n tl r> I5.SUŠCA 2001 POLICISTI INTERVENIRALI V BANKI NA DOLU Dne 28.2.2001 ob 18.05 uri so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo, ker se je v NLB na Dolu nahajal neznan moški, ki se na zahtevo varnostnika ni hotel odstraniti iz banke. Na kraju $o policisti prijeli B.I. iz Dola, kateri je prišel v banko zato, da bi tolarje zamenjal za šilinge. Kljub pojasnilu, da te zamenjave ne more dobiti in daje poslovanje banke ob 18.uri zaključeno ter naj zato zapusti banko, B.I. tega ni hotel storiti. Policisti so ga zato vklenili in zaradi odrejenega pridržanja odpeljali v službeno vozilo, kjer pa je B.I. z nogo med brcanjem razbil steklo na vratih službenega vozila. Kljub temu je bil odpeljan v pridržanje, zagovarjal pa se bo tudi pri SP in na ODT, kamor je bila zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (z razbitjem stekla je nastalo za najmanj 120.000 SIT škode) podana tudi kazenska ovadba. MLADOLETNIK USTRELIL OTROKA Dne 2.3. so bili policisti PP Trbovlje s strani staršev obveščeni, da je nek mladoletnik ustrelil njihovega otroka z zračno puško v levo oko. Otrok je dobil hude telesne poškodbe. NISTA IMELA DOVOLJENJA Dne 3.3. ob 17.10 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni, da neznanca pobirata prostovoljne prispevke. Policisti so ugotovili, da sta K.M. in J.Z. na Cesti zmage pobirala prostovoljne prispevke za Modelarsko padalsko društvo Challenger ioz Ljubljane. Za to dejavnost nista imela dovoljena, zato so jima policisti denar in dokumente zasegli. Pri pobiranju prispevkov sta fanta pozvonila tudi pri P.M.-ju, katerega sta nadlegovala do te mere, da jima je zagrozil s pištolo, ki so mu jo policisti zasegli. BOMBA, KI TO NI BILA Dne 8.3. ob 9.45 uri so policiste iz Srednje šole Zagorje obvestili, da so prejeli klic o nastavitvi bombe v objektu. Ob prihodu policistov na kraj je vodstvo šole že pričelo z izpraznitvijo objekta. Policisti so pregledali tako okolico kot notranjost šole in so ugotovili, da gre za lažnj klic. Za klicateljem policisti še poizvedujejo: "JUNAKA1' STA SE SPRAVILA NA * POLICISTE Dne 10.3. ob 21.uri so policisti PO Hrastnik opravljali kontrolo gostinskega lokala Senica, med katero je k policistom pristopil Č.J. iz Hrastnika in jih pričel nadlegovati. V tem času pa je iz lokala prišel tudi M.R. iz Hrastnika, kateri se je pričel vmešavati v postopek, po opozorilu policistov pa se je nekoliko umaknil in se nameraval pretepati s sinom M.A. in K.S. Ko sta policista skušala prepir preprečiti, je M.R. pričel proti njima mahati z daljšo palico. Policista sta s strokovnim prijemom M.R. obvladala, vendar pa je tedaj od zadaj k policistu pristopil še Č.J., kije policista vlekel za uniformo. Tudi zoper njega je policist uporabil strokovni prijem, ga vklenil, nato pa sta bila oba kršitelja M.R. in Č.J. pridržana do iztreznitve, zoper njiju pa podan predlog SP-ju. Pri varnostnem pregledu M.R. pa so policisti našli še večji zavitek zelene posušene rastline, za katero so ugotovili, da mu jo je pred tem "podtaknil" sin M.A. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, so jo policisti asegli in jo poslali v analizo, po kateri bo, v kolikor bo pozitivna, zoper M.A. podan tudi predlog SP-ju. Dne 11.3. pa se je Č.J., ki je bil pridržan v prostorih za pridržanje na PP Trbovlje, vrnil domov, kjer se je najprej sprl z mamo in očimom P.A., katerega je tudi udaril z roko. Policisti so se z njim pogovorili in napisali še en predlog SP-ju. NISO PRODAJALI KNJIG, AMPAK VLAMLJALI Dne 6.3. ob 09.50 uri so bili policisti s strani občana v Gabrskem obveščeni, da se v okolici njegove hiše nahajajo tri neznane osebe in da se mu čudno zdi, da prodajajo knjige, vendar knjige pri sebi niso imeli. Policisti so ugotovili, da gre za S.R.