f
S^Največji ilovenski
f Združenih državah
V«Ua xa vse leto • • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.
TELEFON: CHel&ea S—3878

.....T • —


GLAS NARODA
r
ListrslovenskihidelavcevY AmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
-j
75,000 Readers*
NO. 177. — ŠTEV. 177.
Entered ss Second Class Blatter September 21, 1903, at ths Post Offics at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1870
TELETON: CHelsea 3—8871
NEW YORK, MONDAY, JULY 31, 1933. — PONEDEJEK, 31. JULIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK ZLL
VOJNO PRAVO V STRAJKARSKEM OKROŽJU PENNE
governer pinchot je obtožil premogovne magnate, da širijo po okrožju beli teror
Premogarski baroni in šerifi pravijo, da niso najemali newyorskih banditov. — Po več dni trajajočih nemirih v okrožju mehkega premoga je vlada] včeraj mir. — Delavci so vojake navdušeno pozdravili. — V Fayette okraju strajka nad šestnajst tisoč premogarjev.
BROWNSVILLE, Pa., 30. julija. — Na povelje governerja Pinchota je dospel včeraj sem 2. bataljon I I 2. miličnega infanterijskega polka. Vsega skupaj se nahaja tukaj 325 miličarjev.
Governer Pinchot se je odločil za ta korak, ker so se vršili zadnje dni v okrožju mehkega premoga, posebno pa v Washington in Green okrajih, ve-liki nemiri.
Governer očita šerifu Harry Hackneyu in premogovnim baronom v Fayette okraju, da so se posluževali v boju s štrajkarji najetih newyorskih gangster jev.	'i 4 * i
šerif in baroni to obdolžitev odločno zanikujejo, oa ie najbrž resnična.
Štrajkarji so vojaštvo z velikim veseljem pozdravili in njihovi voditelji so obljubili vojaškim oblastim, da jim bodo šli v vseh ozirih na roko pri vzdrževanju miru.
Danes vlada v tukajšnjem stavkarskem okrožju popoln mir. Vsled strajka počiva devet premogovnikov, ki so last H. C. Frick Coal and Coke Co.
V Fayette okraju in soseščini strajka nad šestnajst tisoč premogarjev.
Ko je včeraj dospel vlak z miličarji, se je zbralo na postaji nad petsto oseb.
Skupina štrajkarjev je sledila vojakom k taborišču, ki se nahaja v bližini Frickovega premogovnika, kjer so se še pred kratkim vršili najbolj vroči nemiri.
Governer Pinchot je izdal včeraj proklamacijo, katero smatrajo za proglasitev vojnega prava v stavkarskem okrožju.
Governer je pooblastil miličarje, naj vzdržujejo red, ker lokalne oblasti nikakor niso bile kos tej nalogi. Istočasno je pozval vse državljane, naj se mirno zadrže, da vojaštvu ne bo treba posredovati. Glede premogarjev je izjavil:
— Premogarji imajo pravico shajati se v namenu, da zaščitijo svoje pravice. Tudi mirno pike-tiranje pred rovi se zamore vršiti. To so ljudske pravice, katere priznavata predsednik Roosevelt in najvišje zvezno sodišče. Narodna garda bo ščitila pravice premogarjev in lastnikov premogovnikov. — Ona je bila še vedno nepristranska in bo taka tudi ostala.
Predno je governer Pinchot poslal sem milico, je naročil šerifu, naj podpiše izjavo, s katero se odpoveduje policijski oblasti.
Serif tega ni hotel storiti ter je rekel, da še vedno zastopa v Fayette okraju civilno oblast ter da mu mora biti podrejeno vojaštvo, ki je poslano za zaščito javnega miru.
< M nenje pravnih strokovnjakov v Harrisburgu so deljena. Nekateri pravijo, da ima governer pravico proklamirati "absolutno vojno pravo" v stavkarskem okrožju, drugi mu pa zopet to pravico zanikujejo.
Zadnje dni je bilo tekom spopadov med piketi in pomožnimi šerifi ranjenih deset oseb.
Najbolj vroči nemiri so se završili v Uniontown, kjer imajo premogovni baroni baje v službi new-yorske gangster je.
Štrajkarji zahtevajo v prvi vrsti priznanje unije, 1 rickova kompanija pa noče o tem ničesar slišati.
_________ . .
Debata o pravilniku jeklarske industrije
zarotaproti g0emb0esu
j.0 c0nnell i mussolini i zastopniki delodajalcev zopet prosti 50-letnik in delavcev se ne strinjajo
Med zarotniki je tudi Njegova družina je pla- Z leti njegova telesna »>
mestni svetovalec. — Umoriti so ga hoteli ob njegovem povratku iz Rima.
Budimpešta, Ogrska, 30. julij«. (Mewrtni svetovalec in vodja radikalne skupine vojnih veteranov Dius Perley je bil aretiran pod obdolžbo, da je koval zaroto, ki je imela namen umoriti ministrskega predsednika Goetnboesa. ko bi se vrrnil iz Rima. Policija pravi. da je Perley Motorično ekscen-trrena oseba brez politične važnosti.
IVrl ev in neki Prukler .sta pregovorila dva delavca, Samuela Lou-ingerja in Viljema Kleina, da umorita ministrskega predsednika na železniški jvj&taji. Perley je dal Lowingerju revolver, katerega je policija zaplenila. Polieija je \\se štiri aretirala.
Javnost o aretaciji ni bila obveščena. da ne bi bil pokvarjen slavnostni sprejem ministrskega predsednika, ko se je vrnil iz Rima. Skoro vsi vladni zastopniki, mnoga društva in velika množica •ljudi ga je .pozdravila na železniški postaji.
čala okoli $40,000. — Včeraj zjutraj je bil izpuščen.
Mattern je zopet imel nezgodo.
Toronto, Ontario, Kanada, 30.
julija. — James Mait.tern. kateremu se je ponesrečil rekordni po-left okoli sveta in ki je na pov^at-'ku v Xew York, je bil zopet prisiljen pristati « aeroplanom v Lionshade na polotoku Bruce.
Nirti Matitern. nirti njegov pilot Pat Reid ni brl poškodovan. Pristati sta morala, ker se jima je pokvaril motor.
Mattenn se bo ;z a vtomobilom peljal v Toronto, od koder bo zopet letel v N«\v York.
Albany, N. Y., 30. julija. — V soboto dopoldne je. družina odvedenega Johna J. O'Oonnella plačala odvajalcem $40.000 do $45.000 odkupnine.
OdvajaUci so obljubili, da se bo 24 let stari OVorenell vrnil v naročje svoje družine v 24 urah. Odveden je bil 7. julija.
Odkupnino je plačal stric mladega O'Conneila v Albany. Denar .ie izročil posredovalcu odva-jaLcev, ki se je naglo odpeljal v Xew York, kjer je izročil denar fisastopniiku odvaja-lcev. Opoldne, predno za pro banke, je b?l denar naložen v neki bamki in kmalu nato zopet dvignjen. Denar. ki ni bil zaznamovan in si rt udi banka ni zapisala številk bankovcev, se sedaj nahaja: v rokah odvajalcev.
OVonn-elloa- oče in oba strica so prepričani, da bodo odvajalci držali svojo obljubo in da bo doma v Obljubljenem času.
Državni pravdni k John T. I)e-lanev je s svojimi detektivi iz Xew Yorka na delu. da v jame zločince. Posebno imajo na piki ravine raketirje na zapadni strani New-York a.
Odvajalci so prvotno zahtevali $250.000 odkupnine in so se slednjič zadovoljili z $40.000.
Danes zjutraj je bil O'Oonnell nepoškodovan vrnjen in je že v krogu svoje družine.
Chicago, I1L, 30. julija. — AVe.s-lev M. Sear.s. 31 let stari sin ustanovitelja trgovskega podjetja Sears. Roebuck & <*o. .je najel detektivsko stražo, ker je zadnje čase prejel več grozilnih pisem. Iz hotela, kjer je stanoval, se je izselil m ni izdal svojega novega naslova.
la ni opešala. — Njegovo zdravje je izborno. Živi samotarsko.
POPIL JE 12KVART0V PIVA
Patergon, N. J., 2ft. julija. — Miohael Scrro je popil 12 kvartov prva, da je dokazal, da pivo ni opojno.
Pil je v četrtek zvečer v tekmi s petimi drugimi, med katerimi je bila tudi ena -ženska, ki pa so vsi odnehali po 15 minut ali. Sciro pa je nato pil še 16 minut in je popil 12 kvartov.
Dr. B. F. Smith je nato Scira pre iskal in je izrekel sodbo, da "nd niti napit, niti pijan"r
Ko so drugi odnehali in jih je dr. Smftth preiskal. je vsakega o-značil, da "je napit, pa ne pijan".
I>r. Smith .ie nato razložil o-značbo "napit". Napit je čJovek, čegar želodec je tako poln tekočine, da je ne more več nžiti.
Sciro je ytar 25 let, tehta 175 funtov in je visok 5 čevljev in 8 palocv.
Z nagrado je dobil srebrno kupo, katero je takoj napolnil s pivom in ga izprl.
t 2700 LET STARO SUROVO MASLO.
Berlin, Nemčija, 30. julija. — Profesor dr. Johannes Gruč*« v Berlinu je pre Iskal pred kratkim izWofpamo surovo maslo, ki je staro 2700 >et in je še vedno v dobrem stanju. — Maslo je bilo najdeno v dveh kot cešplja vetekiii (kosih v starem grogu iis leta 800 pr. K. .blizu mest«. Ruetlingen.
ROOSEVELT NA SVOJEM (	DOMU
1 Hyde Park, N. Y., 30. julija. — j V mali pisarniški sobi na svojem I domu. kjer je sestavil načrt za I predsedniško kampanjo, je predsednik Roosevelt nastanil svoj u-rad, kjer bo vodil en mesec državne pasle.
Takoj po svojem prihodu je predsednik slekel potno obleko ter se (Vblekel udobnejše ter takoj (pričel pripravljati sobo. ki se nahaja na vogalu njegove hiše Krum Elbow.
S seboj .je vzel Ie malo uradnikov. Ž njim je njegov tajnik M. H. Mclntyne in glavna stenogra-finja Muss Marguerite Lehand in tri stenografinje.
Predsednik Roosevelt je prišel R posebnim -vlakom v Hvde Park I v soboto zjutraj. Na postaji je bilo le malo ljudi, ki so ga glasno pozdravljali.
Pri vhodu v hišo sta ga pozdravili njegova mati Mrs. Sara Delano in njegova soproga.
1. avgusta bo predsednik za nekaj dni šel v Washington, nato pa se bo zopet vrnil in ostal na »voj**m domu do prvega tedna v septembru. "
Rim, Italija, 30. julija. — Benito Mussolini je bil 29. julija star 50 let.
Okoli senc je nekoliko bolj siv kot pa je bil v času, ko je prevzel italijansko vlado pned desetimi leti. Postal je tudi obilnejši, pogled njegovih oči je trudnejši.