-ja, R.R.-ja in M.Ž.-ja. Navedeni so že vlomili v dve hiši in poskusili vlomiti še v tretjo. Odpeljani so bili v PP Trbovlje od tu pa v preiskovalni zapor v Ljubljano. Zoper vse tri sledi kazenska ovadba. ZBIRAL DENAR ZA VPIS V TELEFONSKI IMENIKI?! Dne 8.3. so bili policisti s strani občana obveščeni, da je k njemu na dom prišla neznana oseba, ki da pobira denarni prispevek za vpis v telefonski imenik. Občan mu je dal za vpis 5.114 SIT, neznanec pa mu je izdal račun z žigom Marko Roba, samostojni podjetnik z Dunajske 158 v Ljubljani. Naknadno so policisti ugotovili, da gre za W.N.-ja, zoper katerega je izdan pripor na podlagi Okrajnega sodišča Škofja Loka. Policisti PP Trbovlje so ga prijeli in ga odpeljali v radovljiške zapore. NAŠLI MOŽA Litija, 7.3. je občanka iz okolice Litije pogrešala bolnega moža, kar je tudi javila na policijo. Patrulja ga je okrog polnoči našla in pripeljala domov. NAŠLI POGINULO DOMAČO SVINJO Litija, 11.3. je policijska patrulja je našla ob cesti Kresnice Kresniški Vrh poginulo domačo svinjo. Opozarjamo občane na previdnost in DA naj take primere javijo uszreznim službam oziroma veterinarski inšpekciji. Aufbiks £ 24.2. ob 00.40 uri so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo, ker naj bi gostinski lokal Da capo še vedno obratoval. Policisti so na kraju kršitev tudi dejansko ugotovili, zoper lastnika lokala M.N. pa so napisali poročilo na inšpekcijske službe, ki so pristojne za podajo predloga SP-ju. £ 24.2. ob 21.00 uri so policisti intervenirali v stanovanju K.M. v Hrastniku, h kateremu je prišla na obisk K.J. iz Hrastnika, med njima pa se je vnel prepir, med katerim sta oba vpila in razgrajala ter razmetavala stvari. Policisti so se z njima pogovorili in napisali še predlog SP-ju. £21.2. ob 14.uri sta G.F. in S.V. v gostinskem lokalu Metuljček II verbalno napadla Z.B. iz Hrastnika, katera sta mu tudi očitala, da njegovi otroci kradejo kokoši in jajca. Med prepirom pa je G.F. po obrazu udaril Z.B. Ko so prišli na kraj policisti, se G.F. ni hotel umiriti, pač pa sta skupaj s S. V. policiste zmerjala in ju žalila. Zato so policisti G.F. pridržali do iztreznitve, zoper njega in S.V. pa podali še predlog SP-ju. 4.3. ob 0.51 uri so bili policisti z anonimnim klicem napoteni pred klub Imperius na Izlakah. Patrulja je ugotovila, daje prišlo do množičnega pretepa desetih oseb. Med njimi so bili Trboveljčani in Lilijani, ena oseba pa je bila iz Zagorja. Še pred prihodom policistov je skupina iz Trbovelj s kraja odšla. Z zbiranjem obvestil je bilo tudi ugotovljeno, da je ena oseba dobila lažjo telesno poškodbo in sicer po vsej verjetnosti z nožem. Sledi predlog SP-ju zoper pretepače, zoper povzročitelja telesne poškodbe pa kazenska ovadba. j|4.3. ob 00.50 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v Cool baru v Trbovljah, kjer je K.S. močno pijan razgrajal. Pred prihodom policistov je lokal zapustil, toda policista sta ga dohitela. Pri postopku je hotel udariti policista, zaradi česar sta policista uporabila prisilna sredstva in ga pridržala do iztreznitve. r-r-r- T r J ji ri J 4. GfllR Ri Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 29.marca, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 23.marca 2001 na naslovu: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele PRODAM vpeljano trgovino z dejavnostjo ali brez v centru