Toda njegova osebnost je še vedmo gospodujoča. "S svojo trdno voljo se je dvigni! od .sina vaškega kovača do diktatorja naroda. ki šteje 40,000.000 dus.
Še vedno ima v sebi gonilno moč. ki ne pozna -zaprej in še vedno je mogočni voditelj, čegar povelja mora vsakdo izpolnjevati in nikdar vprašati, zakaj.
V desetih letih je Mussolini le malo izpremenil svoje navade. Njegova volja do dela ni omagala. ,Največ dneva preživi v svojem uradu, kjer nadzira vse podrobnosti zamotanega vladnega dela.
Največje njegovo razvedrilo je vsakdanje jahanje. Pogosto se tudi koplje v jezeru pri gradu Fu-sano, 15 milj od Rima. Kadar pa mu zvečer dopušča čas. igra gosli.
Ker je sedaj njegova družina v Rimu, more vsak dan jesti v domačem krogu, medtem ko je prej kaj malega tzavžil med avdi-jericaoni v svojem uradu. Tudi »večer prihaja -bolj zgodaj domov, medtem ko je prej ostajal v svojem uradu čez polnoči.
Četudi inu vzame največ dnevnega časa briga za domače- vladne razmere, vendar se nunog^ peča z mednarodnimi razmerami. Korak za korakom je prišel Mussolini do tega. da ne raizmišlja o politiki samo. kar se tiče Italije, /temveč ima sedaj pred očmi politiko celega sveta.
Zavzema so se veti no it« narodno zavest, toda se poteguje za mednarodno sodelovanje. Svetovna depresija je dovedla Mussolini ja do teija. da jo pričel Iskati splošno od po moč za splošno zlo.
Mussolini je politično močan in pri narodu priljubljen, dasi se sliši sem in (tja kako mrmranje proti fašistovski vladi, vendar pa si /niikdo ne želi kaike izpremem'be glede osebe, ki je sedaj v sedlu.
Četudi narod zelo trpi vsled depresije, vendar je vsakdo prepričan, da bi bilo še mnogo slabše, ako ne bilo Mussolini ja.
Mussolini ne zaupa niti svojim najbližjim to-varišem. Edina oseba. kateri je popodnoma zauipal. je bil njegov brat Amaldo. Sedaj pa je osamil.jen in sam razmišlja o raznih problemih.
Njegovo zdravje je kar najboljše. Sicer se je v zadnjih desetih letih zelo postaral, kar je posledica njegovega obsežnega, dela. Toda ni niti najmanj izgu*bil svoje odločnosti in ognjevitosti.
WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Jutri se bodo pričela tukaj važna zasliševanja o pravilniku jeklarske industrije. Ce bodo ugodno končana, bo kmalu dobilo na stotisoče delavcev delo. Po jeklar-nah bo skrčen delovni čas, delavcem bo pa povišana plača. — Med zastopniki jeklarjev in delodajalcev vlada velik nesporazum, toda vlada je prepričana, da bo potom svojih posredovalcev izgladila vsa nasprotja.
Upravitelji industrijalne posta- " ve poročajo, da je iny»l predsed- J nAtTOl nikov poziv na ameriške deloda- I AP||W| I QI7
jalce. naj skrajšajo delovni čas in povišajo plače, nepričakovano j TeLik uspeh.
0jačujejo v mandžuriji
V	čikaškem industrijalnem o-j kraju .bo dobilo že jutri kakih sto- j tisoč nezaposlenih delo.
V	Host on u je podpisalo delodajalcev s predsednikom pogodbo. To pomeni, da bo dobilo delo najmanj petdeset tisoč oseb, Istotako se bo zgodilo v Xew Yor-ku, St. Louisu in drugih važnih industrijskih in trgovskih sredi-išeih.
Da se pospeši podpisovanje pogodb s predsednikom Roasevel-itom. je sklenila obla.st za obnovo Zfi reorganizacijo in ojačenje ja-ameriškega gospodarstva, da bo ponske vojske v Mandžuriji.
od časa do časa pojasnila nejasna!	• UM ,	..
J	Ivo je bd enkrat postavljen mir.
mesta v pogodbi.	I.	• • /L . -- ......
1 p	I so se vojaški Voditelji odločili,
Nekateri naprimer niso bili na <lo temelja reorganizirajo vo-jasmem. kateri ljudje spadajo v jaštvo na stalni podlagi in v ta skupino, ki je označena v pogini- (»amen bodo poslani častniki v bi pod imenom "service or sales važne kraje, da se poučijo o raz-em p loves" in ki ne smejo 'biti za- merah.
posleni več kot po štirideset ur' Najprej bo reorganizirana .sena (teden.	>danja vojska v deželi. Prvotno je
imelo vojaško poveljstvo namen
Reorganizacija želez ni-»kih čuvajev. — Delo na železriicah ogroža Rusijo. — Stalna okupacija ozemlja.
Tokio, Japonska, 30. julija. — Kot piše japonski li-st Wiči-\'ir"i\ je japonska vlada izdelala načrt
V to skupino spadajo: brivci, pomiva'lci posode, šoferji jani-forji. čuvaji, 'hišni služabniki, delavci po restavracijah in uslužbenci gazolinskih postaj.
stikan je po stanovanjih v nemčiji
Aretiranih je bilo 250 ljudi. — Komunisti so tajno na delu. — Aretiranih je bilo tudi več žensk.
ZAVRNITEV NEMŠKE PROŠNJE.
Truplo je bilo sežgano in ž njim tudi maslo. Maslo je bHo zavarovano pred zrakom, da ni mogla dO njega gniloba in se je ohranilo jvepoakodovano 2700 let.
Nizozemska, 30. julija. Stalno mednarodno razsodišče je zavrglo nemško prošnjo za odredbo v varstvo nemških manjtgiti na Poljskem. Poljska -vlada je namreč sklenila, da razdeli velepose-stva med ikmete in ker je na Poljskem mnogo takih posestev, ki &o •last Nemcev, jih je akttšala obvarovati pred razdelitvijo.
Berlin, Nemčija, 30. julija. — V namenu, da se zatre komunistično delovanje, je policija v Berli-]nu m drugih nemških mestih nepričakovano pričela z hišnimi preiskavami in je do sedaj aretirala 250 oseb. med njimi tudi mnojro žensk.
Policija trdi, da je odkrila, da je pričela komunistična stranka it a j no reorganizirati, posebno v severni Nemčiji.
V Hamburgu je bilo aretiranih 93 komunističnih voditelvvev. V! Lipskem je bilo aretiranih 100 o-seO), 23 v S tad h age nu in 14 v Vra-tislavi. V teh mestih je policija našla veliko množino orožja m bomb.
Voditelj naizijske mladine Bal-dirr »bon Sehirach je izdal" odredbo, iki prepoveduje članom nazij-fcko mladeniške organizacije pristopiti k verskim organizacijam, češ, da te organizacije ne omejujejo svojega delovanja samo na vemke zadeve.
dobro zastražiti južno mandžur-sko železnico, ker j»a namerava Japonska zgraditi še -več železnic, bo tudi vojaška straža železnic zelo povečana.
Železnice bo .Japonska ra>zdrlila v •tri oddelke ter 'bo vsakemu oddeiku <lc»deljen \-^jaški odflek. Poleg tega. da bo pomnožila število železniških čuvajev, bo t ud; za stalno nameščena vojaška gar-nizrja v Mandžuriji.
Izdelan je tndi načrt za z«Jrnže-nje bnzojava. telefona in radio v Mančukuo. To iz<lriiženje poja.s-njuje metodo državnega kapitalizma in narodnega socijalizma. od česar pričakuje Japonska, da bo združila državno lastnino s privatno upravo.
To združenje se naglo bliža dovršit vi. Po pogodbi meti Japonsko in Mančukuo je bila ustanovljena družba, ki bo Vr^^la n-pravo celega sistema, katerega sta ločeno upravljali Japonska in Ma nčukuo. Večina delnic je raz-deljena med japonsko in mančukuo vlado, preostanek pa je v ro-kalh medsebojnih državljanov. Družba je kapitalizirana e 50 milijoni jenov.
Japonska bo v kratkem tudi pričela graditi strategično železnico, ki "bo vezala Harbin z mančukuo mestom Teheiho ob reki Amur nasproti ruskemu mestu Blagoveščensk m bos tem mogla Japonska v slučaju vojne z Rusijo taikoj zaseti rusko tra.ns.si-birsko železnico.
Karočite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik «
Mmmh fcwvqb, ^^
*ve irf. ixioDr "
KEW YOfcJC, MONDAY, JtJLY 31, 1933
mOmSr*

=
Glas Naroda

Oww« *»d PebUebed by * lUfKNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L Bmdtt, Tnu.
of tlM corporation and
of tkvrs uCtlom:
T«k City, N. V.
GLAS NARODA" (VctoeW to PmpIb)
■very Day Bzcept Bmdiyi and Holiday*
mm T«ia aa
•••••••••«•••••••••••• l«.oo
|ipilll(t ..................... $8.00
fa Mrt teta ..........................fi BO
fca New York aa oefto teto.....i $7.iK
Ea pol teta	$8.5(.
Za laoaemetvo aa odo teto......f7.0o
Za pol leta .................... $8.54'
Subscription Yearly 96.00
▲dre
t on Agreement
**Qlaa Naroda** lebaJa mki dan lsrsemit nedelj In pnuallor. brca podpisa In oeebaoatl ae ne prlobčujejo. Denar naj ee blagoroU po Money Order. Pri spremembi kraja niNtalkor, prosimo, da ae
wmm tadl prajinje blralttfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
NARODA", II« W. 18tb Street. New Ysrfc. N- Y. Telephone: CHelsea 1-4811
ZA VOJNO ALI ZA MIR
S
SILA RDEČE ARMADE
"Daily Heraldki ga izdaja Brown University, je pred kratkim vprašal ameriške btudente, če so za mir ali za vojno.
15,636 jih je odgovorilo, da so za mir, in med njimi jib je bilo skoro devet tisoč, ki so izjavili, da bi se pod nobenim pogojem ne udeležili vojne.
Nekako sedem tisoč jih je izjavilo, da bi prijeli za orožje, če bi kaka tuja sila vdrla v deželo.
Niti šest tisoč pa ni bilo takih, ki so rekli, da bi se udeležili vsake vojne, v katero bi bile Združene države zapletene. / /
\ Skoro <lve tretjini študentov noče torej ničesar slišati o kaki vojni.
I* V narodu «e je začel pojavljati nov d'uh, ameriška mladina je prežeta z nazori, ki je delajo čast.
Glasovanje, ki smo ga zgoraj omenili, pa ni značilno le za mladino, pač pa tudi za stališče, ki ga je zavzel ves narod napram vprašanju: "Mir ali vojna i
Navzlic temu je pa še vedno dosti takih, ki ne morejo 'pozabiti let od 1914 — 1918, ko je Amerika preskrbovala z orožjem in drugim potrebščinami zaveznike, ko so ameriške tovarne obratovale noč in dan. in ko je bil prisiljen <lelati sleherni, ki je mogel količkaj ganiti z roko. Denarja je bilo ko črepinj, židane srajce pa po dvanajst dolarjev.
Nekateri še vedno mislijo, da Ibi nova vojna ustvarila novo prosperiteto, pri tem pa pozabljajo, da je vojna in povojna prosperiteta povzročila sedanjo mizerijo in da moramo še sedaj plačevati stroške svetovne vojne.
|v Dolžnikom niti na um ne pride, da bi vrnili Ameriki »olg.
{ čimbolj mineva čas, temveč stane vojna, temmanj je {vreden kienar, s katerim so vojno financirali.
, • Nova vojna bi se baš tako malo izplačala kot se je izplačala prejšnja.
i Pahnila bi nas v še večje dolgove, in naše potomce bi še bolj obremenila kot so že obremenjeni.
| * Po kratkem, umetnem izboljšanem gospodarskem položaju, fbi se maček, ki je posledica svetovne vojne, strahovito povečal.
Znani ruski publicist Alekisej: ko predvsem Ksjunjin je ob javi L v ibeogTa j-sfcem 1 "Vremenu" obširen članek o organizaciji in pOmenu sovjetske armade pod naslovom: Rdeča vojska — sfinga osmerih milijonov oboroženih <mož". Med drugim navaja v uvodu, da so letos bili nemški vojni krogi zelo presenečeni, ker je Vorošilov povabil na sovjetske manevre oficirje francoskega štaba. Doslej so navadno na manevre bili vabljeni samo nemški oficirji, dočim so druge države zastopadi samo vojni atašeji. To se je smatralo že iza nekakšen privilegij »Nemcev. Vendar se po Hitlerjevi revoluciji vojaške zveze med Rusijo in Nemčijo niso dosti spremenile. »Še zdaj biva v Moskvi posebna vojaška komisija pod vodstvom nemškega oficirja Hartmanna. Ta ne samo razporeja nemška naročila sovjetskim t vornicanx, temveč 'je ob-enetm tudi budno oko samega Hitlerja. oko, ki pazi, da ne pride do kake "izdaje' in da se ea vsako ceno ohrani stara tradicija vojaškega prijateljstva med Nemčijo in sovjetsko Rusijo.
Ko se dandanes vsepovsod tako strastno debatira o razorožitvi je za nas rdeča armada zares pravcat« sfinga. Koliko šteje anož, kakšna je njena borbena sposobnost?
'Po podatkih, fei so nam na raz-| polago — pravi člankar — t*« lah-
THU IAMS9T SLOVfeFB t>AZLT ta TJ. S.
-■-■■ iaaj-IILaM^MMMMHWWWaiWff
TRAGIČNA SMRT ČEŠKEGA UČENJAKA
ZAHVALA
ugotovijo značilnosti razmestitve posameznih delov ruske armade. Glavna železniška proga, ki teče od severa na jug, to se pravi od Leningrada proti Sevastopolu, deli evropsko Rusijo na dva neenaka dela. Zapadni je manjši, vzhodni večji. Ako pa ogledajmo zemljevid evropske Rusije po razporedu rdeče vojske, nam pada v oči. da je v rzapadnem torej v 'manjšem delu razmeščene ve«č kakor polovico celotne rdeče vojs-ke — in to 37 pešadij-skih in 8 konjeniških divizij, dočim je v vzhodnem delu samo 16 pešadijskih in 5 konjeniških divizij.
Koncentracija trup na ta način neposredno govori o tem, kakšno pozornost posvečajo ruski vojskovodje zapadni meji. Trupe so koncentrirane na mejah Finske in Estonije in pa na stiku Poljske in Romunije. Celotna ideja take razmestitve je zasnovana na tem, da bi se lahko armade koncentrirale takoj, že prve dni po vojni napovedi, na Izapadni meji.
Formiranje rdeče vojske v teku 15 let je prešla skoizi mnoge faze. dovršeno pa je bilo letos v j an u ar ju. Izredno pozornost posvečajo ruski vojskovodje seveda letalstvu, o katerem je sploh težko vsaj približno uganiti moč in število letal. Precenjuje se morda pomen konjenico, ki ji ruska armada takisto posveča vso pažnjo.
Lahko se reče. da jerdeča pe>ša-dnja popolnoma arganizii-ana po nemškem vzorcu. V rdeči konjen-ci najbokj vlada duh i/, meščanskih vojn. Rdeča artilerija je d<>-
?—--r -t ■ ' v rfv
V Dachsteinsiki skupini strinjskih Alpah se je pripetila strahovita nesreča. Plaz je odnesel in zasul docenta dr. Bohusla-va Feierabenda iz Prage z ženo in dveh otrokama. Njihov vodnik, izkušen alpinist, je stal slučajno tako daleč od njih, da ga je plaz samo oplazil in da je mogel le lažje ranjen prispeti do planinske koče. kjer je povedal, kaj *e je Ugodilo. Takoj je .bila organizirana rešilna ekspedicija, broječa 25 mož. ki je po silnih naporih od-kopala trupla docentove soproge in obeh otrok, docentovega trupla pa še niso našli. Nesreča se je pripetila 2260 m visoko na skalnatem pomolu med velikim in malim Gosavskim ledenikom.
Doeerrt dr. Bohiislav Fierabend je hotel preživeti počitnice s 30. letno ženo Marijo, 11-Jetno hčerko Mileno in 9-letno V?ro v Avstriji. Doauenil se je z rodbino dr. Stalila, da bodo skupaj preživeli počitnice v Alpah. Feierabcndovi so pa odpotovali na počitnice še en trden prej. kfr so hoteli napraviti >e nekaj tur. predno bi se »estaJi s svojimi znanci. Z rodbino dr. 'Stalila so se hoteli sestati v Techendorfu na Koroškem. Nekaj dni so >«e mudili na Dunaju in v Solnogradu. od koder so lrrenili v Gojaau. Iz G osa ua so hoteli 18.. julija napraviti turo k Dachstein skeomi iledeniku.
Že sama po sebi dokaj težka tura .je letos še težja zaradi slabega vremena, ker leže visoko v gorah 'še debele plasti snega. In baš to, da j<* tura težka in nevarna, je izvabilo Eelerabendove. ob eneni
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din 200........... .........$ 4-30
Din 300............................$ «35
Din 400 ...........................4 8.35
Dfei 500...........................% 10.30
Din 1000 ............................$20.20
Din 5000............................$ 9925
V ITALIJO
Lir 100 ........................... $ 8.—
Lir 200 ............................ $1530
Lir 300 ............................ $23.20
Lir 400 ............................ $30:75
Lir 500 ............................ $38.40
Lir 1000 ............................ $76.—
KER SECENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za lapiaAllo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih
«11 Urah dovoljujemo Se bolje pogoje. > N qtruClLA T AMCHlSUH OOUUIH Za kplačilo $5,00 morate poslati— $ 5.79
>» » #10.00 " " ----.$10.86
•• >» flfrjOO " "---$18,—
99 99 $90XX) r	"__-JU—
M . »• $40.00 "	•» ______.$41.25
_ »» I' #10.00 " "___-451.60
mntmaa 6oU ▼ iut« teaJa ttpiattlo w (MarJJh. mna aatetlš Isrrftajetn* po OaMa Letter mm pUstojbino $L—
^QV£N|C PUBLISHING COMPANY *	"<51 «• Na roji a*
m irwrjwi btu**%	MMW.
—
Predno se vkrcam na veliki parnik "lie de France", se moram zahvaliti Mr. Sak.se r ju, ker mi je tako točno vse prskrbel. kar je potrebno za potovanje v staro domovino. Najlepša hvala mu. Vsakemu. ki namerava potovati čez veliko lužo. ga najtoplejše priporo earn.
Pri tej priliki ne smem pozabiti tudi svojih dobrih znancev in prijateljev, od katerih sem se prav težko ločila. Najprej se moram zahvaliti Joe Mantizu in njegovi družini, ker so mi toliko dobrega storili v teku »štirih let. ko sem bila pri njih. Želim, da bi jim bilo stotero povrnjeno. Hvala tudi družinam v Butte. Montana, in sosednjih naselbinah, ki so me prišle obiskat, in se .poslovit od mene: Mr. in Mrs. Marko Gornik, Mr. in Mrs. John Oornik. Jr., Mr. in 'Mrs. Valetoviv, Mr. in Mts. John Verbanae, Mr. in Mrs. Tony Molek. Mr. Pugel. Mr. John Re-bič. Miss MaTV Stefanič. Mr. in Mrs. John Jugel, in Mrs. Mike Re-brč. Jr. Vsi smo bili prav židane volje. S harmoniko nam je delal razvedrilo John Gornik. Na razpolago smo pa imeli tudi dobro kapljico, fci na<m je4 bila vrnjena po tolikih -letih.
i Ko smo se poslavljali, smo si j brez besed samo v roke segali, j kajti naše oči so razodevale le našo ljubezen.
Ko sta me Mr. Joe Mautz in njegova hčerka pripeljala na postajo in sem zapazila tam mojo prijateljico Mrs. Plut. so bile zo | pet rosne oči.
Pozdfav tudi mojemu bratu v Pueblo. Colo., in njegovi družini. Na svidenje!
Mrs. Rozi Sturm, na poti v Beričo vas, Belokrajina.
vršila .svojo reorganizacijo pred jim je pa p«*stalo nxodn<». Vsi štir-dvemi leti. ani izadosti oprem-1.le člani rodbine so bili izborni ljena. "Rusko letalstvo, omotroče-• smučarji, tudi 9-1 etna Vera je že no z lastno produkcijo letal, pa je , lani v Alpnh absolvirala smučar-gotovo med najmočnejšimi v J3v-l'>ki tečaj. Zato so krenili na turo ropi. Vsa ruska armada šteje 8|hrez bojafeni. zlasti še, ko .so ime-
milijonov mož, a vsa ta ogromna rdeča sfinga molči in tiho vežba dalje.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLASWARODA"
C e na
$1 50
li s seboj izkušenega, vodnika. Njihove račune je pa prekrižala višja srla z o o-ro urnim ])lazoni. ki je za ta čas nekaj izrednega, kajti v Alpah je navadno konec plazov že v začetku junija.
Cim je prišla vest o nesreči v Gosa.ii. je odšla v gore rešilna eJc-spedicija. ki je pa našla kot rečeno samo trupla učenjakove žene in hčerk ter jih prenesla v Go-sau. Za prvo so odšle v gore še dnure ekspedicije. ki pa niso mogle odkopati učenja kovega ti"u-nla.
Vodnik Schiffbacker je odnesel le nazmatne poškodbe. Mož ima šele dobro leto dovoljenje voditi po nevarnih turaih planince, kar pa seveda ne pomeni, da bi se nesreča pripetila po njegovi krivdi. Zelo energično je nastopil pri re«e valnili delili avstrijski alpski lovec Krewl. ki je dal še ponoči prenesti iz Gosaua vse potrebno za
odkopa vanje .ponesrečencev. Nesreča se je pripetila na strmih pe činah, znanih pod imenom Tor-steineek. ^tezica, k.}er je plaz po vsej verjetnosti presenetil Feier-abendove. vodi od koče Hoch-priigel 'k Adamkovi koči in je celo za izurjene turiste nevarna, čc jo pokriva, nov j*neg.