Zagorja na frekventni lokaciji, tel.: 041/716-486 PRODAM večje stanovanje v centru Zagorja (CK, telefon, 2x balkon, parkirni prostor), tel.: 56-66-173 (od 8. do 19.ure) CtC nepRemičnme Ulici) I, moim 7 - TRBOVUE TtlfflK: 03/54-24-24Ui-5$-140 iMDnin, me, movE mi, roimiii Pfionofiov, VIKičDOV III PflRCEl NUJNO iščem enosobno stanovanje v Zasavju, tel.: 040/ 527-563, 56-61-958 PRODAM poslovni prostor ob glavni cesti v Trbovljah v izmeri 82 m2, tel.: 050/615-421 PRODAM gradbeno parcelo v centru Zagorja, primerno tudi za poslovne dejavnosti, tel.: 56-61-828 (po 20.uri) PRODAM poslovni prostor v Trbovljah na frekventni lokaciji z dejavnostjo ali brez, tel.: 050/ 615-421 PRODAM 2 in pol sobno novejše stanovanje v zgornjem delu Trbovelj 69.50 m2, centralna. kabelska, balkon, klet, skupna sušilnica in kolesarnica, po želji podarim opremo, cena 130.000 SIT m2, tel.: 56-22-762 PRODAM večjo parcelo, delno zazidljivo v Zagorju na mirnem kraju, tel.: 040/241 -596 ODDAM v najem dva poslovna prostora v centru Zagorja v velikosti 40 in 20 m2, tel.: 041/610-057 PRODAM zazidalno parcelo v Čečah nad Trbovljami - pašnik in gozd., tel.: 56-45-510 Avtomobilizem, deli PRODAM lado samaro 1300, letnik 90, prevoženih 82.000 km, prva bela barva, nikoli karamboliran, vlečna euro kljuka, nove zimske gume, cena po dogovoru, tel.: 56-22-762 PRODAM subaru justy 1.0, letnik 86, rdeče barve, cena po dogovoru, reg. do aprila 2001, tel.: 56-21-779, 041/879-753 ali 041/730-785 PRODAM seat tera, letnik 91, reg do 4/2001, tel.: 041/768-548 PRODAM novo centralno zaklepanje, cena 12.000 SIT, tel.: 041/954-766 Razno PRODAM sušilni stroj gorenje, star 1 leto, za 35.000 Sit, Zoran Tomše, Vodenska 48, Trbovlje PRODAM subvvoofcr znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-711 PRODAM otroško posteljico z jogijem in otroško košarico s komplet opremo, tel.: 56-27-310 ali 041/919-126 PRODAM bojler gorenje tiki, tel.: 56-29-130 PRODAM ohranjeno otroško opremo: stol za hranjenje, voziček, kenguru za nošenje dojenčka, gugalnico, tel.: 041/ 954-766 PRODAM pralni stroj Gorenje, še v garanciji, informacije na 041/ 395-301 Delo ČISTIM, likam, pomivam in pospravljam na vašem domu, tel.: 040/253-058 ČUVAM otroke na svojem domu, tel.: 56-30-309 INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in sredno šolo, uspešno in poceni, tel.: 031/249-488 IŠČEM delo v kuhinji, tel.: 040/527-563 ali 56-61-958 NUDIM inštrukcije iz angleščine za osnovno šolo, tel.: 040/527-563, 56-61-958 Živali IMATE radi živali in naravo? Zaradi službenih obveznosti iščem nekoga za občasne sprehode psa v Zagorju. Plačilo po dogovoru, tel.: 041/360-702 TMt MSUlltN vštttv. ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 čpčem Mm tjUAm m mmm (vsak delovnik med 7. in 10. uro) Na telefon: VHBMMMI FJiMJiCD^niLKincro za brezplačni mali oglas o o O Z u š C/5 < N —itoviUBi ■iwnfinniiimr ■MJisrfjiTrfiTri')MPiiiPWiirMii>i'irnni g73f I5.SUŠCA 2001 Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA IN POZIVA na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da je v hrambi naslednje vozilo: - opel kadett, modre barve, brez reg.