Dva dni potem .-»o odkopavali sneg. da bi našli Feierabendovo truplo, pa je bilo vse prizadevanje lza;man. Končno je rešila ek-spedicija opustila vsako nado. da bi mogla pod ogrommmi kiipi trdega snega najti še četrto truplo Vodnik pripoveduje, da so bili vsi štirje člani rodbine navezani na vrv. ko se je naenkrat odtrgal ogromen plaz tako, da se ni "bilo mogoče rešiti. Vodnik je še videl Feierabendovo in njeni Ivčerki. v zadnjem hipu jih je hotel rešiti, pa je pridrvel nov plaz. ki so bile v njem kakor miza velike ledene plošče. Feierabendovo truplo o-stane najbrže v snegu, dokler ne bo skopnel.
Pokojni dr. Feierabend je užival na Oehoslovavkem sloves mnogo obetajočega učenjakga. S<tar je bil šele 27 let in njegovo najvažnejše delo je bil serum proti tetami. -Pred dvema lotoma je dal pobudo za sklenitev produkcijske unije med Če h osi o vaško. Poljsko in Jugoslavijo, da bi šel njegov serum, ki se je zelo dobro obne-sel. z večjimi uspehom v proinot. Unija je. bila sklenjena in lani .se ji je deloma pridružila še Danska.
Avstrijske Alpe sm pa zahtevale te dni dve žrtvi. Že od 4. julija pogrešanega trgovskega akademika Franca Juda iz Inusbmic-kar so našli šele <te rini mrtvegn pod pobočjem Nockspkze. Padel jo s 25 m visoke skale, kjer je trgal pta.rtinske rože. Istega dne so našli truplo 31-letnega ravnatelja dunajske plinarne Alfreda Vogla, ki je plazal na Bottelurow pri Hallu. pa ga je plaz odnesel v 400 m gkrbok prepad.
PIKNIK	PIKNIK
SLOVENSKI DOM, Inc. v Little Falls, N. Y. PRIREDI SVOJ LETNI IZLET -DNE 6. AVGUSTA 1933 -
na DOBROZNANEM PROSTORU STOP 44—Gun Club, Herkimer Rd.
IGRAL BO DOMAČI ORKESTER Vstopnina za odrasle 25. centov, otroci prosti' Začetek ob 10. dopldne
Vljudno ste vabljeni vs> Slovenci cd trika j in iz okolice. da se po možnosti pridružite temu izletu. Za dobro zabavo in izvrstno pijačo bo skrbel odbor. V SLUČAJU SLABEGA VREMENA SE BO VRŠILA ZABAVA V LASTNI DVORANI	Frank Moste
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Zdravnika so poklicali nujno k neiki starejši gottpe.
—	No, draga gospa kaj vam je, kaj va:m manjka ?
Radi (tega nagovora ogorčena odgovori gospa pikno:
—	Ja<z sem soproga ministra L.
—	Oprostite, od te bolezni vaa žal ne norem ozdraviti. — je odgovoril zdravnik in odše!.
Dvoje pisem.
1.	Spoštovani gospod uredniki Pro*wm vas. prečitajte priloženo pesem in mi čimpreje sporočita vaše mnenje. Imam namreč Se d ni go železo v ognju.
2.	Cenjeni gospod : Moje odkrito mnenje, je da vzameite železo iz ognja, vanj pa vtaknete vašo pesem.
*
Gospodar je najel fanta, da bi mu čresnje obiral. K*r pa jih je fant več nesel v usta kot pa v košaro, mu je naroččl. da mora drugi dan neprestano žvižgati ko bo 'čeznje obiral. Prihodnji večer je jrospodar videl tujega dečika, ki je prifliajal iz vrta.
—	Kaj pa ti tu počenjaš? — ga je ustavil.
—	Oni na češnji me je najel, da sem mu tu spodaj žvižgal.
•Ko so prišle na Dunaju v mo-do dvokolne kočije, so ->e jih naj-prvo oprijele ženske. Iri so jih tudi saime ravnale. A bilo je vsak dan več nezgod.
C-esar Franc 1. je dal nekoč po-kliratr policijskega ministra Sedl-iiirtzkrgra k .se"bi in mu ukazal, naj vendar tipkaj stori za zdravje dunajskih pešcev.
—	Veličanstvo, storil bom. kar bo mogoče! — je odvrnil Sedl-nitzkv.
Š»* isti dan je ]>ida\ odredbo, da smejo voditi vozila le ženske od 30. leta dalje.
24 irr pozneje nisi videl na Dunaju nobenega vozila, ki bi ga vodila ženska.
*
Nekdo me je vprašal, kaj bodo suhači počeli, ko bo odpravljena prohnbieija.
Ivaj naj počno? To. kar so do-zda j počeli: denar bodo kolcktali.
—	Pa ga bodo kaj nakolekta-li! — me je vprašal dragi rojak.
—	Seveda ga bodo. Na stotiso-če in na milijone dolarjev.
—	Kako vendar? Kdo ga jim bo dal'
—	Lahkoverni ljudje ga jim bodo dati. Lahkoverni ljudje, za-grizenci in fanatiki.
—	Toda nekaj dokazov bodo ža moraJi imeti, da bodo lahko ko-lektali dnear.
—	Seveda jih bodo imeli. Pijance bodo šteli po cestah in sestavljali statistiko, -kako je pijančevanje napredovalo.
—	AH so imeli v času prohibi-cije suhači ka i dohodkov?
—	Ne. posebnih dohodkov ni«o ki so jih nabrali
so jim 6ii*to
V West Valley. N. Y.. si je dne 10. julija zlomil nogo rojak John Yansick. 'Nanj so se zvalili hlodi. Sedaj se zdravi v bolnišnici v Salamanca. N. V.
Ne\vyorško prosvetno društvo "Bled'' priredi svoj prvi letošnji pik mi k dne fi. avgusta 1933. Piknik se bo vršil v dobro znanem Emerald Parku; «8-24 Myrtle Ave. blizu Woodhaven Boulevard. L. I.
—	V Barbertonu sta postala žrtev avtomobilske nesreč? dva mlada fanta sloreuskBh družin. John Gorenc je izdihnil knnalu po nesreči, Prank Petrič je pa v Vnitič-nem položaju in najbrž podleže.
—	V Chicago. III., je bila ob-1 imeli. MrPijoni ravnava proti Veri Karlovi kon- pred prohibieijo. čana v torek vzvečer. Porota jo je skopnel i.
spoznala za krivo in ji določila 14 I — Pa "je bilo tudi v času prohi-le!t zapora — najnižjo kazen za | biči je dosti pijanih ljudi.
Iidajanje 11/rta Je ▼ iye*i i v«iflam* ftroild Jtoo go jih je, ki so radlfU-bih rumer tako prism-deti, dajgojyi.nyjayili, da Jib počakamo,. sato na] pa oni, katerim Je
. i.. - m	. • - j ., —
mogoče, poyavaalo na- v
ročnlno .točno.
• •■* •" - - ' •
Uprava VG,1T."
.2sr.

DRUŠTVA
• •	.. ' : X.	.	.	>	. » ^
KI NAMERAVATE PRIREDITI
< j , . ... - *
veselice;
zabave o € l a š |j jj t ^e
"GLAS NARODA" m urno nk fI«n«t»o, p«ž pu T»1 SIot«qcI ▼ mil okdUd.
mi ZA OGLASE SOZMtRNE
i
sokrivdo umora. S tem je ta — za našo javnost — mučna afera zaključena. Ostala dva sokrivca, češka. fanta Fess in VesClko, bosta obsojena v 'kratkem. Kri-vdo sta priznala, in ne bo treba porotno obravnave.
INetiTvvna afera, izvirajoča, iz pohlepa po denarju, je uničila tri družtme: Karlovo. Milošičevo in družino Ivan-a: Grilca. Mati in desetletni siiDČek obsojenke sta ostala sama. Mati je že sitara. in bo te^ko dočakala hčerino .prostost. Milan G rilec, mlajši brat Vere, ki rma' sestro lunorjenega Karlai za ženo. se .>e ločil K»d matere, brata in sestre in precl sodiščem je pričal proti njim. Vera je stara 37 let. (Moževo zavarovalnino, katero je pridobila z umorom, so bržkone požrli adrokatje in ostalo jim Tri nič drugega ko — »ra-motta m trpljenje.
PROSTA VOŽNJA ZA
POROCENCE
- Rim, Italija, 28. julija. — Ita< lijauski in tuji pari, 'ki pridejo v 'R?m nia ženitvovanjsko potovanje, bodo dobili listke, s katerimi »e ibodo mo^ii pet. dur brezplačno voeiti po Bhnu 8 poulična želez-nJcjo -z Jbusi.
—	Seveda jih je «bilo. Toda suhači niso med prohibieijo nobenega vrdeli. Pravijo, da ni bilo v zadnjih trinajstih letih v Ameriki nobenega pijanca. Pojavljati so se izačeli šele po 15. aprilu, ko je bilo malo močnejše pivo naprodaj.
—	Torej je bila prohibicija tudi za suhače usodepolna ?
—	Seveda, saj jim je izpraznila blagajne.
—	Potemtakem *e tudi suhači vesele odprave 18. amendment*?
—	Gotovo!
—	Torej bo vsa Amerika s suhači vred zadovoljna, ko »bo pro-hrbieija odpravljena?
—	You bet.
—	Ali se bo še kdaj pojavila agitacija za uvel javi jen je prohibi-
ci je ?
—	Da. takoj ko bo probibicija Odpravljena?
—	^eiiiu pa?
—	Zato. ker donaša agitacija »za uveljavljenjo prohibioije težke milijone dolarjev.
—	Čudno govoriš. Zgaga ; razumom te in 14 ne razumem. 8am ne vem. (kje sem.
—	V dvajsetem Ktoletju ai. pri«-jatelj in v najbolj napredni dežr. li sveta.
Ppziv
_
"tui X 4*4>*DAr
HEW-
«

m LABCT1T ■LOVMWi.PHLy^ o.jun

AXEL MU NTH E:
Razen dobrih tisoč skandinavskih delavcev na Panticu in La Villetti, je bila v Parizu na Mont-martru in Montparnacu tudi ivedfika kolonija umetnikov. Živelo jc tam na stotine slikarjev, kiparjev in pisateljev neizdanih mojstrovin v verzih in prozi, vsi preživeli izredneži iz Henrv Murgejcve Bo-fceme. ki jim je >talno primanjkovalo denarja. Nekateri izmed njih, na pr. Edelfeld, Karel Larson. Zorn in Strindb«rj?. so že »»tali na pragu uspeha, toda večina se je preživljala z upom.