št., odpeljan z javne površine v Farčnikovi koloniji. Pozivamo lastnika vozil, naj vozilo prevzame, sicer bo vozilo odstranjeno v skladu s citiranim odlokom. Informacije na tel.: 56-55-719. Zasavska ljudska univerza in Knjižnica Zagorje ob Savi VABITA na študijski krožek "Beremo z Manco Košir", ki bo v ponedeljek, 26. marca ob 19. uri v Knjižnici Zagorje ob Savi. Ker se je bralno druženje izkazalo za zelo odzivno ter sprožilo živahno debato, so še vedno vabljeni tudi novi udeleženci, če le radi berejo. Glasbena šola Trbovlje VABI na pianistični koncert Erika Šulerja, ki bo v sredo, 21. marca ob 19. uri v Glasbeni šoli Trbovlje. VABLJENI! Študentska Organizacija Univerze v Mariboru IN KLUB ZASAVSKIH ŠTUDENTOV VABITA prvo od treh okroglih miz s temo ŠTUDENTI EU Slovenija KDAJ? V petek 23. Marca 2001 ob 16:00 k JE/ V sejni dvorani občine Trbovlje CILJI PREDAVANJ: Zgodovina nastanka EU, Značilnosti (prost pretok blaga, storitev, oseb, politika skupnosti,.), - Struktura, - Članstvo,.... PREDAVATELJI: Center Evropa, Urad za informiranje, skupina NEUTRO VLJUDNO VABI JENI VSI DIJAKI IN ŠTUDENTJE! Organizator in moderator okrogle mize: TADEJ KREČA Knjižnica Zagorje ob Savi VABI na družabno srečanje z mladinsko pisateljico Nejko Omahen iz Litije, ki bo v četrtek, 15. marca ob 17. uri v Knjižnici Zagorje. V četrtek, 29. marca pa se ob 18. uri v zagorski knjižnici obeta literarni večer z gostjo. PRISRČNO VABLJENI! Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI na četrtkovo srečanje, ki bo 15.marca ob 18.uri. Predaval bo Franci Horvat iz Celja in sicer o Zanzibarju. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje PRIREJA v mesecu marcu na mladinskem oddelku naslednje prireditve: - 28.3. Pravljična ura za otroke od 6 do 10 let: DREVO IMA SRCE, - 21.3. Kreativna delavnica za otroke od 5 do 10 let: SPOMLADANSKI OR1GAMI. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje VABI na otvoritev razstave akademskega slikarja Alojza Zormana -Fojža, ki bo v petek, 16. marca ob 18.30 uri v avli. Razstava bo na ogled do 5.4.2001. KULTURNA DRUŠTVA V OBČINI ZAGORJE OB SAVI VABIJO NA DOBRODELNO PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU Prireditev bo v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi v soboto, 24. marca 2001 ob 19.00 uri. Sodelujejo: MPZ Juventus, harmonikarji Glasbene šole Zagorje ob Savi, MoPZ Loški glas, MePZ Titan Kamnik, MePZ Župnije Litija, VS Cantate, ansambel Orlek, skupina Marinero, Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi. Vsi sodelujoči in nastopajoči se odpovedujejo honorarju in povračilu stroškov. Zbrana sredstva od vstopnine in prostovoljnih prispevkov pa so namenjena nakupu in vgradnji DVIGALA ZA OSNOVNO ŠOLO DR. SLAVKA GRUMA v Zagorju ob Savi. OBVESTILA ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO PETKA, 23. MARCA! SiOli, trženje, komuniciranje, oblikovanje šjf m i ui.Tl CE3E Rudarska cesta 9.1412 Kisovec tel.: 03/56-71-544; lax: 03/56-71-571 e-mail: mullima@muliima.si j materin g kem J isk' nevu veno čestitamo VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43,1411 Izlake. Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasan@siol.net če&tit&e duewc! Fortuna Q d.o.o. TRBOVLJE Ob materinskem ffr dnevu I iskrene čestitke! VAROVANJE PREMOŽENJA Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 03/56-29-018,56- 21-682 Fax: 03/56-29-018 — d,0,0, Ob materinskem dnevu iskrene čestitke! ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale fe/.727-94-67, faks 721-94-64 E-pošta: clip@cllp-domzale.sl Ugodnosti: - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. 22.3.-20.4. Delo vas bo priganjalo na vsakem koraku, zato pa boste toliko bolj zado- voljni z rezultatom. Uspešni boste na vseh področjih, samo v ljubezni vam bo včasih manjkalo malce potrpljenja. Št: 3. Zadnje čase ste v službi tako sproščeni in motivirani, da je vaše delo bolj podobno igri kot garanju. To vam omogoča, da ste ustvarjalni in domiselni, kar znajo ceniti tudi vaši nadrejeni. 