Največji obseg in najmanjšo mošnjo je imel moj prijatelj kipar. Nosil je valovito plavo brado in bil etroško dobrih modrih či. Le redko se je prikazal v kavarni "L' Hermitage", kjer se je sleherni ve-»>r zbirala večina njegovih tovarišev. Vsem je bilo nerazumljivo, s čim in kako je krmil svoje dva metra dolgo tel ». Stanoval je na Montparnasu v ogromnem, ledeijo-mrzlemu *kedn»u. ki ga je prevre-dil v kiparsko delavnico. Tam je mtvarjal svoje umotvore, kuhal, pral kvoj■> srajco in sanjal sanje bodoče slave. Prostora je rabil zase in za svoje kipe. ki so bili \m nadčloveške višine in ki jih ob pomanjkanju gline ni nikoli dovršil.
Lepega dne sf je pojavil v mojem stanovanju v ulici de Villier* in me naprosil, naj mu bom za druga pri poroki. Vršila se bo v Švedski eerkvi. nakar bo sprejel svoje goste v prenovljenem stanovanju. Seveda sem prošnji z vesel iem ugodil.
Pokazalo se je, tla je izvoljenka njegovega srca nežna švedska mi-nijaturna slikarica, za polovico manjša od njega. Po obredu je župnik z ljubeznivim nagovorom pozdravil novoporočenca. sedeča pred oltarjem. Spominjala sta me na o-gromnem kip Ramze*a II.. ki sedi s svo.io ženo. segajočo mu komaj do ledij, v luksorskem svetišču.
Uro pozneje smo (>oini pričakovanja potrkali na vrata delavnice. 8prejel nas je velikan in nas skrajno previdno vodil skozi liliputan-ako vežo iz lepenke v sprejemnico. kjer sta na< z ženo prijazno pova* bila, naj prigriznemo in izmenoma sedimo na edinem stolu. Ženinov
VELIKAN
' prijatelj Skornberg — bil je naj-] manjši grbavec, kar sem jih kdaj poznal — je napil na zdravje gostiteljev. Ko je e zanosom dvignil kupico, je prebil v steni iz lepenke luknjo in skozi njo so nase strmeče oči zagledale poročno posteljo. ki so jo spretne roke priredile iz obitka velikega «lasovirja. Medtem ko je Skornberg brez na-d&ljnih nezgod dovršil svojo napit nico. je velikan urno zakrpal steno z nekaj številkami "Figara". Nato je dvignil zavedo in s hudomušnim pogledom na nevesto pokazal še majhno sobico, izgrajeno iz samih izvodov "Malega Parižana" — otroško sobico!
Domenili smo se še, da se snidemo k večerji v pivnici na Mont-martu in zapustili papirnato hišico.
Moral sem obiskati še nekaj bolnikov. tako da je bilo skoraj polnoči. ko sem se jim pridružil. Sredi pi-kstome dvorane so sedeli moji prijatelji, vsi rdečih obrazov, in na vse grlo peli švedsko narodno hiin-uo.včasih prekinjeno z grmečim kolospevom iz prsi velikana, včasih s cvilečimi glasovi Skornber-govimi. Ravim som rinil skozi prenapolnjeno dvorano, ko je nekdo zavpil: "Ven s Priisi! Ven s Prti-si!" Vrček za pivo je sfrčal nad moid gla\«o in zadel velikana na •;redo obraza. Ta je hudo krvaveč skočil kvišku, popadel nasilnegi Francoza in ga kakor žogo zagnal čez mize gostilničarju v naročje. ';i je vpil na vso moč: "Policija! Po-. lici ja ! * * Drugi vrček je priletel v | moj nos in mi razbil naočnike, tretji je pomel Skomberga pod mizo. "Pomečite jih ven! Pomečite jih ven!" so kričali vsi v pivnici iu nan obkolili. Velikatt je pograbil z vsako roko stolico in z njima kosil nasprotnike kakor zrelo žito. Mali Skornberg je šinil izpod mize. se drl in grizel kot pobesnela moroka mačka, dokler ga ni nov vrček nezavestnega položil na tla. Velikan ga je dvignil in ga ljubeznivo potapljal po hrbtu. Trdno držeč prijatelja z eno roko. nam je z drugo, kakor je mogel, utiral pot k izhodu. Tam je nas pograbila de-! setka stražnikov in nas odvedla v j ulico Donai — na stražnico. Navesti ' smo morali imena in naslove, po-
silne fmmtmm
PATSKUIUSUI
tem so nas zaprli v zamreženo sobo — bili smo v zaporu. Po dveur-nem premišljevanju so nas peha-[70TQ^ iz katerega"molTjo ^mo'stre-
V podkarpatski Rusiji, tem daljnem vzhodu češkoslovaške republike, je prišlo te dni radi velikih nalivov do silne katas-trofe Tisa .ie prestopila bregove in poplavila okoliške vasi V ševljuškem okraju se je voda Tise. ki nosi s seboj drevesa, les. mostove, vse kar je <našl.i na poti, razlila v širino 10 km in v dolžini 20 km -ustvarila pravo je-
li k nadstražniku. ki me je osorno vprašal, ali sem doktor Munthe iz ulice de Villiers. Pritrdil sem. Pogledal je moj otekli nos. ki je bil dvakrat večji nego sicer, na mojo raztrgano in okrvavljeno obleko in menil, da to ni verjetno. Vprašal me je. morem li kaj izpovedati, ker sem v tej druhali nemških divjakov navidez najmanj pijan in menda edini govorim francoski. Povedal sem mu. da smo mirna švedska ženitovanjska družba, ki so jo v pivnici sirovo napadli, bržkone zato, ker so nas Šteli za Nemce.
Pri nadaljnim zasliševanju je bil njegov glas manj strog in skoraj z občudovanjem je gledal na velikana. ki je držal nezavestnega Skornberga kakor <lete v naročju. Nazadnje je s pristno francoskim viteštvom dejal, da bi bilo res škoda. ko bi morala nevesta vso noč čakati na tako čudovitega ženina, zato nas bo sedaj izpustil in preiskavo odložil. Veselo smo se zahvalili in vstali, da bi odšli. Na mojo gr<y.o se je obrnil k meni:
"Ostanite, prosim, moram govoriti z vami." Pogledal je x]>et v svoje listine, iskal v seznamih, ki so ležali na mizi. in strogo rekel:
"Navedli ste napačno ime. Opozarjani vas. da je to zel«> resen prestopek. Da vam pokažem svojo dobro voljo, vam še enkrat nudim priliko umakniti vaše navedbe. Kdo ste?"
Doktor Munthe." sem odgovoril.
"Lahko dokažem, da niste," je ostro rekel.
"Oglejte si to." je menil, kažoč n h seznam. "Doktor Munthe iz u-lice de Villiers je vitez francoske
he kmetskih hiš. Občine Kralova nn Tisi. Verjace, Tekovo, Oern-yardov, Sirma .kakor nešteto drugih so pod vodo. Nikdo ne more do teh vasi in tako ni mogoče ugotoviti. kaj je s tamkajšnjim prebivalstvom. Pri KTalovem na Tisi je voda predrla nasip Tise in voda je zalila vso vas v višini poldrugega metra. Žetev je popolnoma uničena. V vas je mogoče prispeti samo s čolni.
Največje grozote so preživeli v noči 9. julija v vasi Vylok. kjer ni kljub opozorilu oblasti in zvo-nenju zvonov del prebivalstva hotel zapustiti svojih domov. Tako je voda presenetila nesrečneže v hišah in mnoge požrla. Samo v Vvlo-ku je utonilo 50 oseb. Porušenih je 400 hiš in okoli 2000 oseb je brez strehe. Število izgubljene živine še ni bilo dognano. Do katastrofe je prišlo med pmo in drugo uro ponoči. ko je nenadoma pridrla voda v Vvlok. To iii bila več reka Tisa. temvei" pravo jezero. Voda je takoj zalila vse ceste in polja. Nastala je strašna zmešnjava in začel se je neenak boj prebivalstva z besnim elementom. Takoj je bila alarmirana vojska v mestu Rere-liouti, rekvirani so bili vsi čolni in prevozna sredstva In prišla je takoj pomot' prizadetim. Ko se je prikazala zarja, si lahko videl ljudi, kako so se trdno držali ali desk al- tramov in plavali po vodi. Te so pohrali in jih rešili. Mnogo so jih našli tudi v podrtih hišah in jih tudi rešili. Nekatere hiše je val porušil. Vse javne zgradbe v Vvloku so pod vodo. Vvloški poštni urad je do zadnregb trenutka pošiljal klice na pomoč, dokler ni
1>VE SIROTI
'fv	%
Spisal A. D. ENNEBY
r-- f4
častne legije. Na vaši obleki vidim končno telefonske in telegrafske a-sicer različne rdeče madeže, rdeče- ! parate zalila voda. Deželno vojno
gs traku pa ne."
"Ne nosim ga često," sem odvrnil.
S pogledom na svojo prazno
poveljstvo v Košivah je takoj organiziralo in odposlalo na mesto ženijske oddelke s p&ntoni. Iz Be-rehova je prišla v Vvlok ekspedi-
gumbnico je dejal smeje: "To mi cija češkoslovaškega Rdečega krije pač novo. da bi se našel v Fran- ža in z njo mnogo prostovoljcev.
ciji mož. ki ima rdeči trak. pa ga ne nosi."
Predlagal sem. naj pozove hiš-
♦ (Nadaljevanje na 4. strani.)
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
POVESTI in JtOMAfU
( Nadaljevanj
P« c«reh In AMimh__________
Pel litra vipavra _________________________M
pMlednjl Mehikanec .......................St
rravljlee H. Majar ........................JS$
Predtrianl, Prefer* In fl i?et-
nlkl » pumImi-------—.......25
Prlgodbe Mbeliee MaK trda tm L— PUee Mlivke. trda ves--------—....78
P«mara Bega _______________________St
PmdcaJ------------------- Jt
Praikl Ja** ___________________________M
PriMfa HnrwnlMca ftavMja-----St
Pravljice la priprwlhe (KoSntaik)
l* BTtt^k HMIHMIMMMMIt*MMM«MM«a«^i
2. ne«rk ---------------------~4i
.: -T^T^-^L^L.^_s«
RcMaiea -----------------------JUk
Bevaladja na
Meh la Ma rrtaiea. porest ~ Jt
BiIhIVI PZ^U.
Hc^mU RaMnsen, trd. m............^75
MHc IMwiM_______i-tt
8m#u limy ______sa
§M HTM UrfUa---
Qmmt+m kajtfa,	Z-
Stranete raja« ___________________t
Btlrl aartl. 4. sv_______________________SS
Smrt pred bU« ..................______t5
Stanlej v Afriki ......................:^tt
Sponin znanega peUralea ________LBt
Stritarjeva AntMagUa. broi ........it
8ist* SesJo. porest Is Abrncer ........Jl
Sin Medvedjega tevea. Potopisni
roman .................- .................—.41
St. a
fitev.
Akt fttev. IIS

Študent naj be. V. sv. _____
Sveta Netbnrga ...............
Splaje, male povesti ----------
Stezosledec----------------------
8opek Samotarlce ------------
Sveta no« .....................
Svetlobe In sence .■■■■ ...........
Sllke. <MeSko> .............
Spake, humoreska, trda ves.

...M AJtt
-90

Maehbet. trdo ves. broftiraao
Zjt
noti

Splošna Knjižnica:
1. i Ivan - Albrecbt) Isvtrna
IM str..
wrano ...................................-M
Undsks d cams n broi. 106 strani ______M
At. • 4. (Ovetko Goter) ..Pilata« • klasje, tsbrane pesmi. 184 str^
bfoMiuo___________m
Jt. C. (Wovak) UMMMI -M
rsl*- r^rrissrssla
4?tv4. m bn*
0. (Univ. prof. dr. Franc . Weber.) Problemi sodobne zofije, 847 strani, brofc ...........
St. 10. <Ivan Albreht). ..Andrej Tcrnone. relijefna karikatura ln mlnnlostl. 55 str., broi. _______28
Slu. (Pavel Golla) Petertkeve .poslednje sanje, bofifna povest
Sttl4. (Dr. Kari EngliS) Denar, nsrodno-gospodsrftkl spis. poslovenil dr. Albin Ogrls. 236 »tr„ broS. ...........1____________________________
Št. .15. Edmeod In Jate« de Gen- V
con rt, Renee Msnperln ---------------.40
61 ^16. (Jsnka 8smec) Življenje, pesmi. 112 str.. broS. ...___________45
Sto 17. (Prosper llarimee) Verne Arte v vfteah, povest, prevcA'Mir-Ko Pretnar. 80 atra. -----------
fit. 19. (Gerhart Hauptmsn) Pa-topljeni even, dram. bsjka v petih dejanjih, poslovenil Anton JTnntek. 124 strani, brofi. —------
fit 20. (Jnl. Zejer) Oumpnfi in .Momarasakl, japonald roman. Is fieHine prevel dr. Fran Bra-dsč, 154 strapi. bro«.---------45
fit. 21. (FrUolib Žolna) Dvanajst icratkeiasnfli. sgedbie, IL, 7t str. bro«. ,—-------------------------Ji
fit 22. (Tocstoj) 1' Kreutserjeva mmmtm	M
fit: 23. (Sophaktesi ^AMteene, ial-<oa Igra, po*Ur. Q,: broMranO
fit. 24. iR, Let Bal war I
L deU 855 str.,
ki so pomagali reševati nesrečne ljudi. Tudi orožništvo .ie prišlo na poinoe. Prispela .ie tudi vojaška kuhinja, ki deli med prizadete ljudi kruli in slanino. Del begnncev iz Vylok a bodo namestili v Bereho-vu, in sicer v šolah.
NOV SERUM PROTI RAKU
Kakcw poroča vojvoda Vorški. pred&ednik Britske družbe za pobijanje Taka. na njegovem zadnjem letnem -zborovanjn. preizkušajo ta čas v raznih angleških bolnišnicah nov serum proti raku. ki ga .ie izumil neki angleški zdravnik. Z živalskimi poskusi se je ta serum izkazal za izredno u-činkovkt-ega in tudi pri težko obolelih ljudeh, na katerih ga preskušajo *wdaj, so se pokazali znaki izboljšanja.
—	Dobro... Ah, ali bo pri tem tudi pokalo1? Zadnjic so nii Taabili šipo.
—	Danes, stričko, ne bo nobenega odpora. .. za to poskrbim že jaz.
In Lafleur je odšel, mrmrajoč sam pri sebi :
—	To še ni vse, treba se bo tudi preobleči.
Prispel je bil baš pred trgovino »tarinar-
ja, kjer je visel nad vhodom napis: "Pri poljskem kožuhu".
Lafleur je bil pri starinarju tako dobro znan, da ga je sprejel trgovec zelo prijazno.
—	Kaj gremo ilrevi v družbo* — ga je vprašal smeje.
—	Ne, pač pa potrebujem ponošeno meščansko obleko.
—	Kaj boljšega?
—	Hm, da bo le cela in ne preveč oguljena. Poglejmo, če imate kaj prikladnega.
Starinar je primaknil odjemalcu stol in mu pokazal več starih oblek.
Kmalu je Lafleur izbral tisto, ki se mu je zdela najprimernejša. Odšel je v sobico za trgovino. Vrnil se je prenblečen, stopil je pred ogledalo in poskusil na hitro roko, kako bo igral svojo novo vlogo.
Zares, je potoiislil, če ga je Henrika slučajno opazila, ko je vstopal v voz, ga bo zdaj težko spoznala.
Zadovoljen s svojo izpremembo je Lafleur odšel iz trgovine. Ni pa še napravil sto korakov, ko je prehitel ves zasopel nazaj.
—	Ste kaj pozabili? — ga je vprašal sta-rinar.
—	Da, vabo, — je odgovoril smeje.
Spotoma je bil namreč opazil, da je pozabil v žepu svojega telovnika kristalno ste-kleničico in markizov mošnjiček.
Vzel je oboje in krenil hit-ro na Novi most.
Bila je sobota, a ob otali je vedno velik dotok ljudi s kmetov v mesto. In tudi iz-vošeki so se začeli zbirati na nabrežju, sna-žilci čevljev so pa postavljali svoje stolčke blizu vrat poštnega urada.
Kar se tiče beračev. .. sam bog ve, koliko jih je bilo! Eni, sedeči na petah ah ležeči na tleh. so dremali v pričakovanju usmiljenih ljudi; drugi so pa neprestano zasledovali mimoidoče in med njimi je bila stara žena, ki je venomer iztegovala roko. Vsak priberačeni novcič je brž spravila v žep.
—	Evo. ena teh srečnic! — je rejal star grbec in pokazal na njo s prstom drugi be-račici, sedeči kraj njega, — če shrani vse, kar ji pade v njene stare kremplje, mora imeti v blazini že pošteno natlačeno nogavico.
—	Ona? Kaj še!... Da, če bi ne 'bilo na svetu krčem in žganja. Kaj pa njen sin, ta capin ?... Pijanec najslabše vrste, ki bi spravil na boben tudi generalnega najemnika kraljevih dohodkov.
—	No, na svoj poklic se prav dobro razume. In kako — imenitno ime ima, čarov-
nica
VQDNJIK0VE KNJIGE
sa leto 1934
i
I lahko že sedaj naro
f "'' * *
cite. — Pošljite nair %
in knjig^ Vam »bodo poslane naravnost ne
dom.
Naročila *prejema:
"GLAS NARODA"' 216 W. IAth Street •NewYork, N. Y.
Res je bila stara beračica po svoji zunanjosti in vedenju podobna čarovnici. Obraz suh in naguban, čelo ploščato in nizko, napol zakrito z gostimi sivimi lasmi, ki glavnika sploh niso poznali, oče majhne in zlobne, nos koničast, nosnice črne od tobaka, ki ga je neprestano nosljala, ustnice pa štrleče naprej pod pritiskom petih ali šestih krivo stoječih zob, to je bila njena glava. — Upognjeni hrbet, suha ramena, dolge koščene roke, polomljeni prsti, podobni opičjim, noge široke, obute v ostudne pošvedrane čevlje. A da zakrije vso to revščino, je imela na sebi enako umazane kakor raztrgane cunje*. Tako je bila brez najmanjšega pretiravanja beračica, ki je že dolga leta beračila po tem okraju Pariza. Oe so ji drugi berači očitali, da je srečna, se jim je režala v obraz, namestu odgovora jim je pa obračala hrbet, mrmrajoč sama pri sebi -
—	Tu ti ni enake, staraj Frocliardka, če gre za omehčanje teh oderuških meščanov.
Iz pisarne je baš prihajal star gospod; brž ie iztegnila roko proti njemu in že se je zaeul njen jokajoči glas:
—	Dobri moj gospod, ne poeaibite na nesrečno pohabijenko, ki mora preživljati sedem otrok.
-— Vrag te vzemi!
—	Dobri bog vam poplačaj to, drpgi.go-
Zarezala se je in požugala skrivaj s pestjo '4dragemu gospodu", ki je pogledal, koliko je ura in se oziral na vse strani, kakor človek, ki je prišel na sestanek, pa mora čakati. Slednjič je pa napravil značilno kretnjo in vzkliknil "ali", kar je očividuo pomenilo:
—	Evo, to je mož, ki ga čakam!
In brž je stopil čez Novi most pHHajajo-čeniu gizdalinu naproti.
—	Vse je v redu! — je dejal, s topi vsi k njemu.
—	Lafleiu*! — je vzkliknil markiz de Presles. — Vrag me vzemi, če sem te spoznal! Kje si pa dobil to patriarhalno robo?
—	Izposodil sem si jo pri starinarju na trgu. In poglejte moj obraz in lasuljo? Mar nisem podoben poštenjaku i
—	Popolna izprememba!
—	< 'e si s tem ne pridobim zaupanja naših gospodičen. .
—	No torej l Kako si opravil? Kako daleč si že ?
—	Ah, spotoma se nisem zabaval. Dočim se je moj blagorodni gospod mirno vračal domov, da odloži popotno obleko, sem jaz delal. In kakor sem že omenil gospodu markizu, je vse v redu. Najel sem kočijo, ki bo pravočasno na določenem kraju, dva dobra konja in izvoščka, vajenega takih pustolovščin. On je že delal za gospoda markiza.
—	Izborno- Lafleur: toda prišel sem zato. ker mi ni nikjer več obstanka, tako sem nestrpen. . Kaj pa če ti gospodični ne bosta zaupali ? Kaj če ne bosta hoteli s teboj?
—	Kaj za to! Tudi s tem sem računal. Tu na nabrežju imam pripravljene tri sijajne dečke, ki bi šli zame v ogenj, in treba jim bo samo zažvižgati.
—	Imenitno!.. . Rad bi samo vprašal, kaj j bomo storili z možem, ki bo tu čakal, z možem, ki ga niti ti. niti jaz ne poznava? Ali nisi videl še nikogar, ki bi mu bil podoben?
—	Ne, toda ta prav gotovo ne bo zamudil in moja skrb bo preslepiti ga. Šp enkrat vam pravim, vse priprave so končane in bitka je že v naprej dobljena. Zdaj pa. ko se je gospod markiz na lastne oči prepričal, če bi mu smel nekaj svetovati.. .
—	Govori, boino že videli.
—	Svetoval bi mu, naj se vrne domov in prepusti vse drugo meni.
—	Kdaj ju pričakuješ?
—	Ob osmih. Takoj bo noč in to nam bo zelo pomagalo.
—	Ah, kako dolge se mi bodo zdele minute!
—	To je razumljivo. .. tako lepo dekle!
—	Saj kar norim za njo!... In če bi se ji moral odpovedati. ..
— Odpovedati se!... Bežite no!. To bi bila sramota za gospoda markiza in zame...