21.4.-21.5. m m, 22.5.-21.6. Vaše življenje je polno sprememb in dinamike, zato ste utrujeni in nemimi. V prihodnje boste dogodke začeli ocen- 22.6.-23.7. jevati bolj objektivno. Bodite uvidevnejši do parnterja in ga razveselite s kakšno pozornostjo. Št.: 7. Dokazal i boste, da znate dobro poskrbeti zase in -VV' l za svoje j najbližje. Pravi "" mojster ste, ko si je treba izboriti kakšen privilegij. Tokrat bo vaše srce zaradi ljubezni zopet hitreje utripalo. Št.: 10. Razgibano družabno življenje vam bo vrnilo voljo in moč po napornem delavniku. Med prijatelji boste imeli glavno besedo. Pazite le, da vas ne zanese. Nihče ne vidi rad, da mu drugi solijo pamet. Št.: 24. Na delovnem mestu se boste dobro počutili, predvsem zaradi dobrih odnosov s sodelavci. Njihova podpora in zaupan-24.8.-23.9. je vam bosta veliko pomenila. Partner si bo želel manj besed in več dejanj. Št.: 21. 24.7.-23.8. /Vača bodočnost ’ ’ Tčidio* foisu. gtfašt, ’ ’ (Ovid) Od 28.2. do 11.3.2001 bo - med vsemi ostalimi - tudi v joku uživalo petnajst malih jokavčkov: devet dečkov in šest deklic. 28.2.2001 Bisera Dušak Vadunec, Kolonija I. maja 22, Trbovlje - sin Damian; Helena Kovač, Podgaj 8a, Ponikva - hči Ana; Maja Šikovec, Pot Vitka Pavliča 20, Hrastnik - sin Klemen Kačič; Natalija Bergant, Planinska 29, Sevnica - sin Žan Sušin; 2.3.2001 Martina Zupanc, Kostrinivca 29, Šentjur - sin Aljaž Pelko; Jerneja Banjac, C. 14. divizije 11, Štore - hči Laura Banjac; 3.3.2001 Bojana Slapšak, Log26, Hrastnik - hči Nika Špajzer; Branka Grošelj, Čolniše 35, Zagorje - hči Kaja; Sabina Pušnik, C. zmage 24, Zagorje - sin Mark; Anka Vodišek, Borovak pri Podkumu 27, Podkum - sin Sašo Odlazek; 4.3.2001 Simona Stojnšck, Rajska ul.2, Rogatec - sin Lovro; 8.3.2001 Branka Fekner Možic, Gabrsko 29. Trbovlje - sin Matic Možic; Darka Šolaj, C. Tončke Čeč 2a. Trbovlje - sin Matic Hrup; 10.3.2001 Ana Jalni, Kolenov greben 7, Radeče - hči Rebeka; 11.3.2001 Esma Bečirovič, Podvine 25a, Zagorje - hči. ISKRENE ČESTITKE! egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Vse obveznosti, pred katerimi ste si zatiskali oči, so vas dohitele. Morali boste zavihati rokave. Prisluhnite svojim 24.9.-23.10. željam in jih pričnite uresničevati. Bodite odprti za ljubezenske spremebe, lahko vam prinesejo veliko lepega. Št.: 15. Poskušajte biti l / nekoliko bolj — prilagodljivi, drugače sc bo partner začel pritoževati nad vašo trmo. Pri denarnih zadevah dobro premislite, katerim željam boste dali prednost. Št.: 23. Privoščite si nekaj trenutkov samo zase in vsaj nekaj časa pozabite na skrbi. Čeprav nekateri trdijo, da vztrajnost ni vaša čednost, boste tokrat dokazali nasprotno. Pazite le, da vas ambicije ne zanesejo predaleč. Št.: 1. Čeprav se zdi vaše delov marsikomu dolgo-časno, ste ga sami luvjZ (j vzljubili. Zavedate ! se, da so le redki 4—kos vašemu temu, kar vam pomeni še dodatno spodbudo. Kljub temu ne hitite preveč, da ne boste zaradi naglice spregledali kaj pomembnega. Št.: 9. Začutili boste nov pritok energije. Po napornem dnevu boste zvečer že pripravljeni na razburljivo nočno življenje. Partner vam bo komaj sledil. To vam ne bo najbolj všeč, zato se boste kdaj tudi sprla. ). Manjka vam odločnosti. Izberite si cilj in se potrudite, da ga dosežete. Vendar se pri tem ne zgledujte preveč po drugih, saj drug-ače ne boste prišli daleč. Samske Ribe bodo omrežile marsikatero srce. Odločite se za tistega, ki je vreden zaupanja. Št.: 8. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- SVVANSON: ameriška igralka MIETO: finski smučarski tekač TAINE: francoski filozof LEViME: ameriški dirigent RERERTORIJ: seznam Vicoteka Lulček Marsovci so pristali na Zemlji, in to ravno na bencinski črpalki. Iz letečega krožnika pride glavni marsovec, pogleda okrog in ker ne vidi nič drugega, se obrne proti agregatu na črpalki. Pozdravi ga in se predstavi, agregat pa nič. Poskusi še enkrat in ker ni bilo odziva, odide nazaj v krožnik in marsovci odletijo. Na Marsu jih pričakajo novinarji, da bi izvedeli, kako je na Zemlji. Pa jim odgovori glavni: "Nič posebnega ni tam doli. Z zemljani se sploh ne da pogovarjati. Samo nekaj jim pa zavidam. Vi sploh ne veste, kako velike lulčke imajo. Trikrat imajo okrog sebe zavitega, pa za uho zataknjenega!” Mevarno barvanje "Si slišal, da je barvanje las za moške izjemno nevarno dejanje?" "Ne, mar res?" "Seveda. Vinko si je nedavno pobarval lase in čez dva tedna se je že poročil." Troskok Norca se postavita pred reko, široko deset metrov. "Kaj bova pa zdaj?" "Norec, kaj nisi še nikoli slišal za troskok?" wdl@I=oo Francoski pisatelj in filozof Voltaire je eno svojih najbolj znanih del, roman Kan-did, napisal v samo štirih dneh. S S S S S Nedaleč od Viktorijinih slapov, ki ležijo na meji med Zambijo in Zimbabvejem, je preko reke Zambezi speljan ogromen most, dolg 165 in visok 130 metrov. Zgrajen je iz enega samega loka, po njem pa teče železniška proga, ki povezuje egiptovsko mesto Aleksandrija in južnoafriško mesto Cape Town. Po oceni precejšnjega števila biologov bi lahko človek ob upoštevanju vseh medicinskih napotkov in priporočil brez večjih težav dočakal starost 120 let. Nobenega dvoma ni, da smo danes še zelo oddaljeni od tega ideala, saj znaša povprečna življenjska doba zemljana približno 65 let. NAGRADNA KRIŽANKA RKŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 29.3.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje oh Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.5/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročilu 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema. servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Rcdaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmozdušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 2. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija 3. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija Izžrebanci nagradne križanke 3/ 2001 (napradc prispeva Zasavc d.o.o); L: Praktična nagrada: Dunja Pegan. Trg pohorskega bataljona 9, Kisovec 2. : Praktična nagrada: Manca Bovhan, Cesta OF 5. Trbovlje 3. : Praktična nagrada: Slavi Skorja. Levstikova ulica 9, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 19.3. do 23.3.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 CIKLAMA CVETLIČARNA MarJan PLANINŠEK s./). VaIvaior/evf#Kj 17, l270LirijA, rd: 01/8984 620 GSM: 041/6E1 709 CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI ARANŽMAJIDOSTAVA! Ddmi čas: /m/pn: 7-19, so/m- 7;W J* NcddjA: 9'At ob i#AP' ]fWWW[WJCW a K) (D Kino Zagorje 15.3. - 19.3. HIMALAJA (pustolovska drama), čet., sob., ned., pon. ob 19.00; 16.3. - 20.3. MORILEC MEHKEGA*SRCA (komedija), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 20.3. - FILMSKO GLEDALIŠČE: ZAČARAN (komedija), ob 21.00; 21.3. - 27.3. NEZLOMLJIVI (triler), sre., pet., pon. in tor. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 28.3. - 29.3. CELICA (triler), sre., čet. ob 19.00; Kino Izlake 18.