In pokazal je markizu meščansko lepo oblečenega moža. ki se je že nekaj časa iz-prehajal z dežnikom v roki pred vhodom na dvorišče, kjer se je ustavljal poštni voz.
—	Misliš, da je to on ? — je vprašal markiz.
—	Podoben mu je zelo. Olejte, ozira se na zvonik, na uro gleda. On je. gotovo je on! Odidite, prosim vas, in zanesite se name. Ce bi ostali tu. bi utegnili samo škodovati stvari. Lepotica bi vas gotovo spoznala.
(Dalje prihodnjič j
KRATKA DNEVNA ZGODBA
\	rt * »:	r .■»»••». i	<	• J v .. »» , , . _ •
Ljubiteljem leposlovja
Cenik Irajig vsebuje mnogo Je-pih romanov slovenskih m tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem. boste našli knlgprld vas bo mtmuili. Cene so zelo smerne.
Knjigarna "GlasHarada"
, . : r	. ,	j
LillABOOr
NEW YORK, MONDAY, JULY 31, 1933
THE LABOEBT 8L0VEN7 DAILY ta V. 0. M.
DEDSCINfl
ROMAN IZ
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H.
sramen lopov, katerega je treba udariti v obraz, ako bi si s tem ne omadeževal svojih rok, — kriči Henrik ves razburjen.
— Gospod dr. Bernd, prosim, da mu predložit« pismo v podpis, ki smo ga sestavili, — pravi Ludvik Rodenberg, ne da bi se dal Henriku spoznati. — Medtem bom odveza 1 vrv, da bo imel šofer prosto pot.
Half ialeče iz žepa pismo, ga drži pred 'Mertensom, in ga razcveti.
Henrik še vedno ves razburjen, gleda za neznancem, Id je odve-ral vrv in jo z vil v klopci . Niato pa zopet pogleda Mertensa, ki je s spaeenim obrazom bral pismo, ki je glasilo:
iDalje prihodnjič.«*
DIPLOMIRANE NEVESTE
V Hanbinu v Mandžuriji pripravljajo ta čas ono n-ajibolj ku-rioznnh slavnosti, kar jih je svet kdaj videl. 6(XK) parov stopi istočasno pred duhovna.
Jaj>onska vlada je pred časom osnovala v svoji deželi posebre tečaje, v kaiterih naj bi se mlada dekleta izobrazita v nacijonalnem duhu v vseh strokah, ki so potrebne bodooi jjrosjxxlinji. ženi in materi. Stare japonske tradicije so imele j>ri tem izobraževanju glavno bestdo. šlo je o-benem za to, da se omejijo činidalje večje simpatije japonske« ženske mladine do zapadnoervr<>pske«'s» luk.su-za in ameriškega snobizma.
Pred kratkim je izs'o vr. teh te-
džurski va'zaJ integralen del japon ske domovine. A mnogo je med pionirji japonskega impcrrijaliz-ma v Mandžuriji ljudi, zlasti mladih nKuških, ki se tam ne počutijo dobro, ker pogrešajo japonske domačnosti, še več jih je. ki tam ne vztrajajo iz priprostega raz-
VELIKAN
Nadaljevanje s 3. strmL)
nika, ki bo izpričal mojo istovetnost.
, To je nepotrebno," je dejal, "ta slučaj mora jutri obravnavati sam gospod komisar." Pozvonil je.
"Preisčita ga!" je velel doslima Praznikoma.
Ogorčen sem ugovarjal in izja-\ il, da nima pravico preiskovati me.
"Ximam samo pravice, ampak |x> predpisih celo dolžnost »n sicer v vašo korist. Za tvor je poln lopovov vseh vrst, ne morem vam jamčiti za to. da vam ne odnesejo dragocenosti, ki jih morda isiate pri sebi."
Dejal sem. da nimam s seboj ni-kakih dragocenosti, razen male vs-v-
loga.. ker nimajo možnosti, da bi|tc denarja, ki mu jo bom izročil si v novi domovini ustvarili svoj ; "preiščita ga!" je ponovil, z domačimi, japon-'
}' 85 1
• Mertens sodaj spozna Ralfa m v drugi pontavi, ki je stala v iemi, je domneval Henrika.
—	Kaj vam pritle na misel, gospod doktor Bernd, da me napadete kot -kakega razbojnika, vi in moj dobri gosfpod nečak. Kakšna komedija je tof Rad bi vedel, kaj tukaj delate. Slučajno sem prišel tukaj mimo m sem videl vrv napeto čez pot. Hotel sem jo odvezati. Ali ste vi razpeli to žico, da bi kakega človeka prestrašili, ali kako si naj to razlagam? In kaj pomeni to, da me napadete in zvežete kot tolovaja T
Tako sika Mertens, misleč, da se ibo zopet i svil.
—	Prihranite si take izmišljotine, gospod ravnatelj Merten.?; sedaj vam ne pfrmaga nobena laž in noben še tako premeten izgovor. Pripravili smo se na to in smo s seboj pripeljali priče. Že ro eno uro smio vas opazovali in videLi. da ste sami razpeli žico čez cesto in jo na vsaki strani priveizali na dravo. Hoteli ste povzročiti avtomobilsko nesrečo, da bi na ta na>čin spravili s pota svojega nečaka Henrika, ker f»e vam je nakana že dvakrat poprej izjalovila.
—	N^sramnež. kaj si nredrznete? Takoj vas odpustim!
—	iK sreči ne boste o tem <več imeli odločevati in samo pozabite na »svojo mogočnost. Kakor vidite, sem skrbel za pričo. Ta gospod ni Henrik. Henrik Dornau niti še ne ve, da'ste mu danf>> zopet na-inislili lepo «tvar. Ve samo. <Ia .ste mu enkrat hoteli s pekeem razibiti glavo in da ste $ra hoteli drugič pahniti v vrteči se stroj. Da ste ga tudi hoteli z mojim posredovanjem izročit razuzdanem ž vi jen ju. da bi si pokivarii svoje zdravje, da bi telesno in moralično propade', to tudi ve. Toda ta vaš naklep vam je bil tudi preprečen. Henrik je \ nočeh, kosem pa hotel peljati v razuizdano mestno življenje, mir-'? družine, a država je vzela v svo- skimi ek.sponrhti v državi Man-'na švedsko poslaništvo, vendar sem no spal na mojem divanu. medtem ko se je avtomobil prazen peljal je roke akcijo, da jih oinoži. Pri čukih). Izbera se je izvršila oboje- sklenil počakati jutra.
I tem je prav spretno združila ko-' stransko samo na podlagi foto-"	^
frrja. ako ga ne bi jaz poprej posvaril. Povedati vam hočem tudi |risti teh mladenk s -svojimi impe-'grafij in zaroka 6000 parov je že j?. M' (K,l)r,H 1,1 ^»'»P" J«' takoj, da vam ne bo treba militi zopet na kako pravljico, da vas': rijalističnrm koristmi.	»izvršeno dejstvo.	sumljiv človek, pol apas. pol z vod-
;	r.ik, ki mi je na prvi mali pojasnil.
V Mandžuriji, ki jo Japonska j V kratkem odplove cel o brodov- modrost policijskega predpisa ulc s svojo politiko smotrno spremi- je s cvetlicami okrašenih ladij iz tjc preiskave, nja v svojo kolonijo, je namreč Japonske proti Mandžuriji in slavna vseh važnih upravnih in pro- nosfcrto snidenje mladih ljudi "1
dom. in sicer sk hni dekleti.
Tem mladim Japoncem na man-džu rekih tleh je ponudila vlada svojih (>000 diplomiranih gospodinj in tem drle le torn jo ]>oniidila svoje mladeniče, ki sa mu jejo v njeni službi v tujini. Da je vla-
Takrat sem imel še medvedjo moč. Dva stražnika sta me držala, tretji mi je pregledoval ž«'j»e. V V njih so našli dve zlati repetirki. dve starinski Breguet-uri iu angleški lovsko uro.
Nihče ni spregovoril besedice. Takoj so me zaprli v smrdljivo celico. Vrgel sem se na slaninjačo in
jit—■mmnmmi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
SIC WEST 18tb STREET NEW IOKK, N. X.
PL&ITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
nnniiiiiiimiiiiiHiuiiniimiiiiuiijiiiiffliii
"GLAS NARODA'
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
da dobro vršila propagandno de-
čajev HOOO mladenk, ki so prejele	'o n» obeh straneh, kaže že to, da
državno spričevalo, da so še po-	se je skoraj vseh 6000 deklet pri- premišljal, kaj se bo zgodilo. X'aj
sebno godne za osnovanje lastil"	javilo za poroko z mladimi japon- bolje bi seveda bilo. da bi se obrnil družine, a držav; .j... je roke akcijo, cj
mimo vas. Tudi nocoj bi bil prazen. Vaš napad bi bil zadel samo šo-J tem je prav spretno združila ko-	stransko samo na podlagi foto-
je predsinoči nekdo videl, ko ste iz shrambe v tovarni vzeli vrv in ste jo tukaj skrili rv kup snega, od koder ste jo nocoj, seveda z rokavicami 'zopet vzeli. Pri vsem tem so bile priče. In ee zopet kdaj skujete kak zločinski naldep in si iščete kakega pomagača. tedaj si ga morate boljše ogledati. Najrajši bi vam bil skočil za vrat, ko ste mi naklonili raežaljenje. da ste me pridobit za tako podlost. Samo zaradi Henrika vas nisem zadavil in sem igral komedijo, katero sem moral igrati, ker ste nevaren človek, (brezvesten podlež, katerega je mogoče premagati samo z njegovim lastnim orožjem. Hvala Bogu. da se mi je enkrat posrečilo vas .razkrinkati.
Mretens je uvidel. da je zanj v»? izgubljeno, toda še enkrat poskusi rešiti se. vedno je mislil, da je mož v temi Henrik, kajti izgovoril še ni nobene besede. In mislil je. da ga bo preplaši*.
—	Odveži (mi vendar roke, ti falort. in napravi konec tej komediji. Xe vom. kakšno neumnost govori dr. Bernd. Ali misliš, da me moreš prestrašti s tako ddbefimi lažmi? Vse je samo goljufija. Vidva, ti in dr. Bernd. 'ki bo letel Lz tovarne kot t.iček, sta vprizorila gledališko igro, da bi z mene kaj izsilila, ali pa da me odstranita kot Henrikovega varuha. Nič kaj ti ni všeč. pobalin, da imam vajeti napete in se hočeš vedno izmuzniti iz s"troge roke. Tako se ni-*va dogovorila! Takoj mi razvezi vrv, drugače boš tudi ti čutil.
Sedaj obrne Ludvik fRodervberg svetilko <na svoj obraz.
—	Prosim, da se prepričate, da nisem vaš neeaik Henrik.
Merten« prestrašen strmi v tuj obraz, katerega je svetilka nemirno obsvetljevala. In Mertensa mine pogum.
—	Kdo ste vi? Razvežite me. — pravi žalostno.