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), ob 19.15; 25.3. ROMEO MORA UMRETI (akcijski) ob 19.15; Kino Trbovlje 15.3. - 18.3. CELICA (triler), čet., pet. ob 18.00, sob. ob 17.00, ned. ob 20.00; 16.3. - 19.3. GOSPODIČNA JULIJA (drama), pet. in pon. ob 20.00, ned. ob 18.00; 20.3. - 26.3. ZAČARAN (komedija), tor., čet., sob. ob 18.00, sre., ned. in pon. ob 20.00; 23.3. - 25.3. SONČNA STRAN ULICE (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 27.3. - 28.3. PLESALKA V TEMI (muziki), tor. ob 20.00, sre. ob 20.15; 28.3. - 31.3. MISIJA NEMOGOČE 2 (akcija), src., pet. ob 18.00, čet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.15; Kino Hrastnik 15.3. - 18.3. VERTIKALA SMRTI (akcija), čet., sob. in ned. ob 19.00; 16.3. - 18.3. ZAČARAN (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 19.3. - 20.3. NI KINO PREDSTAVE; 21.3. - 25.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 24.3. - 25.3. HIMALAJA (pustolovska drama), sob. in ned. ob 19.00; 26.3. - 27.3. NI KINO PREDSTAVE; 28.3. - 31.3. HIPNOZA (psiho triler), sre., čet., sob. ob 19.00; 30.3. - 31.3. DOBRE MRHE (romantična komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 17.00; Kino Dol pri Hrastniku 16.3. VERTIKALA SMRTI (akcija), ob 18.00; 23.3. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), ob 18.00; 30.3. HIPNOZA (psiho triler), ob 18.00; Emil: pcrkmandeljc@trbov!je.si ... naša konkurenca se boji, da bi tudi vi izvedeli, kar mi že vemo ! Mal za hec ... ZASAVC-ev „ 8. MAREC „ ... Krščanska zgodovina uči, kako je Eva Adama pelisičila, daje po njeni želji okusil jabolko. No, in kot dalje zvemo jo je prav zaradi tcga(!) Bog hotel kaznovati. Toda,kako? Tuhta Bog in tuhta in stuhta! „ Za to dejanje boš še krvavo plačala!,, je grmela Njega Beseda iz Nebes!,, Eva se trese v božjem strahu in milo proseče povpraša: „ Kaj pa, dragi Oče, če bi se zmenila na obroke?,, ... Japonska je, po zadnjih statističnih podatkih, najstarejša država na svetu. V povprečju živijo Japonke 84,01 let, dočim Japonci dočakajo „samo„ 77,16 let. Pa Japonke niso samo tukaj v pfojrednosti: starejših od sto let je 11.346, od tega je žensk 9373. In tudi najstarejši Japonec je-Japonka! ... sajonara... ... ženske so zato, da jih ljubimo-ne pa zato, da jih razumemo ... Zasavčanka je kot pacifiški tornado ... na začetku je vsa divja in mokra, na koncu pa ti vzame in hišo in avto ... Sinoči sem presenetila sina, kako z sosedovim ta malim za mizo v kuhinji cugata travarico. Kaj mi je storiti? Šnops ..._____________ Ko se že govori o legalizaciji prostitucije - kaj bo potem s politiko... ...pa tnal zares ... ZASAVC-evo „ KURJE OKO,, ...Kot poveljuje star pregovor v deželici prohibicije na sončni strani Alp ... način in folkevforični, že skoraj do nebes vpijoč orgazmičnodilirični pevski, pardon, pivski zanos, s katerim so na zadnjih volitvah, tangirano je seveda Zasavje, nekateri zalivali svojo zmago, nas volilce, pardon, davkoplačevalce, opozarja na to, da vse silne obljube, ki jih trosi „človek„(?!) po oštarijah, ni ne pametno, še manj pa zdravo, jemati resno ... ZASAVC-ev „EUR()TRIPER„ ... V slovenskem Parlamentu je obstajala, obstaja in bo obstajala lumpeninteligenca, tu ni debate ... ki daje ton medijem in (predvsem) kulturi. Takšne pa jaz imenujem eurosifilitičarji._____________________________________ ZASAVC-ev „STROHMBAHNFUHRER„ ... Trenutna situacija v Sloveniji se rapidno razlikuje od vseh ostalih postkomunističnih držav: namreč v Sloveniji obstaja močna manjšina, ki si v resnici nikoli ni želela svobodne demokratične Slovenije. Ne samo slovenski Srbi, ki se zadnje čase v tropih kot azilanti ..vračajo,, v Slovenijo... menda gre za 20 do 25 % prebivalcev bivše Vuge. Kar znese na 2 miliona Slovencev ...___________________________________ ZASAVC-eva „EUROPSKA UBIJA,, ... Od Evropske unije osvobodi nas! O, Bog !! EU je, poleg vseh naštetih ,,dobrin,, o katerih zvesto piše tudi avtor dotične kolumne, prinesla k nam, za osvežitev spomina, tudi trgovino z mamili, pa huliganske skupine, potrošniški in estradni kič, raznorazne odtujitve da ne omenjam, pa strah in brezdomce, tukaj so še azilanti, etnični konfuzionizem, okultizem, AIDS ... Države EU so tvorke in povzročiteljice dveh največih nesreč tega stoletja, mogoče tudi tisočletja, ti pa sta: totalitarizem in ob pojavu parkljavke, slinavke in norih krav - lakota v svetu. Na žalost. Dobrega nismo od njih dobili še nič ...in se, odkrito povedano, tudi ne nadejamo...Amen ... ZASAVC-ev(a) „MA(R)ŠA(L)......Nadškofu Rodetu v premislek ...mašni orar ni kazenski zakonik, da se ga lahko prepravlja skladno z vašimi željami, potrebami in strahovi. In katedrala ni cesta, kjer se moti njen vozni red. Tudi ni zapeta maša isto kot politično-estradna poskočnica a la V borbo štirinajsta, na juriš, da jo, poročeni z Njim, prepevajo, kadar se komu zahoče ... I J j . Jr. n f Iskrice Igoija G ošteta BODO ZAZIDALI SEBE? Siporex-Ytong s tako hitrostjo izdeluje zidake, da so mnogi prepričani, da bodo nazadnje zazidali kar sami sebe. POZNAVANJE FINANC VČASIH KORISTI Zmago-Padalec je v šali ali mogoče tudi zares izjavil, da bo za guvernerja Banke Slovenija rajši podprl Gasparija kot dosedanjega guvernerja Arharja. Ker si je Gaspari v času vodenja ministrstva za finance bolj seznanil in se vpeljal v razne finančne zvijače (jaz bi dodal, daje nas navadne davkoplačevalec kar dobro vijači!) kot Arhar. Upravljanje z občinskimi financami koristi (kot smo slišali in videli) tudi neki osebi iz zagorske občinske uprave (npr. v obliki neplačevanja raznih položnic, kar je razvidno iz teijatcv), ne pa tistim, ki svoje položnice (in še od nekaterih drugih) redno plačujejo-mo. OBLJUBA DELA DOLG Nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik (prvi kabel Telekoma) je obljubil, da se po zadnjem kongresu SLS+SKD za nekaj časa umika iz politike. Zlobni bi dejali, da upajo, da ne za kratek čas in da bo kot izrazit poštenjak tokrat obljubo držal. PERFEKTNI LAJOVEC Perfektni Tomaž Lajovec meje s svojim perfektnim komentiranjem še bolj spravil ob živce kot naši skakalci. ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA Andrej Dolžina (NSi): »Če v prora&mu ne bodo namenili dovolj denarja za bolezen norih krav, potem bodo drugo leto še bolj noro sestavili proračun,« SATIRA DELAVCI PIŠEJO PISMO Da te prosimo, ti je znano, da no uslišiš nas, je nam poznano. A še Drnovšek bomo te prosili, če ne uslišiš nas, Bog se te usmili. Jože OVNIK Igor Goste r.ikcl pivmo/(Mi|skih z.i\.im\;ni| /.i\.m>\;ilim v Ti ipl.iN \.mi mimfMM ;i d.i < < lo\ ilu Z«i\l*likii|(M(‘ P,o po svojih /<‘l|oli in poln h.ih x njeni p;i |;i h ko /,(lni/lijele loko novo kol Midi /e skleipeno zovomv onpi Odlooilev zo sklenilev premožnijskili zovomvoilj v pokelu je lo/immo predvsem iz I reli ro/,lopov • s jiokelom jM idohile jiokelm |)0|ins| • vso ZilV orov onjo sklenele likroli • rzkorislile zelo upodne plo< dne |iopo|e Toko hosle prllironili denor e,is m odv( ene skrbi INojliol) dropoi en po |e eelrli lit/lop S poke lom premoženjskih zn v orov on | /ov orov olliiee Triplov hosle priprov Ijimi no v se * l)ii|)i k:. M i n Im banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke COBISS o Trg revolucije 25 c, Trbovlje