Ludvik drži svetilko popolnoma mirno, tako da je bil njegov
obraz jasno razsvetljen.
—	Poglejte me natančno, gospod ravnatelj Mertens; misliti-da sem brez brade; ali se vam ne zdi, da sem podoben Henriku Dornau? In — ali vidite to (brazgotino pod mojim desnim očesom? Ali n« veste, da je imel Ludvik Rodenberg tako brazgotino? Da. gospod ravnatej Mertens, mrtvi vstajajo, da vam dokažejo vaša lopov**va nad vašim nečakom Henrikom. Moj dobri oče vam je položil v roke službo varuha; in kako slabo ste opravljali to varuštvo! Ob pravem času sem prišel domov, da sem pomagal vas razkrinkati. In ni vaša zaslupa. da sem izvedel, da s* smem vrniti. Tn vam ne more biti nič kaj prijetno, da sem se vrnil, — pravi Ludivik trdo in glasno.
Mertens topo strmi vanj, kot <bi v resnici vstal od mrtvih. Usta se mu odpro, kot bi mu bilo od strahu slabo. Sedaj je vedel, da je izgubljen.
—	Ludvik Rodenberg! To — <to vendar ni mogoče! — jeclja pred se.
—	Saj /me vendar vidite stati pred seboj. In sedaj naj bo konec te neumne komedije! Imejte saj toliko poguma, da priznate svoj zločin. Sedaj vas ibomo izročili policiji.
In sedaj se pokaže Mertens v vsej svoji nizkoti. Vzdihuje kot stara baba. prosi za milost, naj vendar mislijo na njegovo nedolžno družino in naj ji prizanesejo s sramoto, da bi ga izdali policiji. I ogovarjal se je. da si je z vrvjo hotel napraviti samo majhno šalo. da bi Henrika odvrnil od nočnih posetov v mesto.
Obema se gabi ta nizkotn<w»t. L/ud vi k zamahne z roko in pravi:
—	Dovolj, pustite to; ostudno je gledati nesramnega zločinca, ki je hotel žrtvovati dvoje mladih življenj, samo da bi zadovoljil svoji želji po mogočnosti, da klečleplazi kot stara- baba. Ako vas ne izročimo polieji, se to zgodi samo, da ščitim svojo ubogo sestro. Toda taki ljudje kot ste vi, morajo izgubiti vsako oWast in to se bo zgodilo, kakor goto,o ste nesramno ogoljufali mojega očeta in ste si h hinavščino pridobili njegovo zaupanje.
—	Kaj nameravate z menoj? — stoka Mertens ves zlomljen.
—	Takoj 'boste izvedeli! Gospod doktor, prosim, pokličite Henrika. Za vše mučenje, katerega je bil deležen, naj dobi zadoščenje. /
Ralf skoči sredi p?Tti in položi srebrno piščal na ustnice. Glasen kWe nru odgovori. In kmalu nato zavije Henrik okoli ovinka. S hitrimi skoki je bil pri njih.
—	Kaj je. Ralf?
Ralf ga pred vrvjo vj«me in ga pritisne k sebi.
—	0(gl«j si 4o lepo vrv, Henrik; določena je bila. da ti konča rai-ado življenje. AvtOmo"bil. ki te je imel peljati v mesto, bi se bil zaletel v to vrv in >bi se "bil prevrnil.
Henrik mu-ob svitu svetSke bled gleda v obraz.
—	Mertens! — zakliče Henrik.
—	Da. Henrik, pridi in si oglej to žalostno podobno svojega varuha. Soda j se zvija in prosi za milost, kajti sedaj sem imel s seboj prioo, da sem ga končno vendar enkrat an ogel razkrinkati.
Hearika pelje k dnevesu, ob katerem je bil Mertens privezan. Ludvik zetpr* stoji v t«mi, saimo drugi so bili razsvetljeni. Hertrik pogleda Mertensa a velikani, jemrmr očmi.	1
—	fretjič si mi atregel po življenju; prvič sem se mogel še sam rešiti, drugič ae imam za svojo rešitev zah vadit i.svojemu prijatelju Ea*u, kptevegra ai najel, da .bi me telesno in moralično ugonobil. Se-1 daj si mi ho bed končati življenje s to dobro zamišlejno avtomobilsko tn a tem tudi usmrtiti nedolžnega Šoferja. Ti ai ne-
duktivnih mestih na tisoče in tisoče japonskih priseljencev, ki izvršujejo v praksi to. kar ima ja-pon.ska vlada v svojih težnjah. Čim več tega priseljenega elementa, tem prej bo postal man-
sledečo skupno poroko se bo izvršilo, kakor omenjeno, v Ilarbinii. To bo največje svatovanje, kar jih je svet videl. Po svatbi pa odrinejo mladi pari v>»ak na svoj novi dom.
''Le pogum. Karel!" je rekel prišlec. "So te ireli, kaj! Nikar ne ImmU tako poteftan, žvižgaj na to! C'<v. dvanajst mesecev boš vr-i.jen človeški družbi, če imaš kaj v sebi. o čemer ne dvomim, sicer ne bi izmaknd en dan pet ur. Pet


SHIPPING NEWS
sSaTS^^r-..
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
'ILE DE FRANCE" preko Havre
"PARIS" preko Havre	r
"CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:	, <
"SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst } "SATTJRNIA" v Trst "REX" preko Genoa
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE:
"AQUTANIA" pr. Cherbourga
t*
BERENGARIA" pr. Cherbourga
19.	AVGUSTA ... 5. SEPTEMBRA
23.	SEPTEMBRA 11. AVGUSTA ..
9. SEPTEMBRA 5. AVGUSTA ..
24.	AVGUSTA
20.	SEPTEMBRA
12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA . .. 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA ... 6. SEPTEMBRA
26. AVGUSTA
13.	'SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
n. r.
LJUBLJANA .. . $101.23
$ 99.23 $ 91.73
ZA TJA IN NAZAJ $182.00
$178.50 $171.50
$ 97.50 $171.50
$109.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga "ALBERT BALUN" pr. Hairiburga
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cherbourga
d
BREMEN" preko Cherbourga
30.	AVGUSTA .. 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA
8.	AVGUSTA ...
9.	SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA
15.	AVGUSTA
31.	AVGUSTA
16.	SEPTEMBRA
$ 91.73 $171.50
$104.84 $185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANE8 NA:
Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	~	New York, N. Y. fa
»jr! Tristo mačkov! Klobuk doli! t'cz Angrleža jra pa ni!"
"Nisem Anirlež."' sein >e '-drezal, "ne*ro ljubitelj ur in jih zbiram." <>d«rovoril mi je. da jih on tudi zb'ra.	j.' na slaninjačo.
rni "želel lahko noč in sladke sanje
ter takoj zasmrčal.
Xa druiri strani stene je s liri-pavim «rla>om zapela pijana ženska. lie.sno jo za re ileal:
"Drži gobce. Fifina. sicer ti en -pri polj m ! *'
Pevka jo mahoma utihnila in za-šepetala :Alfonz, nekaj važnejra ti imam povedati. Ki sani.'"
"Nisom .sam. z menoj jo draže-sten mlad prijatelj, ki bi silno ra 1 vedel, koliko jo nra. ker je pozabil naviti petero ur. ki jih stalno n'4si s seboj."
Kmalu je spet spal. hrupni glasovi "dam" so )K>la«roma umolknili, v.se je bilo tiho. Culi .so so samo koraki čuvaja, ki nas jo skozi premično rešetko vsako uro opazoval.
Ko jo pri sv. Avguštinu udarilo sedem, so me odpeljali pred komisarja. Pazno'je poslušal poročilo <• moji dogodivščini in brstro vpiral vame svoje umne oči. Ko som mu pravil o svojem ljuhiteljstvu do ur in da sem bil ves dan namenjen k urarju. ki naj hi jih pregledal, da f-cm pa pri preiskavi nanje čisto pozabil, se je glasno zasmejal in dejal, da jo to najboljša zgodba, kar 'ih jo kdoj slišal, pravcati I»alzac.
Odprl je miznico in mi izročil moj h pet ur.
"Nisem izanmn presedel dvajset let ob tej mizi. znani preceniti svoje obiskovalce. Vi ste allrijrht!"
Pozvonil je nadstražniku. ki me jo bil čez noč zaprl.
"Odtrgal vam bom osem dni plače, ker se niste ravnali po predpisih. Morali bi takoj povprašati pri švedskem konzulu. Vi ste tepec!"
2. avgusta:
Washington v Havre Dculschland v Hamburg
4.	avgusta;
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta: Qlcunpiain v Havre Conttr di Savoia v (Jenoa Berengnria v Cherbourg
8.	avgusta:
Lev iatlun v Cherbourg
Europa v Ure men
9.	avgusta:
Xew York v Hamburg
11.	avgusta: 1'aris v Havre Majestic v Cherbourg ki'tt. rtiam v Boulogne
12.	avgusta:
Sa tut iibt v Trat AqtiitaLla ~ Cherbourg
15.	avgusta: Br.-nien v lir^mt-n State?id..m v Boulogne
16.	avgusta: Ma.niialt;«n v Havre Alb-rt MaJlin v Hamburg
19. avgusta: He 'b- Kmnre v Havre Hex v <;<Mioa 21. avgcata:
Heliante v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta: Champtain v Havre Kuropa v Urci.>en
25.	avgusta: Veenditm v Boulogne
26.	avgusta: Koma v Cf>noa Berengaria v Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
De Ura use v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deutachland v Hamburg 11. avgusta:
Bremen v Bremen
2.	sept-mtra.
Conie di Savoia v Genoa 5. septembra:
Ue de France v Havre Stalendam v Bouhgne a. septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg
3.	septembra: Olympic v Cherbourg
septembra: Pari« v Havre Vulcunia v Tr*t Voleads.m v Houlogn* Europa v Bremen 13. septembra: l>afnyttte v Havre Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg Albeit Ballin v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Ilex v Genoa Bremen v Bremen
g 18. septembra:
Reliance v Hamburg
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE#Ofc*) li'nt dam«
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
Sit Wtit iStta llretC N»« Tarfc City
20.	septembra: Champtain v Havre
21.	septembra: At|,iitania v Cherbourg
23. septembra: Saturnia v Trst Ue de France v Havre Veendam v Boulogne
26.	septembra:
Kil ropa v Bremen Statf-ndam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretanla v Cherbourg l>ei>tschlan»' v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olvmph v Cherbourg
30.	septembra:
C<>n1e di Savoia v G»no«
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
PARIS
11. AVGUSTA i>. Septembra — 29. Septembra
ILE DE FRANCE
10. Avgusta — 5. Septembra
CHAMPLAIN
5. Avgusta — 21. Avgusta
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra* šajte naše pooblaščene agente
General Travel Service, Inc.
Mr. Leo Zakrajsek. 1359 Second Ave., New York City. N. Y.
FRENCH LINE
19 STATE STRKET.
NEW YORK
DNI DO
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. Ali potujte z Ekspresnim Parnikom COLUMBUS Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK