občinski__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZI 01 LOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v" sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazpvec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Roko- gisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 ekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 20. 1. 1984, LETO XXIII, št. 1 iHiimmiMmiiiiitHHHiiiiifflKmiiiiiiiHimmiim^^ Pred volitvami nosilcev | delegatskih dolžnosti J Po amandmajih k Ustavi SRS je za nosilce delegatskih 1 funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter v§ skupščinah SRS trajanje mandata določeno na dve leti. To pa y pomeni, da poteče mandat nosilcem najodgovornejših § dolžnosti, ki so bili izvoljeni v letu 1982, v letu 1984. Do tega § roka je potrebno v občini opraviti kandidacijski postopek za: | — predsednika in podpredsednika skupščine občine, — predsednike in podpredsednike zborov občinske skup-% ščine, v občini pa bomo opravili tudi kandidacijski postopek za | novega predsednika in člane IS SO Domžale. Čas, v katerem se pripravljamo na izvolitev teh dolžnosti, je zahteven. Nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja vse pogosteje povezujemo z vprašanji kadrovske i politike oz. ocenami o tem, ali posamezniki, ki opravljajo odgovorne delegatske dolžnosti s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljajo uresničevanje družbeno dogovorjenih prioritetnih nalog in utrjujejo vlogo skupščinskih teles, ki jih : vodijo. Vse to in pa že uveljavljena načela in meri/a kadrovske ; politike zahtevajo, da odgovorno pristopimo k aktivnostim za f izvolitev nosi/cev družbenih funkcij, ki jim v letu 1984 poteče I mandat. Pri tem moramo izhajati tudi iz stališč 8.seje CK ZKS 1 in 10. seje CKZKJ, ki so izostrila nekatere kadrovskem poudarke in zahteve. Kadrovska merila moramo še bolj aktualizirati !& konkretizirati ter jih povezovati s sposobnostjo, 1 znanjem in odločnostjo, ki je potrebna, če hočemo hitreje reševati zapletena gospodarska vprašanja, utrjevati samoupravljanje in razvijati politični sistem. Pri tem ne smemo pozabiti na zavzemanje za hitrejše uveljavljanje mladih na najodgovornejših dolžnostih in za ustrezen delež žensk. Občinska konferenca ŠZDL Domžale in Občinski svet ZSS sta že po sestanku Volilne komisije in Izvršnega odbora .' Predsedstva OK SZDL Domžale sprejela dokument o § aktivnostih v pripravah na izvolitev nosilcev delegatskih § dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče mandat ter za izvolitev 1 predsednika in članov Izvršnega sveta SO Domžale ter § rokovnik opravil, ki se prične s sejo Predsedstva Republiške § konference SZDL Slovenije, kateri sledijo seje družbenopoli- § tičnih organizacij za nivoju občine ter usklajevanje v okviru § Koordinacijskega odbora za kadre ter ustreznih organov OK | SZDL in OS ZSS. V postopke se bodo vključevala tudi temeljna okolja in sicer s sejami temeljnih kandidacijskih § konferenc tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih | organizacijah in skupnostih, ki naj bi bile izpeljane do srede februarja. V ta namen je bil že organiziran tako posvet s predsedniki K K SZDL kot OOS, na katerih smo se dogovorili o § konkretnih aktivnostih. Vsi postopki naj bi se predvidoma zaključi/i do konca marca. OK SZDL in OS ZSS pozivata vse delovne ljudi in občane, | da se kar v največji meri vključijo v kandidacijske postopke ter tako prispevajo k demokratizaciji volilnih postopkov v naši I občini. Vera Vojska § j ... s I i m MmmmmmnmimmmmmmmmmimmmmmwMimmmimmmmmiimnmmmmmmmmmmm\imi S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS DOMŽALE: •v ih Pregledano je bilo poročilo o dosedanjem delu pri oblikovanju Skupnosti osnovnih šol in organiziranosti delovne skupnosti skupne strokovne službe osnovnih šol in skupnosti osnovnih šol. Njen direktor, tov. POTOČAN je poudaril, da predvidena organizacija poteka počasneje kot je bilo z načrtom določeno in to predvsom zaradi kadrovskih in finančnih problemov. Sprejeta so bila naslednja stališča: — Občinski komite ZKS ponovno poudarja pravilnost vsebinske usmeritve pri realizaciji dogovorjene politike glede oblikovanja in delovanja Skupnosti osnovnih šol. — Občinski komite ZKS zadolžuje vse osnovne organizacije in ZK in vse komuniste v osnovnih šolah, da temeljito analizirajo in ocenijo ravnanje in odgovornost vsakega komunista posebej v postopku oblikovanja Skupnosti osnovnih šol. — Komunisti v osnovnih šolah, občinski izobraževalni skupnosti in še posebej delavci v skupnosti osnovnih šol, so dolžni vložiti vse napore, da bo Skupnost osnovnih šol, ne glede na trenutne probleme glede financiranja in opisov delovnih nalog in opravil vsebinsko zaživela, in se bodo tako uresničili zastavljeni cilji v čimkrajšem času. Preko aktiva komunistov delavcev vzgoje in izobraževanja, pa je potrebno doseči enotnost akcije vseh komunistov. — Občinski komite ZKS oz. njegovo predsedstvo bo preko sekretarjev osnovnih organizacij ZK v osnovnih šolah spremljalo in tekoče analiziralo njihove naloge pri uresničevanju dogovorjenega cilja. — Občinski komite je sprejel tudi pobudo o obravnavi idejnopoliti-čnih razmer v osnovnih šolah, z vidika vzgoje mlade generacije-' JAVNA RAZPRAVA: Ekonomska usmeritev v Kamniku — ali ne? Že pred časom je Občinska izobraževalna skupnost Domžale pripravila osnutek poročila o problematiki usmerjenega izobraževanja v naši občini. Iz tega poročila je jasno razviden osnovni problem slabih prostorskih pogojev za izvajanje programov usmerjenega izobraževanja. Drugi velik problem, ki zadeva usmerjeno izobraževanje v občini pa je -glede na načrtovano politiko Posebne izobraževalne skupnosti Slovenije ekonomske usmeritve - ZDRUŽITEV OBEH EKONOMSKIH USMERITEV IZ DOMŽAL IN KAMNIKA POD ENO STREHO. Glede na omenjeno je pred vsemi nami, predvsem pa pred delavci združenega dela občine Domžale dokončna odločitev o tem, kje bo ta usmeritev: v Kamniku ali Domžalah. O tem pomembnem vprašanju bodo dokončno povedali svoje mnenje delegati vseh treh zborov domžalske občinske skupščine ter sprejeli ustrezne sklepe in sicer na zasedanjih 8. in 9. februarja 1984. Dotlej pa nam preostaja sorazmerno kratek čas za čirnširšo javno razpravo, v kateri želimo slišati vse argumente oz. stališča. Za ta stališča, ki bodo v veliki meri narekovala dokončno odločitev, pa je zaželjeno, da jih občani, družbenopolitične skupnosti in de/ovne organizacije posredujejo na OK SZDL Domžale do 30.1.1984. PREOBRAZBA ODNOSOV V GOSPODARJENJU Z DENARJEM V BANKAH NA PODROČJU SR SLOVENIJE Poudarja se, da so pri preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem nujno potrebni ekonomski kriteriji in samoupravno dogovorjena merila v združenem delu. Članek v dnevniku Delo, dne 19.11.1983 pa je imel negativne posledice, tako v organizacijah združenega dela, kot v bankah, zato je občinski komite ZKS tako ravnanje obsodil. - Občinski komite ZKS podpira pripombe k poročilu o uresničevanju preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah SR Slovenije, ki ga je pripravila skupina delegatov za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. - Občinski komite ZKS meni, da je osnutek dogovora o kriterijih in pogojih za poslovanje temeljnih in združene banke v SR Sloveniji, v nasprotju z zakonskimi določbami in s politiko samoupravnega odločanja delavcev, saj bistveno posega v pravico delavcev, da sami odločajo o ustanavljanju in članstvu v bankah in organom upravljanja jemlje določene pravice, oziroma jih od njih omejuje. - Preobrazba gospodarjenja z denarjem v bankah se ne bi smela začeti in končati s formalno reorganizacijo oziroma spremembo števila temeljnih bank v republiki. Temeljna prizadevanja bi morala biti usmerjena v vsebinske probleme gospodarjenja z denarjem, ki jih dosedanje reorganizacije niso uspele zadovoljivo rešiti. Ti problemi so v okviru bank Ljubljanske banke zlasti hitrejši pretok denarja ter operativnejša vloga Združene banke na določenih področjih bančnega poslovanja. (Nadaljevanje na 2. strani) Novoletni pogled v Helios 40 letnica skrbi za varnost — VOS: Intervju s predsednikom KPO Urošem SLAViNCEM: V pregledovanju gospodarskega položaja v nekaterih delovnih organizacijah po svojih poslovnih uspehih izstopa domžalski Helios, ki je kljub specifičnim težavnim pogojem pretežnega uvoznika repromateriatov in snovi lepo „ujel"in je pomemben dejavnik izvoznih prizadevanj v občini. Ob sklepu leta je dal predsednik kolektivnega poslovodnega organa za tovarniško glasilo Kemilak novoletni intervju (opravil ga je M.Bolharj. Ta intervju prinašamo v malce spremenjeni obliki. Ob pregledovanju in analiziranju devetmesečnih rezultatov poslovanja smo ugotavljali, da smo v DO Helios kljub oteženim pogojem poslovanja dosegli izjemne rezultate. Kako -tovariš predsednik ocenjujete, poslovno leto? Spremljanje rezultatov poslovanja med četrtletnimi obračuni je zelo zahtevna naloga. Zahtevna je tudi v teoretskem smislu, saj potrebujemo kvalitetne, hitre informacije, kar nam lahko zagotovi le visoko integrirana avtomatska obdelava podatkov, s katero pa v naši DO še ne razpolagamo. Praktično je naloga ocenjevanja in prognoziranja pri nas zahtevnejša tudi zaradi velikega števila spremenljivk. Poznano je, da je proizvodni program DO Helios zelo širok, da nastopa množica surovin, da poslujemo s številnimi valutnimi področji. Zaradi vsega prednjega spremljamo rezultate na podlagi izbranih kazalcev, na katere se po izkustvu lahko zanesemo. Devet mesecev smo zaključili uspešno. Oceno smo utemeljili predvsem z indeksom proizvodnje in prodaje, indeksom skupnega in predvsem konvertibilnega izvoza in indeksom akumulacije (predvsem poslovnega sklada). Pozitivno oceno smo utemeljili tudi % ustreznimi primerjavami v SOZD-u in panogah. Četrto četrtletje smo planirali izredno smelo. Delavci v proizvodnji vedo kakšne plane smo si zastavili v posameznih mesecih. Visoko proizvodnjo smo povezali tudi z višjo akontacijo osebnih dohodkov, saj smo jih povišali za 10%. Konvertibilni izvoz teče v glavnem po predvidevanjih, akumulativnost ne narašča. " Vsekakor je bilo leto 1983 dobro poslovno leto za našo DO. Po rezultatih bo prednjačil TOZD Koli-čevo, nato TOZD KTD. Fizični obseg proizvodnje je bil povečan za 19 % napram letu 1982. Konvertibilni izvoz smo' povečali za 3-krat.Akumulacijo smo povečali za preko 100% napram letu 82. OD za skoraj 40 % itd. Pri oceni rezultatov ne moremo prezreti tudi dosežkov na investicijskem področju. Uspešno, čeprav nekaj kasneje, smo aktivirali nove smole, uspeli so posegi v Oljarni (polnilnica), s čemer smo rešili problem oskrbe z jedilnim oljem v S RS v kriznih mesecih. Kaj vse je po vašem mnenju vplivalo na dosego tako dobrih poslovnih rezultatov? Povsem jasno je, da predstavlja proizvodnja organizacija tipa Helios zapleten poslovni sistem,kije sestavljen iz številnih delov, elementov, kateri morajo delovati usklajeno in usmerjeno. Seveda ne moremo sprejeti teze, da je bilo vse v letu 1983 idealno da smo dosegli vse cilje. Daleč od tega. Odprli so se številni novi problemi, pred nami so nove dileme. Nekatere poslovne odločitve so bile napačne. Pogoji gospodarjenja niso bili vselej znani, še manj stabilni. Padanje vrednosti dinarja, inflacija, visoke bančne obrestne mere, izsiljevanje dobaviteljev je naredilo svoje. Ugotavljamo na primer, da je visoka akumulacija naše DO že v veliki meri izkoriščena, saj smo pomemben del ostanka dohodka usmerjali k dobaviteljem surovin. Planiranih programskih sprememb nismo speljali, širina ponudbe se nam nevarno zožuje. Dosežene rezultate, uspehe moramo torej gledati v luči problemov, dilem in težav, ki so nas spremljale. To so seveda tudi smeri prizadevanj za leto 1984. Na postavljeno vprašanje s temi vrsticami seveda še nisem odgovoril. Zasluge za uspehe moramo pripisati večini naših delavcev, tistim, ki se identificirajo s tovarno. Saj povsem drži misel, da posle delajo ljudje. Gledano iz vidika problemov, ki so bili pred nami in vso družbo, pa je verjetno bilo najpomembnejše to, da smo zagotavljali redno oskrbo surovinami domačega in tujega izvora, daje proizvodnja uspela doseči višje količine in da so v Heliosu prevladovali dobri medčloveški odnosi. Smatram, da je delo samoupravnih organov in DPO sproti premagovalo prepreke, ki so se pojavljale na naši poti. Kakšna je prognoza za leto 1984? Pri organiziranju poslovanja DO Helios za leto 1984 je potrebno ločiti dvoje: - Prvič so to pogoji gospodarjenja. Upoštevati morajo pogoje, ki jih tako ali drugače postavljajo družbenopolitične skupnosti pri nas, od obeh občin preko republike do federacije. Ekonomski sistem pri nas je v očitnem procesu dograjevanja, saj težka gospodarska situacija države (velike obveznosti do tujine) terja tudi večje zakonske spremembe. Gospodarstvo je v bistvu togo, ker pomeni, da težko sprejema večje spremembe v zelo kratkem času. Potrebuje določen rok za prilagoditev. Terminski plani Direktor kolektivnega poslovodnega organa Helios — Uroš Sla- sprememb (predvsem predlogov ZIS) so sicer zagotavljali, da bodo pogoji gospodarjenja za leto 1984 določeni že jeseni ali vsaj konec leta 1983. Vendar vse kaže, da bomo znova razočarani. Za našo DO je verjetno najpomembnejša vsebina novega deviznega zakona. V tem trenutku usklajevanje na nivoju Skupščine SFRJ še ni zaključeno, zato ni možno v okviru naše DO pokreniti kakršne -koli akcije. Kot drugo pomembno področje, katerega bi želel izpostaviti, je politika oblikovanja cen. Končnih predlogov še ni, čeprav pričakujem prosto oblikovanje cen za dobršen del naših produktov. Navedel bi seveda lahko tudi druge primere. - Drugič so to elementi poslovne politike, kateri so v manjši odvisnosti od zunanjih pogojev gospodarjenja. Jasno je, da imamo številne slabosti, ki so tako imenovanega ..internega značaja" in jih moramo ustrezno rešiti sami. Morda ni pravilen izraz slabosti, vendar ne najdem primernejšega. Pri oblikovanju srednjeročnih planskih dokumentov smo poudarili ključni pomen znanja. Razpolagamo z veliko bazo znanja na večini programskih področjih, katerega moramo nenehno oplajati z novejšimi svetovnimi dosežki. Razvoj izdelkov je naša strateška naloga v prihodnjem. Prepričan sem, da moramo vse podrediti prav ciljem in nalogam iz te poslovne funkcije. Počasi se vsem našim področjem bliža recesija; ponudba raste hitreje kot povpraševanje. Organizacija, informatika, sistem nagrajevanja terjajo spremembe. Poznano nam je, da nekateri zaposleni ne zmorejo več tempa današnjega časa. Morali bomo predlagati spremembe. Prognozo za leto 1984 oblikujemo ha osnovi ocene pogojev gospodarjenja, čeprav so še nepoznani in na osnovi vredotenja drugih elementov, kateri bodo vplivali na rezultate. Planiramo povečanje količine proizvodnje za več kot 20 % primerjalno za leto 1983, izvoz za 25 %. Začeti moramo dve veliki investiciji v TOZD Količevo in Domžale. Povečati moramo število strokovnjakov, zadržati padanje realnih osebnih dohodkov itd. Ste kot predsednik optimist? Je predsednik sploh lahko pesimist? Optimist sem! Marjan Bolhar Utrinki vosovcev I okrožja Kamnik Na Gorenjskem je bil prve dni junija 1943 določen prvi načelnik i VOS za Gorenjsko. Prve dni septembra pa je bila ustanovljena kompletn pokrajinska komisija VOS za Gorenjsko, in sicer: v kamnišken škofjeloškem, kranjskem in jeseniškem okrožju. Ta okrožja so bih razdeljena na 24 rajnovo. Tako so ob koncu leta 1943 delovali v večin teh rajonov rajonski prverjeniki VOS, ki so organizirali obveščevaln službo. Po okrožjih so sodelovale varnostne skupine, ki so 14. januarja 1944 štele okoli 100 dobro oboroženih varnostnikov, ki so opravljali justifikacije izdajalcev, gestapov-skih raztrgancev. Vršili so sabotažne akcije, napadali nemške patrulje, podirali telefonske drogove, trgali kable in mobilizirali za partizane sposobne borce. Zbirali pa so tudi dragocene podatke za partizanske enote. Pregled razvoja VOS nam torej kaže,!da je ta služba temeljila na samozaščitnem delovanju vseh političnih organiziranih sil narodnoosvobodilnega gibanja. Zlasti se je opirala na visoko moralno politično zavest in samozaščitno ravnanje našega ljudtva -organiziranega v OF, ki je znalo varovati pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter njene skrivnosti je bilo pripravljeno na najtežje žrtve zato, da bi ščitilo svojo partijo, Osvobodilno fronto, vojsko, oblast in vse, kar je bilo dragocenega in pomembnega med vojno in revolucijo. Eno si le moramo zapomniti: Narodi, ki niso znali odkriti pete kolone in jo zatreti so izgubili svojo syobodo. Zaradi tega ni čudno, da se je nemški okupator zavedal, kaj je boj proti notranjemu sovražniku lastnega naroda in boj proti peti koloni. Zato je še posebno na Gorenjskem predvzel vse varnostne ukrepe za borbo proti pripadnikom VOS. Eden od glavnih je bil Helmuth Rosumeck, šef Gestapa na Bledu. Bil je slabotne postave, star približno 50 let, Stalno je iskal stike s partizani, jim obljubljal zdravila, orožje in pomembna poročila. Venoar svojih obljub ni nikdar izpolnil, vedno se je izgovarjal, da se je kaj zataknilo. Vsi Rosumeckovi vohuni, ki so bili vrinjeni v odbore OF so bili vodeni po nevidni Rosumeckovi roki. Tako se je v Domžalah večkrat sestal z agentom, ravnateljem kemične tovarne Miranom Kvarti-čem v Komendi pa z Alojzem Mejačem. Nekoč je pri Mejaču z Vosovci celo večerjal in se z njimi pogovarjal. S svojim vedenjem je vzbujal človeka, ki ni ogret za Hitlerja. Nadel si je celo ilegalno ime Rožca in pod tem imenom se je predstavljal kot partizanski somišljenik. Rosumeck je resnično veliko obljubljal, toda malo dal, a vse kar je dal, se mu je vračalo z bogatimi obrestmi. Vedno je govoril kako skuša ohraniti življenje resničnim aktivnistom OF in da na spisek talcev določa manj pomembne ljudi. Zato je tudi od vojih agentov zahteval seznam pravih aktivistov OF. Nekajkrat je prevaral nekatere aktiviste in člane VOS, saj si je močno prizadeval, da bi ujel kakšnega hrabrega vosovca. Zato je povsod, kjer se mu je nudila prilika postavljal svoje zanke. V Kamniškem' okrožju je tudi načrtoval in pripravljal zanke prav vsem članom VOS. Takoj na začetku formiranja VOS je hotel organizirati srečanje vosovcev v Kamniški Bistrici. Zakaj se ta akcija ni uresničila, mi ni znano. Pozneje se je govorilo med vosovci, da nam ugledni terenski delavci kot je Mejač, Kvartič in drugi pripravljajo bolj varno novoletno praznovanje in srečanje vseh vosovcev v nekem domu na Krvavcu. Resnično smo se tega srečanja veselili in se tudi med seboj pogovarjali, kako bomo potovali na Krvavec. Sreča pa se nam je nasmehnila na 23. novembra 1943, zvečer, ko so borci Kokrškega odreda v zasedi med Dobrava in Trzihom napadli nemški avto, v katerem se je peljal gestapovce Križ. Ta gestapovec je nosil iz Ljubljane v Kamnik zaupljivo pismo, v katerem so bila navodila kako se je treba z vsemi vosovci pogovoriti in jih poslati na Krvavec. « Pismo so Kokrški borci dali ntt aktivisti v Trzinu, katera ga je prinesl— kljub policijski uri, že tisti večer na Rodio Okrožna komisija VOS je stopila v akcijo| pričela z delom. Že 25. novembra je V(j aretiral poleg Mejača in Kvartiča še oseb. Vsi lažni aktivisti, ki so v Dom ž in v večjem delu Gorenjske imeli velik1 in ugled med pripadniki OF, so gestapovski agenti, kurirji in tako so zanetiti bratomorno državljansko vojno. V pismu je bilo opisano točno navod kako je trega pripraviti hrano in pijačo i vse prisotne. Za hrano so pripravili poseb uspavalne praške tako, da bi člani VC utrujenj omotično zaspali. Gestapovci policijske enote, ki bi bile v neposi bližini doma, pa bi nas žive polovili. Kaj f bilo z nami, mislim, da ni potrebno poseb govoriti. Bitka VOS je bila trdovratna i hkrati dragocena šola. Ves obveščevalni i varnostni kader je moral prehoditi trdo pt skozi težke borbe in delovne preizkušn) Prav tako pa je podobno usodo in velik šolo doživljal aktivist v zaupniški mrei Res, da je bila hrabrost osnovni pogoj i uspešno delo, vendar je poleg te lastnos bilo potrebno še veliko različnih spo sol nosti, kajti delo je bilo povsem nove nara> C in čim večja je bila iznajdljivost zaupnik^ in varnostnikov tem boljši so bili rezultat. Za nami je 40-letnica, ki bi lahko bil; usodna za vosovce, do katere pa ni nikdsle prišlo tudi pozneje. Na žalost pa je kiju q temu precej vosovcev padlo in nis dočakali svobode. Rad se jih spominjan1 saj sem z njimi mnogo delil dobro in zlo. a Vosovski kadri pa so pozneje postatlc jedro enot VDV in OZNE, ki sta postaj nosilca služb notranjih zadev nove Jugoslf ije. Alfonz Avbelj - SaV" ;n 0 11 i Moravče pri Domžalah: Novoletni sprejem najstarejših krajanov ' V Krajevni skupnosti Moravče so J nedeljo 18. decembra 1983, povabili nL( novoletno srečanje krajane, stare na*, sedemdeset let. Ta navada v Moravčah je fj* stara tradicija. V tej KS je starejših krajanodi preko 180. Letošnjega srečanja v Partizani> skem domu, se je udeležilo cca st<^ krajanov, druge pa je zadržala bolezen, slabo vreme, pa morda prevelika oddalj' ■ nost. - Da je bilo srečanje bolj prijetno, »«lJ pripravili kulturni program dekliški pevsk 1 zbor KUD „Tine Kos" pod vodstvon*„ dirigenta Milana Kokalja, učenci osnovi" šole .Jurij Vega" in mladinci, ki i ;* uprizorili igrico (skeč). ?< - Poleg kulturnega programa so jirfn Krajevna skupnost in odbor Rdečega križaj pripravile priložnostna darila z dobrim željami za Novo leto 1984 ter skromn< zakusko ob sproščenem kramljanju. )c Vse ostale, ki se srečanja niso moglo udeležiti, zaradi bolezni in starosti, pa sipi obiskali na domovih poverjeniki krajevne^ organizacije RK, ter jih ob tej priložnost obdarili s skromnimi darili. Srečanje je bilo enkratno, zato si vn bodoče želijo še takih in podobnih srečanjd; ne samo ob Novem letu, temveč še raeo^ letom. Jože Novak' 31 Delovanje skupnosti osnovnih šol naj hitreje steče (Nadaljevanje s 1. strani) OCENA RAVNANJA KOMUNISTOV IN NJIHOVEGA ODNOSA DO PREDLOGA ZA UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA V DO „AVTO-SERVIS" Obravnavana je bila informacija o poteku priprav in obravnave predloga za ukrep družbenega varstva, (s seje družbenopolitičnega zbora in zbora združen- r dela, z dne 12.12.1983). Ravnanje komunistov in njihov odnos do predloga za ukrep, je bil v pripravah pozitiven in na seji IS tudi ocenjen kot potreben. Člani komiteja so bili soglasni z naslednjim: OO ZKS v DO „AVTOSERVIS" mora pripraviti programsko-volilno konferenco (do 10.1.1984) v sodelovanju s člani delovne skupine občinskega komiteja ZKS. Na konferenci morajo: — oceniti idejnopolit ične in gospodarske razmere v delovni organizaciji, -oceniti ravnanje in odnos do predloga ukrepa družbenega varstva vsakega člana posebej, - posebej oceniti odgovornost komunistov za vsebino' razprave na seji zbora združenega dela, dne 21.1.1983. RAZPRAVA IN SPREJEM STALIŠČ O PREDLOGU NAČRTA URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILI- ZACIJE V OBČINI DOMŽALE IN O PREDLOGU RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA V javni razpravi so bile podane pripombe iz katerih je razvidno, da so v marsikateri sredini načelno za, pri izvajanju programa stabilizacije pa se težko vsklajujejo in ni dovolj pripravljenosti za odstopanje od željenih ciljev. Predsednik IS tov. Breznik opozarja, da kljub zahtevam in opozorilu, republiškim upravnim organom ni bilo pravočasno priprav- ljenih kriterijev za planiranje u4c poslovanje v letu 1984. n Obenem je predlagal, da v prvem71 tromesečju leta 1984, občinski' komite ZKS obravnava problematike)6 kmetijstva, ker se nekatere začrtane' naloge ne izvajajo tako, kot je b«lc'r dogovorjeno. Jv - Občinski komite ZKS zadolžuj«1' komuniste v samoupravnih organih"1 OZD, v samoupravnih interesnih1'' skupnostih, upravnih organih občine" in drugje, da vložijo vse sile v.^ uresničitev nalog, ki so opredeljene v resoluciji o družbenem planu za leto , 1984 in načrtu uresničevanja dolgoro^., čnega programa gospodarske stabiliza-' cijev občini. nttualni intervju lesi- Kompleks v centru Domžal imenujejo domžalski SPB—1, v javnih občilih pa mu v zadnjem času najpogosteje pravijo „domžalski poslovni center". Ta objekt bo stal na zemljišču na 25.000 m2. Zgodovina gradnje tega največjega objekta v občini je zelo pestra, v pogovoru z Leopoldom MARNOM, komercialistom v Betonu, pa smo želeli zvedeti nekaj najnovejših podatkov o tem. m So eb V« si edl *j M ia i ni i >P< šnj ilit iti )j J 10$ i sol ir« Opišite, prosim, gradnjo, ki ltatmža'canoin nekako nezavedno bjjfe kvišku in jo dodeluje vaša DO -kdJe SGD Beton Zagorje? m" Gradnja SPB-1 sestoji predvido-jarr ^ 3 faz, od katerih sta 1. in 2. ». & predvideni na zemljišču med stalodvorsko cesto na jugu in Napred-oslf ?n ODratom „Kurivo" na severu. zahodni omejuje to gradnjo 5avWniška proga, ,na vzhodu pa •bljanska cesta. 1. in 2. faza sta novani tako, da vsebujeta poleg cca O stanovanj in cca 15.000 m2 slovnih površin, še cca 500 parkir-U t mest oz. garažnih boksov. Kako je s stanovanji v doslej ajenem delu objekta SPB-1? Stanovanj v dosedaj zgrajenem Jctu je bilo prodanih 245. V lu z družbenim interesom smo 0 Ji za tem, da bi v čimvečji meri 'Rovanja dodelili iz. prodali interesi1 tom z območja občine Domžale; inodisi da so tod že stanovali ali da so **n v Domžalah zaposleni. zen^ skladu z možnostmi izvajalca glj,4e na to, daje bila to gradnja za trg la smo stroške tekoče gradnje , **ui sami izvajalci, to je SGD Beton ^Mngrad Celje, smo bili prisiljeni )Vriamiko prodaje uskladiti glede na materialne okoliščine. Interes pcev s področja občine Domžale je jitfno evidentirala in posredovala tudi ^ajšnja stanovanjska skupnost; ker z8°lj s kupci iz Domžal niso mogli 'dati vseh razpoložljivih stanovanj, ogl® bili prisiljeni del stanovanj ' prodati tudi kupcem od drugod. O ^amiki prodaje in strukturi kupcev ° na zahtevo izvršnega sveta občine 1 vmžale redno posredovali tekoče anjdatke. Trenutno razmerje med l?e4načini in t.i. „prišleki" je približno val,: 40 v korist domačinov. To _minerje bi bilo bistveno manj ugod- > če ne bi bilo rednega kontakta, umovanja med Izvršnim, svetom, n°vanjsko skupnostjo in izvajalen)1! • iski Koliko občanov živi torej že v ikfljektu SPB-1 v 245 stanovanjih? ine 'zmed vseh stanovanj, tako bi lilo3"!!, še ni vseljenih, čeprav so že Jvzeta, približno 10-15% enot ujetn'ki teh nevseljenih stanovanj niso nihmačini. Ocenjujemo, da danes živi rutfojektu SPB-1 cca 200 družin, vseh in^inovalcev pa je približno 700. 1 stanovalci imajo vrsto težav! e * t itere? StO w . ro- JvecJa težava so vsekakor ^rkimi prostori, katerih vrednost ni r vključena v ceno m2 stanovanja, _°at' pa jih je treba. Zato je lahko bil m2 stanovanja nekoliko cenejši, ker ni vključeval cene še za parkirno površino. Motorizirani stanovalci so zaradi tega postavljeni pred dejstvo ali kupiti garažni boks ali parkiratizma, koder se predvideva, da bodo izvedena tudi zunanja brezplačna parkirišča ob železnici. Druga težava stanovalcev je trenutna nedograjenost poslovnega dela, ki je posledica zveznega predpisa; le-ta je še do nedavnega prepovedoval nakup oz. investiranje v negospodarske investicije. Mnogo je pripomb zaradi nekako-vostnih del? Ne morem se v celoti strinjati s tem, da so dela izvedena nekakovo-stno, ker moramo pri tem upoštevati, da je že sama zasnova objekta nenavadna oz. specifična ter zahteva izredne tehnološko zahtevne izvedbe, za katere na žalost še vedno ne premoremo dovolj kvalitetnih materialov ali celo izvajalcev. Trenutna opažanja pomanjkljivosti so v neposredni zvezi z nedokončanim poslovnim delom objekta. To se bistveno odraža pri vodotesnosti in drugem ... Koliko je intervencij zaradi slabe izvedbe? Skoraj izključne težave so v stanovanjih v pritličju. To so stanovanja, katerih tlak je takorekoč v istem nivoju, kot tlak pasaž. Poudarjam, daje objekt v celoti podkleten in da je zunanja ureditev vključno z vsemi zelenicami ob stanovanjskem delu na kletni plošči. Glede reklamacij še to: pri 245 stanovanjih, ki so skoncentrirana na enem mestu, je število reklamacij v mejah normale. Kakšna je problematika poslovnega dela? Bistveni problem objekta SPB-1 je poslovni del, ki obsega 9.000 m2 površin v treh etažah. Znani so administrativni ukrepi, zaradi katerih še nismo mogli prodati vseh razpoložljivih poslovnih površin, v glavnem tistih, ki so namenjene izključno za pisarniške prostore. Kakšna je komercialna problematika prodaje? Z ukinitvijo predpisa o prepovedi investiranja v negospodarske investicije so Jani boljši pogoji za prodajo pisarniških površin. V pritličju je prodano vse. Razen že vseh prodanih površin v pritličju so v teku dogovori z nekaterimi delovnimi organizacijami: Helios, Napredek, SDK, Gozdno gospodarstvo, Agroernona in še nekateri potencialni kupci želijo pridobiti pisarniške oz. poslovne površine. Občane zelo zanima, kdo vse bo našel mesto v pritličnem delu, kdo bo zasedel še številne preostale poslovne površine? Poleg lokalov, ki že obratujejo, bodo pritlični del zasedli še Planika, Borovo, Ljubljanska banka, Loterija Slovenija, Integral, prodajalna zelenjave, več botiqueov, štirje bifeji, slaščičarna, pizzerija, dve ekspres popravljalnici čevljev, fotostudio, delavnica precizne mehanike, kemična čistilnica in nekateri drugi. Predvidoma se bodo vsi lastniki lokalov vselili v lokale že v letošnjem letu. Od večjih lokalov bo prva na novem mestu pričela delovati in to kmalu, poslovalnika Planike Kranj. Problem je menda tudi v tem, da občani ne smejo uporabljati plina? Kako - zakaj ? Ob pridobitvi soglasja požarne inšpekcije smo bili opozorjeni, da zaradi prevelike koncentracije plinskih jeklenk (vsako gospodinjstvo ima vsaj eno ali dve) ne dovoli uporabe plina v gospodinjstvu. To je bil pogoj pri izdaji soglasja. Kaj je z drugo fazo? Kdaj prične gradnja? Delno smo že opravili izkop gradbene jame, vendar predvidevamo dejanski pričetek izgradnje druge faze v mesecu aprilu letos. Z drugo etapo gradnje bomo pridobili 237 stanovanj ter 4.000 m2 poslovnih površin. V skladu s sprejetim srednjeročnim planom stanovanjske skuspnosti bo v letu 1985 vseljivih prvih 80 stanovanj. Zadnja stanovanja v drugi fazi objekta bodo vseljiva 1987. Glede cene: v juliju 1983 smo predložili stanovanjski skupnosti predlog izhodiščne cene, vendar bomo zaradi realnejšega, bolj točnega izračuna vrednosti izhodiščno ceno predložili v potrditev v mesecu marcu. Predvidevam, da bo izhodiščna vrednost stanovanjskih površin znašala cca 49.000 din za m2 stanovanja. Morda kaj o projektantih, izvajalcih? Objekt gradi SGD Beton Zagorje ob Savi v sodelovanju z GIP Ingrad Celje. Celoten objekt se gradi za trg s tem, da je prodaja usklajena s potrebami po stanovanjskih površinah v občini Domžale. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelal Biro 71 iz Domžal, njegov avtor je ing. arh.- Radisav Popović. Projekt za izvedbo je izdelal SGP Beton, odgovorni vodja projektanta je ing. Janez Režun, ki je obenem tudi glavni statik. Odgovorni projektant poslovnega dela je ing.arh. Ačkun Andrić Mojca, nadzor na objektu pa je vršila delovna organizacija IBT Trbovlje. Vse to velja za 1. fazo del na objektu. Ob koncu, hvala, tov Marn, stanovalcem v novem letu pa Srečno! Razgovor opravil urednik M. Brojan O NAŠI AKCIJI: KS Slavka Šlandra, Domžale: KS Simona Jenka, Domžale KS Venclja Perka, Domžale KS Jarše-Rodica KS Trzin: KS Vir: KS Dob: KS Homec-Nožice: KS Krtina: KS Rova: KS VOLČJI potok KS Radomlje: KS Dragomelj: KS Preserje: KS Ihan: Kaj je s telefoni? „Na osnovi objave v Občinskem poročevalcu (št. 14; z dne 13.11.1983) z naslovom „Borno dobili v Domžalah 1.000 novih telefonskih številk" je Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale zaključila akcijo evidentiranja potencialnih novih telefonskih naročnikov v osrednjem delu občine Domžale. Do 11.1.1984 se je prijavilo 1.070 interesentov. Za osvežitev spomina naj omenimo, da naj bi plačali za telefonsko številko: - industrija, obrt: 100.000 din za številko - individualni interesenti: 60.000 din za številko Bodoči telefonski naročnik je dolžan poleg omenjenega zneska plačati ob neposrednem priključku še takoimenovano ceno telefonskega priključka po veljavnem ceniku ob vključitvi na telefonsko omrežje (sedanja cena: 12.480 din). Prijave po posameznih krajevnih skupnostih so bile sledeče: 194 prijavljenih 118 prijavljenih 143 prijavljenih 67 prijavljenih 117 prijavljenih 100 prijavljenih 57 prijavljenih 18 prijavljenih 11 prijavljenih 2 prijavljena 10 prijavljenih 26 prijavljenih 29 prijavljenih 11 prijavljenih 31 prijavljenih Skupno število-prijav občanov in obrtnikov je torej 934, poleg tega pa se je pojavil interes za 136 številk v okviru delovnih organizacij in društev. Na podlagi preveritve vsake posamezne prijave s strani PTT Ljubljana zaradi tehničnih možnosti žal ni možno priključiti na bodočo povečano telefonsko centralo 268 interesentov. Tako ne bomo v stanju zagotavljati telefonov v okviru te akcije: v KS Dob, KS Krtina, KS Rova, KS Volčji potok, KS Radomlje, KS Dragomelj, KS Preserje, KS Homec - Nožice ter KS Ihan, kot tudi ne v delu KS Simona Jenka Domžale, delu KS Jarše -Rodica, starem delu Trzina in Podrečju. Glede na to, da se predvideva da bo za cca 100 telefonskih številk založila sredstva Enota za urejanje stavbnih zemljišč pri SKIS Domžale, pa bodo le imeli potencialni interesenti v zgoraj omenjenih področjih določeno možnost pridobitve telefona še pred izgradnjo nove telefonske centrale v Domžalah (predvidena gradnja v naslednjem srednjeročnem obdobju). Vendar to le pod pogojem, da se bodo sprovedle dodatne akcije v zvezi t gradnjo telefonskega omrežja. S programirano izgradnjo telefonskega omrežja se bomo namreč močno približali tudi območjem, za katera smo navedli, da ne bomo v stanju zagotoviti telefona. Na osnovi razgovora na PTT Ljubljana dne 12.1.1984, katerega so se udeležili predstavniki SO Domžale, PTT Ljubljana in Iskre so bili tudi dokončno potrjeni termini v zvezi s to akcijo. PTT Ljubljana bo namreč vključevala v omrežje bodoče telefonske naročnike od decembra 1985 do konca junija 1986. Roki so sicer dolgi, vendar je potrebno pri tem upoštevati dve ključni zadevi: - dolge dobavne roke ISKRE za izdelavo dodatne centrale za 1000 številk (minimalni rok dobave centrale je 12 mesecev, montaža -aktiviranje centrale pa še nadaljnih 10 mesecev), - strahotno pomanjkanje PTT kablov na jugoslovanskem tržišču. SKIS Domžale bo v roku od 16.1. - 31.1.1984 poslal vsem prijavljencem, ki pridejo v poštev v akciji „1000 telefonov", v podpis pogodbo za plačilo zneska 60.000 din oz. 100.000 din na telefonsko številko v 6 mesečnih obrokih, od katerih prvi zapade v mesecu februarju 1984. Glede na velik interes se bo zahtevala finančna disciplina (redno plačilo obrokov!), saj mora SKIS Domžale nakazovati sredstva vsak mesec po 1/6 na PTT Ljubljana, ki bo investitor celotne izgradnje tako omrežja kot povečave centrale. . Pogoji za pridobitev telefonske številke so finančno in rokovno težki, vendar druge poti, da v osrednjem delu občine Domžale pridemo do novih številk, ni." Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale POJASNILO V 17. številki časopisa z dne 26.12.1983 smo na 3. strani v prispevku ,,Sklepna letošnja prireditev pohoda po poti spominov NOB" objavili ob izjavi pohodnika dr. Franca BRINCA napačen naziv. Pravilen napis se glasi: Dr. Franc BRINC, doktor pravnih '.nanesti, pohodnik. Bralcem in prizadetemu tovarišu sc opravičujemo! UREDNIŠTVO if, r—-- ČINSKI POROČEVALEC Na podlagi 135. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja uprava za družbene prihodke občine Domžale POZI V K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DA VKOV OBČANOV — za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davkih po preteku leta in — za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1984. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1983: 1. Zavezanci davka od dohodka iz samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983. 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmeri po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu , 1983. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983. 4. Zavezanci davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1983. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob. 5. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1983. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1983presega 500.670,— dinarjev. NAPOVED VLOŽIJO: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodek od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, n< katere območju so imeli v letu 1983 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1984: 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984. NAPOVED VLOŽIJO: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prosotr; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 20 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 400 dinarjev. (JPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Pili smo dobro, vendar prepoceni vodo imun Zaradi poslabšanih pogojev gospodarjenja in bistveno povečanih stroškov v letu 1983 (elektrika, bencin, nafta) je bilo Komunalno podjetje na tem, da konča poslovno leto z izgubo. Na skupščini SKIS-a 8. decembra 1983 pa je bila delegatom v celoti predočena problematika finančnega poslovanja za 9 mesecev ter ob tem sklenjeno, da se gre zaradi omenjenega v spremembo cen komunalnih storitev v občini Domžale. Pri pregledu cen vodarine po drugih delih Slovenije je bilo ugotovljeno, da ima približno polovica občin le-te diferencirane in sicer za gospodinjstva nižjo ter za gospodarstvo višjo ceno. Glede na dejstvo, da je voda osnovni vir življenja, katerega je potrebno racionalno trošiti (nivo podtalnice namreč stalno pada) je potrebno to zasledovati tudi skozi diferencirano ceno, kar bi pri združenem delu narekovalo racionalnejšo porabo vode za tehnološke potrebe (zaprti sistemi, lastni vodnjaki, koriščenje vodotokov itd.). Drugo dejstvo, ki narekuje diferencirano ceno, pa so večje investicije v vodovodne objekte, rezervoarje, črpališča, povezovalne cevovode itd. V zadnjem obdobju, ki so se izvajale predvsem zaradi potreb in širjenja gospodarstva - vse te investicije pa se skozi bistveno povečano amortizacijo odrazijo na ceni vodarine. In kot zadnje dejstvo, ki govori v smislu diferencirane cene je stalen padec življenjskega standarda občana, ki bi ga na ta način vsaj delno razbremenili s predvideno podražitvijo. V devetih mesecih preteklega leta je bilo skupaj porabljenih 1.610.499 m3 vode, od tega 837.459 m3 oz. 52 % za gospodinjstva ter 773.040 m3 oz. 48% za družbeni sektor (gospodarstvo in negospodarstvo). Ob upoštevanju tega razmerja je predlagana tudi nova cena. Po višji ceni za gospodarstvo bodo plačevali vodo tudi obrtniki in sicer vso porabljeno vodo, v kolikor se ta ne da meriti z ločenimi števci. V koliko pa so števci za obrt in za njihovo gospodinjstvo ločeni, pa se plačuje po dveh cenah. Ob predlogu povečanja cen naj pmenimo tudi prizadevanje Komunalnega podjetja Domžale v stabilizacijskem smislu. Pri tem je potrebno predvsem zaostriti odgovornost vseh delavcev glede kvalitete dela in dogovorjenih rokov. Stalno je potrebno kontrolirati smotrno izrabo delov- Tovarno HELIOS je obiskal predsednik Predsedstva VIKTOR AVBELJ: DO Helios je sredi decembra 12.12.1983 obiskal nepričakovano predsednik predsedstva SRS Viktor AVBELJ, katerega so člani kolektiva seznanili s svojimi tehnološkimi in poslovnimi informacijami. Z velikim zanimanjem si je ogledal proizvodnjo premazov in umetnih smol v TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo in se o vsem pohvalno izrazil. Žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda za leto 1984 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse zainteresirane v dajanju predlogov za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1984. Priznanja O F so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1984 lahko podajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. V skladu s 5. členom Pravilnika bo podeljenih do 5 priznanj O F. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 10. marca 1984, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70, na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale. Žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale nega časa in materialov na vs področjih. V zvezi s stabilizacijski prizadevanji je vsekakor omei prizadevanja za zmanjšanje izapa vode oziroma razlike med načrpa in prodano vodo, ki se v zadnjih I giblje na področju celotne občine 25 % do 30 %. Razliko predstavljaj . — izgube vode zaradi defektov cevovodih, bodisi zaradi starih dol janih omrežij ali pa zaradi poškodb cevovodih po oceni sta ti dve izgub največji - izgube zaradi neevidentirai porabnikov vode iz javnih hidram (gasilska služba, oskrba gorskih vas vodo) - izgube zaradi nesprotnega inki vodarine pri novograditeljih, ker inkasanti le redkokdaj dobijo objektu zaradi odčitka števca, ti števci so tudi velikokrat v okvari - nenazadnje je omeniti izgu tudi zaradi prodane, pa ne plačaj vode, kar smo omenili že v začetku točke. Osenjujemo, da ta izp predstavlja cca 3 % vseh izgub. Za zmanjšanje vseh teh izg (odpraviti jih ni mogoče) je potreb izvesti več ukrepov, od katerih jih nekaj dolgoročnih (sanacija oz. zan njava starih cevovodov), ostale pa j< večjo ažurnostjo ustreznih slu možno sanirati v krajšem obdobju. Zaradi vsega zgoraj omenjenega občinska Skupnost za cene Komun nemu podjetju Domžale in Hidron talu iz Mengša dovolila uporabo c kot sledi: - vodarine za gospodinji ll,10din/m3 (od tega 1,60 din razširjeno reprodukcijo) - za gospodarstvo, negospodarst in obrt 14,37in/m3 (od tega 2,07 d za razširjeno reprodukcijo) - kanalščine 6,55 din/m3 (od te 1,30 din za razširjeno reprodukcij -odvoz smeti l,75din/m2 (< tega 0,35 din za razširjeno reprodi cijo) - čiščenje odpadnih voda gospodarstvo, negospodarstvo in ot indeksna točka 1,30 din/m3 -za gospodinjstva 1,95din/m? Cene določene s tem cenikom najvišje cene po katerih se sme zaračunavati omenjene storitve. Cene veljajo od 23.12.1983 dalji Za lažje razumevanje posredujefl nekaj primerjav cen vodarine, kart ščine in smetarine za nekatere občil v Ljubljanski regiji. - za vodarino znaša cena v Ljublj ni 11,00 din, v Grosuplje za gosp dinjstvo 14,60, za gospodarsri 16,90, v Litiji za gospodinjstvo 12,9 za gospodarstvo 31,65, na Vrhniki) gospodinjstvo 11,35 za gospodarstv 14,80 din/m3, - za kanalščino znaša v Ljubljai 7,20 din, v Litiji za gospodinjstv 1,30 za gospodarstvo 5,95, na Vrhnil za gospodinjstvo 4,00 za gospodarstv 5,20 din/m3, - za smetarino znaša v Ljublja 1,61 din, v Grosupljem za gospodi/ stvo 1,30 za gospodarstvo 1,70, Litiji za gospodinjstvo 1,60 za gosp darstvo 3,25, na Vrhnl 1,30 din/m2. Iz zgornjih primerov sledi, da predlog povečanja cen vodarin kanalščine in smetarine v Domžal* sprejemljiv tudi s stališča primerjav Ljubljano oziroma z drugimi, na podobnimi občinami. lili« HiH s Sekretariat za ljudsko obrambo Zimsko vreme in pešci p p le n č b v. Pr in to so st; dr tet po "c UO iz£ 1K Pri živ na: V prometu sodelujemo vsi, pa je vendar vsak udeleženec v promet tudi pešec. Pešec je najmanj zaščiten in zato pogosto žrtev prometu nezgode. Pešci so tudi pogosti povzročitelji prometne nezgodi največkrat s hudimi ali celo tragičnimi posledicami. Tretjina vseh Slovencev je voznikov motornih vozil, ki poznajo težav pl in nevarnosti, ki nastajajo ob srečanju vozila in pešca, a zelo mal voznikov to upošteva, kadar so pešci. Vi, pri od mc v I Vzroki za nezgode so tako pri voznikih kot pri pešcih. Pešci se po eni strani zavedajo svojih pravic, ki so glede na gostoto prometa včasih neuporabne, saj voznik ne more ustaviti vozila na mestu, da bo pešcu omogočil varno pot, po drugi strani pa ne upoštevajo svojih dolžnosti, ki naj vozniku omogočijo varno udeležbo v prometu in obenem zagotovijo varnost pešcu, četudi z nekoliko daljšo potjo ali izgubo nekaj minut. Pa si poglejmo nekaj primerov posebej ob zimskih poslabšanih vremenskih pogojih: Vsak pešec se mora zavedati, da ga bo voznik v mraku, megli, dežju ali ob sneženju zagledal pozno, večkrat celo prepozno, da bi lahko varno ukrepal. Zato naj bo pešec skrajno previden pri prečkanju ceste in naj jo prečka, če je mogoče le na prehodih, ki so posebej označeni in osvetljeni ali v semaforiziranih križiščih, seveda pri zeleni luči. Na mokri poledeneli ali zasneženi cesti imajo vozila dosti večjo zavorno pot kot na suhi cesti, zato naj pešec prečka cesto le, sve var soć doi ko se je prepričal, da se bo vozilo var ustavilo, sicer pa je bolj, da nekolil IN počaka, da vozila odpeljejo. Pešec naj omogoči vozniku, da ga pravočasno zagledal s tem, da ne podnevi oblekelfv oblačila živih ali ct fluorescentnih barv, ponoči ali ob druf Zju pogojih zmanjšane vidljivosti pa naj v de1 mj, žep zapne svetlobno odsevno telo 19; kresničko, ki bo visela ob njem. Taka tel« Z(j, morajo vsi otroci nositi na cesti ob vs t pogojih zmanjšane vidljivosti, odrasli pa j tq bodo morali nositi po 20.2.1984 na cestni, izven naselja, vendar pa jo bo previd'kaj pešec uporabljal že prej tudi v naselju. p0t Na mokri, poledeneli ali zasneženi ce* bi bo vsak pešec nepotrebno tvegal življerj del če bo prečkal cesto izven prehoda za peš17^r nenadoma stopil ali pritekel na ces slu; prečkal cesto pri rdeči luči, hodil ponOčak izven naselja brez kresničke ali celo ! j desni strani ceste, da o vinjenosti, pole^KS vanju ali sedenju na cesti sploh govorimo, ker voznik ob takih pogoj nezgode največkrat ne bo mogel prepreči -SP> 6. STRAN Mesar Janko se takole loti prašička. Pečenka na kavlju... Lukovica 25 LET USPEHOV: NA OBISKU: Koline — domači praznik - Čas kolin je značilen prizor teh dni in tednov. Čeprav so skrinje in hladilniki že v večini v vsaki hiši, je še vedno zima najbolj vabljiv čas za »domače koline" kot jih imenujejo, na deželi. Koline na kmetih so menda izrazito zimsko opravilo tudi zato, ker v tem času zaradi nizkih temperatur ni bojazni, da bi se meso prehitro pokvarilo, pa tudi nadležnih in nevarnih muh ni. h Zakol spitanega pujska je na kmetiji od nekdaj eden najbolj veselih domačih mikov, posebno za otroke. Primerjamo lahko se s poroko družinskega člana, tom novorojenčka ali s katerim drugim ilim družinskim dogodkom. Seveda pa >vi kolin, spravljeni v salame, šoblje in jski želodec, ali zmrzovalno skrinjo, smljajo tudi lahko žalostne družinske nike. Sicer pa bodi dovolj gledanja kolin skozi ya očala. Zrediti 100 do 200 ali še več gramskega prašiča ni šala. Gospodinje govorijo zaman, da morajo za vsak irek ali kos mesa - servirati prašiču 3k hrane, zraven tega pa še dodati -ezen, do te domače živali, ki ima to ično poslanstvo, da za ceno lastnega enja dopolnjuje prehrano človeškemu i. r Če vas je morda kod povabil na rte, vam je s tem izkazana posebna čast. Obiščite pa hišo gostoljublja tudi takrat, ko se pri njih ne bo cedila svinjska mast, temveč bo po obrazu tekel znoj - to je osnovni delovni pogoj za veselje ob prihodnjih zimskih kolinah. - Ko so naokrog ledene sveče na oknih in škripa pod nogami, da je kaj - temu ne kolne, že dobro izkušeni klavec-mesar Janko Cerar -Grošljev iz Rače. Janko pojde kamor ga pokličejo in želijo imeti, da jim bo-spravil s tega sveta spitanega pujsa. Mlad je še Janko pa ima že vse lastnosti dobrega mesarja-samouka. Kar šest let opravlja to težavno opravilo; pa veste, da mu gre hitro od rok! V dobrih osmih urah vse napravi kar je potrebno za ta dan, ko so koline. Prav zaradi tega ima kar precej dela po bližnji okolici Moravske doline- Saj se je za to delo dokaj dobro specializiral tako, da mu ni kaj! Tekst in foto: Jože Novak zdravjem imamo vse — 1 so njihove novoletne želje Ko se ugasnejo vse luči in ko v nas gori ena sama velika lučka toplega pričakovanja in velikih želja, ko se stisnemo v toplino najdražjih, ko jih poljubimo, jim pogledamo v oči, se staro poslavlja od novega. Leto od leta. Življenje pa teče naprej, upanje živi. Svetlo, kot je svetel in velik ta novoletni dan. Ljudje smo in zato, ker smo ljudje, se v nas rojevajo misli, čustva, ljubezen. S stiskom rok, s poljubom in objemom jo izrazimo, brez bojazni. Tisoč želja pa se strne v največje. To so si zaželeli občani v KS Vrhpolje-Zalog! Vinko KEPEC, predsednik sveta KS Vrhpolje - Zalog: „Kaj naj bi si želel! Praznovanje v krogu najdražjih, prijateljev m družine je lepo. Uspeh pri delu v KS in tovarni kjer delam si želim, razumevanje s sodelavci. Želim si seveda predvsem novega stanovanja, v katerega se bom vselil z družino v začetku leta 1984. Načrti KS v letu 84: rezervoar v Tustanju, trafo-P°staja Stegne', javna razsvetljava po vaseh, lzgradnja avtobusnih postajališč, priprava dokumentacije oz. izvedba referenduma za '^gradnjo cest. Z dobro voljo in sodelovanjem vseh krajanov bomo vse naredili. Predvsem je moja želja zdravje,'da pa bo življenje lepo, mora vladati mir, ne samo pri Af nas, v vsem svetu - naj bo". Branko KOSMAČ, delavec v TOSAMI Vir: „Predvsem si želim zdravja, miru in Primerne plače. Za novoletne praznike sem odšel s prijatelji - sodelavci na Veliko ay Planino. Želim si za vse leto, da bi mene in « moje najdražje spremljalo zdravje. Le tako v polni meri delaš, ustvarjaš boljši vsakdan - vseh nas. Da pa je življenje lepo, mora v svetu vladati mir, MIR!" Roman AVBELJ, delavec, zaposlen INDUPLATI Jarše: ..Novoletnih prazno-I vanj se veselim; letos sem kot mladinec i sodeloval na silvestrovanju v gasilskem ct <*?m]1 na Vrhpolju. Tudi prejšnje leto sem °'l tam. Zelo dobro smo se imeli, kar do de' ^V418! smo se veselili. Želim si zdravja in ' miru, pri nas, kakor tudi po svetu. V letu °K "**4Pa želim vsem sodelavcem in domačim J zdravja in sreče." : Angelca NOVAK, delavka, zaposlena »1TOKO Domžale: est i :tlt >d< 'al ali! „Novo leto! Pride naj z .. mirom, zdravjem in lepim vremenom. Pa še n kaJ drugega naj prinese. Z dobro voljo j Potem vse naredim. Predvsem si želim, da ce' bi moja sinova bila zdrava in uspešna na leBdelovnih mestih. Z njihovima in svojim |e zdravjem najdražjih pride vse, uspeh v -es'službi in doma, tokrat tudi sreča. Vsi jo >n čakamo, vsi si je želimo." 0 Pa srečno in uspešno novo leto 1984 iz Jle'KS VRHPOLJE - ZALOG. 1 j Zapisal: '8° . Jože Novak ejL >P> V mesecu je bila v tej KS razširjena delegacije SIS za socialno skrbstvo in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov, na kateri so ocenili delovanje delegatskega sistema na tem področju ter ugotovili, da le-ta delegacija, ki obenem predstavlja tudi komisijo za socialno delo, vzorno dela prav zaradi tega, ker se ne srečuje le s suhoparnimi akti in politiko socialnega skrbstva, temveč ima neposreden vpliv na odločanje in je njeno delo živo in življenjsko. Čimpreje pa bo potrebno razrešiti problem povezanosti te delegacije z delegacijo iz Zlatega polja, katera tvori konferenco, vendar se njeni člani ne udeležujejo skupnih sej. Na tej seji je bilo podano tudi poročilo o dejavnosti socialnega skrbstva v občini ter obravnavana konkretna problematika tega področja na območju Črnega grabna, kjer do sedaj ni bilo socialnega delavca, stanje pa se bo uredilo v začetku 1984. V razpravi je bilo poudarjeno, da morajo socialni delavci več delati na terenu, da je še več skrbi potrebno nameniti področju rejništva ter v večji meri upoštevati mnenja ustreznih organov v KS. Na svoji 12. redni seji pa se je sestal tudi svet KS Lukovica, ki je med drugimi obravnaval tudi investicije in finančni plan za leto 1984, v katerem bo največ skrbi namenjene komunalnemu urejanju v KS. Sodobno življenje ihanskih prašičev Na inciativo zadružne zveze Jugoslavije se pričela leta 1958 izgradnja velikih živinorejskih farm širom Jugoslavije. Zgrajena je prva prašičerejska farma v Ihanu z lastno reprodukcijo, kateri so sledile farme v drugih republikah. Farma Ihan, s kapaciteto 18.000 prašičev je postala prva velika aglomeracija v prašičereji z lastno reprodukcijo prašičev. In tako obenem ta farma pomeni tudi začetek industrijske prašičerejske proizvodnje na svetu. V.V. Strokovnjaki v Ihanu pa so kmalu uvideli, da nastopajo težave zaradi neizdelanega tehnološkega procesa v veliki aglomeraciji, zato se v letih 1961-1962 preuredijo obstoječi hlevi v specializirane objekte za določene faze proizvodnje: pripustišče, čakališče, prasilišče, vzrejališče in pitališče. S tem se izboljša vhlevitev, prehrana, pogoji za preventivo in kontrolo živali. Tako je farma postala zaključena populacija z vsemi proizvodnimi fazami na enem mestu, ki je izolirana navzven, proizvodnja pa se je povečala do 27.000 prašičev letno. Razvoj in tehnologija, ki se prenašata tudi na druga območja, tudi izven naše države, se nadaljujete in v letu 1971 se na farmi Ihan preizkusijo prve etažne baterije, z uvajanjem katerih so se izboljšali higijenski pogoji in zmanjšale izgube. Z uvajanjem tehnoloških novosti pa se v letu 1974 izvrši tudi druga rekonstruk-" cija farme Ihan, kjer se proizvodnja prašičev zaradi hitrega razvoja opreme in runega odstavljanja pujskov popolnoma podredi industrijskim principom maksimalnega izkoriščanje proizvodnih sredstev, tako objektov kot živali in opreme. Velika skrb se začne namenjati zlasti rešitvi objekta, v katerem bi potekal celoten proizvodni proces od osemenitve do prodaje pod isto streho, v zvezi s tem pa novih objektov, ki postanejo ne le zaključena proizvodna enota, temveč tudi osnovna enota željene kapacitete. Nove tehnične izboljšave se uvajajo tudi pri transportu krme, kjer je koruza glavna surovina. Vse to pa je bilo moč doseči le z dolgoletnim strokovnim in prizadevnim delom vseh zaposlenih (trenutno 158) na farmi. To odraža tudi izobrazbena struktura, saj je 1/3 zaposlenih s srednjo in visoko izobrazbo. V letu 1983 so vzredili blizu 85.000 prašičev, za to številko pa bi lahko rekli, da je to zgornja meja njihove zmogljivosti, medtem ko še nadalje razvijajo svojo uspešno tehnologijo, v kateri ima pomembno mesto tudi računalniška obdelava, v zadnjem času pa največ skrbi namenjajo poskusom križanja pasme duroc. Njihovi načrti so konkretni, vendar v njih želijo poskrbeti tudi za standard svojih delavcev. Določen napredek prav na tem področju bo pomenila tudi izgradnja sanitarno profilaktičnega vozla, ki bo njihova prva investicija za izboljšanje tako zdravstvene zaščite, družbene prehrane, z njim pa bodo zadostili tudi osnovnim sanitarnim pogojem. Vse doslej so namreč vlagali predvsem v proizvodnjo, ki pa ji bodo še v naprej namenjali veliko skrbi. Vsi delavci so ponosni na dosežene 25 letne uspehe, ki pa jih brez uspešnega sodelovanja vseh delavcev tako vodilnih kakor tistih v neposrednji proizvodnji, zato vsak izmed njih zasluži naše iskrene čestitke ob „srebrnem" jubileju FARME IHAN. POPOTNI ZAPIS: Vrhpoljci na Gorenjskem ' Ob koncu leta je krajevna skupnost *Vrhpolje—Zalog pripravila izlet čez Gorenjsko in Vršič na Primorsko v Brda, kot končno postajo. Izleta so se udeležili občani, ki delujejo v organih družbenopolitičnih organizacij, v krajevni skupnosti in v delegacijah. Za prizadevno delo v času mandatne dobe je bil ta izlet res lepa zamisel in priznanje. Vreme je bilo krasno in družba razpoložena, k čemer so seveda prispevale tudi šale in domača harmonika. Na poti proti Gorenjski smo lahko občudovali venec planin, >ki objemajo gorenjski kot od Kamniških planin in Karavank do Julijskih Alp, na njihovih slemenih pa planinske domove. Po dolini pa smo komaj sproti sledili naravnim in kulturnim zanimivostim ter posebej spomenikom in krajem iz narodnoosvobodilne borbe. Moravska dolina in ves domžalsko-kamniški prostor sliši h Gorenjski, sedaj pa se upravno področje pod tem imenom prične tam pri Lahovčah. Mimo letališča Brnik smo bili kmalu v Kranju, se v mislih ozirali za počivališča Prešerna in Jenka ter se spomnili, da je precej let poučeval in ravnateljeval v kranjski gimnaziji profesor Makso Pirnat, Graščinski iz Tustanja. V Radovljici smo se spomnili Linharta in njegovega Veselega dne, ko se je ženil Matiček. Tu je čudovit čebelarski muzej, ki si ga je vredno ogledati. Desno, čez letališče Lesce, se vidi grad Begunje, kjer je trpelo tudi veliko ljudi iz naših vasi. Pod gorami so potem vasi z znamenitimi možmi. Rodine Janez Jalen, Dosloviče Franc "Finžgar, Žirovnica Matija Čop in Lovro Janša. Peljemo se mimo Prešernove Vrbe. V Mostah je na Savi hidrocentrala. Na desni, ob starem mostu, pa je kraj nemškega zločina, kjer so 1.julija 1942 za požgani most pripeljali na streljanje 30 talcev. Dva sta se naglo vrgla vznak v grapo, enega so ujeli in mučili ter z drugimi ustrelili, drugi pa je uspel priti v partizane, a je kasneje padel. Že od daleč smo videli dim jeseniške železarne; tu je bilo že pred vojno močno delavsko gibanje, ki ga je vodila Partija. Na Javorniškem Rovtu pa so kopali jaške tudi ljudje iz naših vasi. Na Hrušici so partizani 26. julija 1942 uničili gestapovski avto, zato so Nemci naslednjega dne postrelili 45 talcev, večino iz domače vasi, pa tudi Valentina Cerarja iz Krašc in Lovra Cerarja iz Tustanja. Avtobus že hiti mimo Dovjega, kjer je tudi spomenik talcem. Tu je bil doma znani skladatelj mnogih pesmi o naših planinah, Jakob Aljaž (Oj, Triglav, moj dom). Levo je Mojstrana, izhodišče pot skozi Vrata na Triglav. Med potjo, ko se vzpenjamo na Vršič, pogledamo v kapelico, zgrajeno v spomin na 400 ruskih ujetnikov iz prve vojne, ki jih je zasul plaz. Med potjo sta vzela mikrofon v roke Tone Cerar in Tone Peterka in se zahvalila delegatom za njihovo tvorno delo ter zaželela, da še nadalje sodelujemo v krajevni samoupravi. Na oni strani, pod Vršičem, smo se najprej srečali s spomenikom znanemu alpinistu in pisatelju, Juliusu Kugyju (njegova mati je bila naša ožja rojakinja, doma iz Kosez). Zatem smo se povzpeli prav do izvira Soče, se za hip ustavili pod Alpinetumom - nasadom gorskega cvetja; tam je lepo posebno spomladi. Mimo Loga smo prisluhnili opisu zgodbe gorskega vodnika Tožbarja, ki mu je bil leta 1871 medved odgriznil spodnjo čeljust z jezikom vred, a je potem še dolgo živel. Po dolini Soče smo videli utrdbe iz I. svetovne vojne, kjer so trpeli tudi naši ljudje. Spotoma smo pogledali še staro avstrijsko trdnjavo proti Francozom Kluže in se slikali. V nerodnosti, ko nihče ni imel s seboj fotoaparata, nam je priskočil na pomoč prijazen Korošec. Zatem pa smo v Bovcu, v hotelu Kanin, tudi spotoma použili stabilizacijsko naravnano kosilo ... Mimo slapa Boka (60 m) smo kmalu prišli -do Kobarida. Obudili smo skoraj vse ponarodele pesmi Simona Gregorčiča iz Vršnega: Veseli pastir, Njega ni, Sinoči je pela, Na nebu zvezde sevajo in druge. Peli smo jih tja do Goriških Brd. V Dobrovi nam je prijazni vodnik razkazal ogromno vinsko klet, poskusiti smo njihov pridelek, se založili s popotnico in se nekoliko podkrepljeni pognali proti razglednem stolpu vSmartnem. Čudovit je pogled na Brda in naprej v Furlanijo. Alojz Gradnik, pesnik iz Medane, je v teh dobrodušnih ljudeh in lepih krajih lahko našel snov za svoje pretanjeno občutene pesmi. Vrh hriba je tudi spomenik padlim Bricem v narodnoosvobodilni vojni. Od Brd smo se tudi mi poslovili s pesmijo: pred odhodom smo se v mraku zbrali v krogu in ob zvokih citer zapeli nekaj naših pesmi, seveda tudi Moravsko dolino; naj se ve, odkod smo prišli! Rado Kokalj Slika izletnikov Vrhpoljcev čez Gorenjsko in Vršič JINSKJ POROČEVALEC STRAN 7 Dober dan, domžalski občan: France Habjan V tej rubriki „županov" se nisem predstavil. Zato bi rad tokrat predstavil Franceta Habjana, ki je v lanskem novembru praznoval 60-letni jubilej. Bil je kar dvakrat župan, prvič od jeseni 1947, do srede decembra 1952, drugič pa od konca novembra 1957 do konca maja 1963. Za tako dobo se že spodobi, da je tudi ta sestavek daljši kot ponavadi. Je pravi Domžalčan, saj izhaja iz Habjanovega rodu in to Simenkove veje, o čemer sem pisal lani v Občinskem poročevalcu. V Stobu št. 18 pri Jerneje je bil rojen kot sin Franca, malega kmeta in mame Katarine, rojene Sršen iz Suhadol. Osnovno šolo je uspešno končal v Domžalah, obrtno pa najprej v Ljubljani, ko pa se je pričela vojna, je šolo nadaljeval in končal v Domžalah. Za torbarja se je izučil pri torbarskem mojstru Antonu Okeršlarju. Mobiliziran je bil v nemško vojsko, odkoder je leta 1944 pobegnil v partizane v enoto VOS-a, ki je delovala na domžalskem območju. Še v letu 1944 se je priključil Kosovelovi brigadi, nato udarnemu bataljonu 30. divizije, ki je po težkih bojih 1. maja 1945 vkorakala v Trst. „Kje si se pa zaposlil po koncu vojne? " „Nikjer drugje kot pri Okeršlarju, saj sem bil izučen torbar. V tej tovarni, ki je kasneje postala tovarna TOKO, sem ostal do leta 1950. Od jeseni 1947 do konca 1949 sem istočasno kot amater opravljal službo predsednika takratnega Mestnega odbora Domžale, oz. kasneje občinskega ljudskega odbora. Od leta 1950 do 1952 sem pa postal profesionalni predsednik." „Kaj je bilo značilno za prvo obdobje županovanja? " „To je bilo težko povojno obdobje, kajti tudi v Domžalah je bilo veliko porušenega in uničenega. Primanjkovalo je blaga in hrane, zato je bila naloga takratnih odborov, da so imeli predvsem skrb pri pridobivanju hrane z nepriljubljeno obvezno oddajo kmečkih pridelkov in živine. To je trajalo do konca 1952, ko so se razmere toliko izboljšale, da je tudi pri kmetih nastalo večje zanimanje za pridelke, s čemer je odpadlo nehvaležno predpisovanje obvezne oddaje. Bilo je tudi veliko pomanjkanje tekstila, ki je bilo do takrat na točke in bone. Vse to je imel na skrbi takratni Mestni odbor. Velik problem je bila tudi nacionalizacija kmetijskih površin v Stobu in Depali vasi, iz katerih je nastalo Kmetijsko posestvo Pšata. Predvsem kmetije teh dveh vasi so izgubile velike površine, zaradi česar je marsikatera velika kmetija tudi propadla. Velika krivica je bila storjena bivšim lastnikom, ki niso smeli pospraviti svojega drevja, ki je ostalo na nacionaliziranih parcelah. Poleg tega je imel MO na skrbi kako v danih pogojih obnoviti porušene stavbe sedanje občine, kjer je bila v času okupacije nemška vojska. V tem času je stavba dobila še eno nadstropje in bila razširjena v širini hodnika. Stavbo smo gradili več let, ker so bila za to dela na razpolago le minimalna finančna sredstva. Končno je bila usposobljena toliko, da so se lahko vselili občina, pošta in banka. V tem času se je pričelo tudi s pripravami za gradnjo kopališča, za katerega so veliko prispevale delovne organizacije. .Velika zasluga za to gre tudi gradbenemu obdoru, s predsednikom prof. Milanom Flerinom na čelu, saj je bilo kopališče zgrajeno v rekordnem času in znesku, ki je bil določen s pogodbo. V tem času je bilo na občini zaposlenih 14 uslužbencev, skupno s kurirji vred." „Kaj ja pa bilo značilno za drugo obdobja? " „V drugem obdobju je bilo stanje gospodarstva že normalizirano, saj so tovarne v glavnem vse delovale s polnimi zmogljivostmi. Tako so imele tudi razumevanje za skupne potrebe, ki so nastajale v občini, tako, da se je lahko pristopili k reševanju osnovnih komunalnih potreb in to vodovoda, kanalizacije, urejanja cest, električne napeljave po naseljih, obnove starih šol in pričetek izgradnje novih v Radomljah in Brdu. Izdelava načrtov za šolo v Moravčah, katere pričetek gradnje se je zavlekel zaradi nesoglasja v Moravčah, glede lokacije šole. Pričel se je graditi komunalni center, pošta, banka, tržnica, mrliška večica, stanovanjska blokovna gradnja za reševanje stanovanjske problematike zaposlenih, najprej v Prešernovi, Tomšičevi in Ljubljanski cesti. V januarju 1963 je bila asfaltirana Ljubljanska cesta in urejeni pločniki." ..Najvažnejša pri teh investicijah sta bila prav gotovo vodovod in kanalizacija? " Feljton pripravlja prof. Ivan Vidali Mengeš skozi čas (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Franja Trojanšek, por. Dekleva -Zorana, se je rodila v Mengšu 1867, in tu leta 1935 tudi umrla. Njena mati je bila v sorodu s Prešernom. V desetem letu starosti je zbolela in oglušela. V osnovno šolo je hodila v Mengšu, v meščansko pa v Šmihelu pri Novem mestu. Naprej se ni mogla šolati, zato pa je veliko brala in si sama nabirala znanje. Veliko si je pridobila tudi izobraženih prijateljev in prijateljic, s katerimi si je dopisovala, ter si tako širila svoje obzorje. Med njimi so bili Vida Jerajeva, roj. Vovk, slovenska pesnica, pesnika Anton Medvek in Josip Murn-Aleksandrov ter drugi. Po starših ji je ostala domačija z gostilno. Ob hiši je imela zelo lep vrt, v katerem je gojila vse mogoče cvetlice in grmovnice. 1914 se je poročila z Josipom Deklevo, nekdanjim trgovcem in davkarjem, doma iz Vrem na Krasu. Prvo pesem je priobčila 1890 v Vrtcu, nato pa jih je objavila nekaj v tedanjih revijah, največ v Slovenki, nekaj pa kasneje že v Ženskem svetu. Med objavljenimi deli sta tudi dve krajši prozi. Po smrti se je našla' njena zapuščina, ki obsega okrog 200 pesmi ali njihovih osnutkov. Te kažejo, da se je s poezijo ukvarjala vse svoje življenje. Njeno objavljeno in neobjavljeno delo jo kaže sicer kot tenkočutno pesnico, ki pa se ni razvila v pomembnejšo pesniško osebnost. Kljub nekaterim sodobnim vplivom je v bistvu ostala zvesta realizmu Medvedovega kova in ni pretirana trditev, da je z njo naš pozni realizem dobil svojo pesnico. Njene znane objavljene pesni so: Marjetica, Vaška idila, Ne čakaj srčeca, Dekle in druge. Nekatere med njimi so njene najboljše, pa so ostale v rokopisu. Bralno društvo je ustanovil leta 1887 in mu prvi predsedoval Anton Koblar, slovenski zgodovinar, ki >e bil tedaj v Mengšu duhovnik. Društvo je imelo ob ustanovit ,i 40 članov, svojo prvo sobo pa v poslopju kaplanije. Že naslednje leto so premestili časopise v sobo semkaj h Kebru, knjižnico pa v šolo. 1902. leta so tudi to prenesli v to hišo, in tu je ostala vse do srede 30 let, ko je društvo prenehalo obstajati. Tedaj jo je'prevzelo Sokolsko društvo in ji dalo prostor v svojem novem domu. Bogata knjižnica je bila med vojno uničena. „Osnovna potreba prebivalstva je bila preskrba z zdravo pitno vodo. Zato se je v celi občini pričelo z gradnjo vodovodov in to za območje Domžal in širše okolice. Temu je sledila ustanovitev in delovanje Vodne skupnosti Mengeš-Cerklje, nato Radomelj in Cmega grabna. Pri tej akciji so bili pri vseh vodnih skupnostih zelo aktivni odbori, katerih zasluga je bila, da so bili na tem območju zgrajeni vodovodi v zelo kratkem času. Vsi odbori so delali brezplačno, brez vseh nagrad. Plačana so bila samo dejanska dela in nadzor nad temi opravili. Predsednik odbora Vodovodne skupnosti Domžale sem bil tudi sam. Po istem sistemu se je pričela v Domžalah tudi izgradnja kanalizacije, ki je tudi imela svoj gradbeni odbor, na čelu s požrtvovalnim predsednikom dr. Francem Gašperinom. Zasluga tega odbora je tudi ta, da se je gradnja odvijala brez najmanjših zastojev in zamud. Zanimivo je tudi to, da nikdar ni bilo nobenih prekoračitev preko pogodbenih višin in rokov. Po zaslugi gradbenega podjetja Projekt Kranj in vestnih delavcev, predvsem Filipa Jeretina, je bilo delo opravljeno kvalitetno. Pri gradnji kanalizacije je morda posebno omeniti prizadevnost delovnih organizacij, katerih zaposleni so z udarniškim delom v popoldanskem času z zasipanjem kanalizacije ogromno prispevali k cenejši gradnji, npr. 80 % zaposlenih članov kolektiva TOKO je sodelovalo pri teh delih. Poleg Toka pa še člani kolektiva Helios, Univerzale in drugi. Ob pričetku obratovanja vodovoda in kanalizacije so bili zaposleni le 4 delavci in uslužbenci, ki so Opravljali vsa dela, kar je pripomoglo, da je bila cena vode in kanalizacije minimalna." „Katare pomembnejše gradnje in pomembnejše stvari so se zgodile v tem času'?-" „Izgradnji vodovoda in kanalizacije je sledila modernizacija Ljubljanske ceste in ureditev pločnikov, in javne razsvetljave ob tej cesti. Tudi za to je bil postavljen gradbeni odbor, ki je bedel nad temi deli in pravočasno zagotoviti finančna sredstva. Da je bilo vse to narejeno v tem času, gre zasluga vsem sodelujočim, od ^članov občinske skupščine, do delovnih organizacij in gradbenih odborov na celotnem območju občine. Finančni prispevki prebivalcev so bili glavni vir za vsa ta dela. Veliko je k temu pripomoglo tudi medsebojno razumevanje med člani družbenopolitičnih organizacij in občino, kar gre zahvala tudi tedanjemu sekretarju ZK Zdravku Trohi, ki je imel veliko razumevanja za vsa ta obsežna dela. Glavne zasluge pri tem je imel tudi Oddelek za gospodarstvo Sob Domžale, ki mu je načeloval Albin Pavlin. V tem času je prišlo v Domžale tudi Občinsko sodišče, za kar si je domžalska občina prizadevala že dolgo časa. Zaradi tega je prišlo do manjšega spora med občinama Domžale in Kamnik, ker so predstavniki občine Kamnik mislili, da želi domžalska občina prenesti dotedanje sodišče iz Kamnika v Domžale. Kasneje so se ti odnosi normalizirali. V tem času so se združile tudi trgovsko podjetje Planina, Potrošnik in Mengeška trgovska podjetja v Napredek Domžale. Takrat je bilo v občinski upravi že 72 zaposlenih." „Kaj ti je delalo največ težav v času, ko si bil predsednik občine? " „To je bilo vsekakor pomanjkanje finančnih sredstev, kajti pretirane želje je bilo težko vskladiti z majhnimi finančnimi sredstvi. Toda tudi to se je dalo premagati posebno tam, kjer so bili prebivalci zainteresirani za to, da se določene stvari opravili, za kar so oni prispevali precej finančnih sredstev (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste). Velik problem je bil tudi s tem, ker Domžale niso imele urbanističnega in zazidalnega načrta, ki nam ga je izdelal Projektivni atelje Ljubljana, na podlagi katerega se je nato lahko pristopilo k gradnjam." »Katerih dogodkov se najbolj spominjaš v dobrem in slabem? " „Najbolj sem bil zadovoljen takrat, ko so bila dela opravljena v dogovorjenem roku in v zadovoljstvo občanov. To je bilo predvsem takrat ko sta bila zgrajena vodovod in kanalizacija. Težko je bilo takrat, ko so nekateri posamezniki nasprotovali dokončni izgradnji komunalnega centra, kar je povzročilo, da se je gradnja zavlekla in s tem povzročila veliko večje stroške." „Kaj ja bilo značilno za obdobje „županovanja"? " „V prvem obdobju je ponovno zaživelo kulturno živeljenje-dramatika, pevski zbori, instrumentalne skupine, za kar so imeli veliko zaslug Anton Sameja, Ivan Redešek, Miha Štiftar, Franci Lazar, Miha Svetlin, Tomaž Juvan, ki je zbral mlade godbenike, ki so hrbtenica sedanje godbe. S prihodom Staneta Habeta je zaživela predvsem glasbena dejavnost. V drugem obdobju bi pa omenil predvsem kvalitetni dvig domžalske in mengeške godbe, ki sta dobili tudi nove instrumente. Na žalost je pa s prenehanjem režiserskega dela neumornega Francija Lazarja zamrla tudi dramska dejavnost v Domažalah. Zdravstveni dom, ki je bil do takrat v prostorih, kjer so sedaj stanovanja nad sedanjo Knjižnico, se je preselil v spodnje prostore sedanje občine in imel za tedanje razmere relativno dobre pogoje." „Kako gledaš na svoje obdobje dela v karjevni sMnoupravi? " „Na Krajevni skupnosti Domžale sem se kot tajnik zaposlil v letu 1975. Pred tem sem tudi amatersko delal v organih KS. To funkcijo sem opravljal do upokojitve v letu 1982. Ob prihodu na to mesto je obstajala le KS Domžale, ki se je kasneje reorganizirali v KS Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka. Za vse tri KS se opravlja "h ZTKO DOMŽALE Strokovna služba ZIMSKI JUHUHU MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI Kaj vse so v Domžalah pripravili za čas zimskih počitnic? KDAJ KAJ KJE IZVAJ. STROŠKI administrativno tehnična služba skup samoupravne organe pa ima vsaka KS z\ KS je bila v času mojega nastopa dejan izvrševalka tistih del, ki jih je sedaj oz.[ še prevzema Komunalno skupnost Komunalno podjetje Domžale. KS je čisl\ ceste in pločnike, zelene površine, pari vzdrževala pokopališča, organizit pogrebno službo, opravljala investicij! gradnjo kanalizacije, javne razsvetljave asfaltiranje cest. V tem času je bilo na cestah zgrajena kanalizacija, asfaltiranimi bilo 49 cest, javno razsvetljavo je pa dotj 35 cest." „Skupno s Turističnim društvom parkovno uredila velika površina neurij V nega zemljišča med Kamniško Bistricu__ naseljem ob Rojski cesti." „S čim si se največ ukvarjal v KS? " ,,Pomembno vlogo vodenja KS odigrali zbori občanov, ki so bili povod to, da se je pristopilo k tem akcijam. stvari so bile večkrat obravnavane, šele sklepih, sprejetih na teh zborih, se pristopilo tudi k delom." „Ali je danes KS servis za občane, al ni?" ,,Lahko rečem, daje in to preko zbo občanov, ki v glavnem odločajo o raz 7, delih." „Zakaj v Domžalah ne uspeva turi/0"'3 tako kot bi želeli? Član odbora si žačih | vsega začetka? " ti je „TD si s svojimi akcijami prizal^1110 narediti kraj turistično zanimiv in prlja Zi čen, vendar samo vsega ne more napraodo Želelo je pridobiti turistične sobe, s%rnlj] zainteresirani občani pred leti dobili \,y* ugodne kredite, vendar so bile te turist sobe le krajši čas na razpolago. Nujno moralo pristopiti k izgradnji hotela ifi m predvsem zaradi obiska velikega štujno tujih gostov v delovnih organizacijah, ^jjag so sedaj odvisni od prenočišč v Ljublj. ° Pestrost in urejenost predvsem domžal 0ca gostinskih lokalov, veliko pnspew°Žiji dotoku tujih gostov. V letu 1983 jeiezn* Domžale izdalo nov turistični prospekjj^jjj bo prav gotovo privabil marsikate.J turista." mm ..Kaj boi počel sedaj ko si upOkojf»s°Č£ „Čeprav še nisem popolnoma prenekgot; sodelovanjem v KS, se bom bolj pordel; domu in družini, za kar sedaj nisem 1 j ' dosti časa. Na Vodovodni cesti sva z i Boženo, ki je tudi upokojena, leta jp*8 zgradila hišo- V zakonu sta se nama rtilag; hčerka Klementa, ki je sedaj poročenfmljj hčerka Jelka. Doma se ukvarjam predv)(jj z vrtom, za konjička pa imam d< ™ samooskrbo z mesom, saj gojim malo Žr^E* - perutnino in zajce." 'deli „Ali ti je Občinski poročevalec všečircel bi še želel? " i 00( „Zadnje čase mi je všeč, saj objavljaj, občane zanimive stvari, vendar ima _ vedno preveč skupščinskega materiala, t bil lahko prikazan v skrajšani obliki. P n; tekočih stvari so zelo zanimive kronikfrejel so zanimive tako za občane, ki seda} prebivajo, pa tudi za tiste, ki so včasil. bivali." Francetu Habjanu, dvakratnemu *WV- 4 želimo, da bi bil zdrav, saj bo le tako hi vr naprej prenašal svoje bogate izkutiiik predvsem v organiih KS, kakor tudgj.. upravnem odboru TD Domžale, d* * Domžale čimpreje dobile prepotnvna hotel, s čemer bi postale turistično še mlji; zanimive. mas Tone Raviif ^ leži] -,-lpn) nljii Bli , sntu deli tnik ravri "1sk( s,,adn od 21.1. - 25.1. Smučarski tečaj - mladina Pustovka od 10. do 17. ure od 23.1. - 26.1. Smučarski tečaj - mladina V. Planina celodnevni — vozni od 23.1. - 26.1. Smučarski tečaj K. gora celodnevni — vozni od 21.1. - 5.2. Prosto smučanje Slalom pr. od 9. do 17. ure Domžale od 22.1. - 25.1. Smuč. tečaj - predšolski Gobavica (10.-13.) (15.-17.) od 26.1 .-29.1. Smučarski tečaj - mladina Gobavica (10.-16.) od 2.2.-25.2. Smučarski tečaj K. gora celodnevni od 30.1. - 2.2. Smučarski tečaj - mladina Moravče (10.-16.) OŠJ.V. od 23.1. - 5.2. Smučarski tečaj - prosto Trzin smučanje (10.-17.) od 23.1. - 28.1. Smučarski tečaj - mladina Ihan dopoldan — popoldan od 30.1.-4.2. Smučarski teki - tečaj za Ihan odrasle - popoldan od 23.1.-3.2. Košarka, odbojka, nogomet Hala KC dopoldan (9.-13.) Domžale od 30.1. - 3.2. Kotalkanje - tečaj - Hala KC mladina od 8,30" - 10.00 Domžale od 21.1.-4.2. Drsanje - tečaj in prosto „Bajer" v Trzinu SD Domž. SD Domž. SD Domž. SD Domž. SD Mengeš SD Mengeš SD Mengeš SD Mengeš KS ŠD Trzin SK Ihan SK Ihan INFORMACIJE edn :ajo žičnica -100 din/dan prijav. 2.300 din prijav. 2.800 din žičnica -100 din/dan žičnica -100 din/dan SD Meng. - Kalan B. žičnica -100 din/dan prija vnina 2.500 din žičnica -100 din/dan žičnica -100 din/dan SD Domž.- Mali MaJ/enj i raj SD Domž.- Mali MaJZaf DV ■ SD Domž.- Mali Ma£Q ZIN • I • š 8 OŠ Moravče KS Moravče ŠD Trzin prijavnina 600 din SK Ihan - Rak Fran 8 SK Ihan - Rak Fran 8 8 ZTKO ZTKO prijavnina 600 din ŠD Trzin - ZTKO ZTKO ŠD Trzin 8. 8. s: Na osnovi 122. člena Poslovnika Skupščino občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/81) objavljam naslednji URADNI POPRAVEK Odloka o spremembah in. dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni vestnik občine Domžale, št. 16/83' z dne' 29.12.1983) Pri primerjavi citiranega odloka z izvirnikom smo ugotovili, daje prišlo do napake v drugem odstavku 3. člena, ki se pravilno ..Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem đelu oziroma delovni praksi se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15% od izplačanih nagrad. Olajšavi iz drugega in tretjega odstavka tega člena se priznata na podlagi podatkov pristojne kmetijske organizacije o usposabljanju učencev in študentov v preteklem letu. Za zadnjim odstavkom 12. člena se vstavi 13. člen, ki se glasi: 13. člen Drugi« odstavek 62. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: „za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo zamudne obresti." SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 422-23/83-11 Datum: 9.1.1984. SEKRETAR Skupščine občine Domžale: Franc TEKAVEC, 1. r. Na osnovi 122. člena Poslovnika Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 11 /81) objavljam naslednji URADNI POPRAVEK Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 16/83 z dne 29.12.1983) Pri primerjavi citiranega odloka z izvirnikom smo ugotovili, da je pri objavi pomotoma izpuščena zadnja alinea 6. člena, ki se glasi: „- izvaja avtomatsko obdelavo podatkov za zunanje porabnike". Skupščine občine Domžale Številka: 021-30/83-11 Datum: 9.1.1984 SEKRETAR Skupščine občine Domžale: Franc Tekavec, l.r. Na osnovi 122. člena Poslovnika Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/81) objavljam naslednji URADNI POPRAVEK odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po zazidalnem načrtu Dob. Pri objavi odloka je prišlo do napak in sicer: 1. V glavi cit. odloka se pravilno glasi „236. člen statuta" in ne 26. člen. 2. V seznamu zemljišč pa se: - pod zaporedno štev. 10 spremeni naslov Filomene Majdič, ki se pravilno glasi „Dob 95", - pod zaporedno štev. 25 dopolni naslov Kovač Bogomira, ki se pravilno glasi: „Kamnik, Kranjska 5/C", - pod zaporedno štev. 32 sprema parcelna številka, ki se pravilno gla „115/1", - pod zaporedno štev. 40 doda: „pa štev. 720/23, vi. štev. 952, travnik F površino 19 m2, - pod zaporedno štev. 54 spremeni iti/Mg prvonavedenega solastnika, ki se pravilni^ glasi: „Kregar Mitja", ._ - pod zaporedno štev. 56 doda „travni s površino 101 m^", Zap - in pod zaporedno štev. 92 spremeft/ie naslov Cerar Marije, ki se pravilno glaSj m „Bukovčeva 37, Vir". F 0 i P i Skupščina občine Domžale bmt Številka: 464-1/83-11 ol,a Datum: 5.1.1984 a SEKRETA * Skupščine občine Domžal1 ui Franc Tekavec, V KULTURA Id HUlTURflE PRIREDITVE H Pred 100-letnim jubilejem Mengeške godbe Sredi decembra lanskega leta se je v okviru priprav za praznovanje 100 letnice delovanja Mengeške godbe sestal pripravljalni odbor za praznovanje tega pomembnega jubileja. Odbor je sestavljen iz predstavnikov družbenopolitičnega življenja Mengša. Za predsednika odbora je bil soglasno izvoljen Slavko Pišek, direktor tovarne Trak Mengeš in predsednik ZKO Domžale, za podpredsednika pa Stane Mlakar, direktor tovarne Melodija Mengeš. Mengeška god^i, ena izmed najstarejših godb na nekdanjem Kranjskem, bo praznovala ta pomemben jubilej v mesecu juniju oz. juliju, domžalska godba pa jeseni. Tako mengeška kot domžalska godba bosta imeli za ta izreden jubilej nove instrumente, dobili bosta tudi nove uniforme, mengeška godba bo ob tej priliki razvila tudi društveni prapor. Ob tem jubileju bosta izšli brošuri, ki bosta prikazali prehojeno 100-letno pot godb, brez katerih si ne moremo zamisliti večjih proslav in prireditev, tako v krajevnem, občinskem in republiškem merilu. Predvidena je tudi razstava. Tako za sestavo brošure, kakor tudi za pripravo razstave sta predvidena posebna odbora. Prav je, da tak pomemben jubilej nadvse dostojno proslavimo, saj je za jeseni predviden tudi skupni nastop obeh godb. Tone Ravnikar Nov uspeh domžalskega akademskega slikarja: Razstava Danijela Fuggerja Konec meseca decembra je v preddverju Hale komunalnega centra Domžale razstavljal svoja dela domačin, akademski slikar Danijel Fugger, ki je tudi mentov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Domžale, spregovoril je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Jernej Lenič, ki je poudaril, da domačini dobro poznajo njegova dela, saj se s svojimi deli predstavlja vsako leto. Z razstavljenimi deli je nato^ številne ljubitelje likovne umetnosti seznanil avtor sam, ki je o svojih delih v lični zloženki, ki je izšla ob tej priliki, zapisal: „S svojo razstavo želim slehernemu obiskovalcu ponuditi košček lepote in delček tiste narave, ki nas sprošča, razveseljuje, pomirja in osrečuje. Poiskal sem tiste kotičke, kjer slikarske harmonije nemoteno sanjajo svoj barvni sen. V takih okoljih ni stolpnic, ne blokov, ne železa, ne betona in ne groženj. In ko sem slikal, nisem pomislil na likovne „izme" zgodovinske preteklosti in ne sedanjosti. Popolnoma sem se predal le naravi in vsem njenim radodarnim doživetjem in občutkom." Čeprav je bila razstava le krajši čas, si jo je ogledalo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, kar bo slikarju vsekakor vzpodbuda pri njegovem nadaljnem delu. Tone Ravnikar »Palčki dedka mraza« — igrica, ki so jo pripravile, naštudirale in odigrale tovarišice vzgojno varstvenega zavoda Domžale. O tej izredno pohvalni prireditvi, ki jo je videlo 3000 otrok v več kot 30 prireditvah, je pisal tudi »'Dnevnik« Bronasto Kersnikovo plaketo z listino in bronasto značko sta prejeli Ida REBULA Za desetletno aktivno in plodno delo v Likovnem društvu Petra Lobode, za kvaliteten premik v njenem likovnem izražanju in za aktivno delo v izvršilnih organih ZKO Domžale. Minka 2UN Za večletno aktivno delo v gledališki skupini in upravnih organih DKD Svoboda Mengeš ter za pomoč pri realizaciji programov društva. Spoštovanima tovarišicima se opravičujemo, ker po pomoti nista bili imenovani v zadnji številki Občinskega poročevalca. Uredniški odbor Za vi V l glas 40 let bd tragičnega dogodka na Rudniku: V spomin in opomin... Na tradicionalni spominski svečanosti so se 6.1.1984 Rudniku poklonili spominu na padle borce in aktiviste 'rodi >2. t va 2 vort na 0 p, 10 »84, [čili Pose troval ja, s« Ri V petek, dne 6. januarja 1984 je bila v vasi Rudnik pri Radomljah komemoracija v počastitev 40 letnice, ko so padli številni borci in aktivisti kamniško-domžalskega okrožja, padli zaradi izdajstva 6. januarja leta 1944. Na komemoraciji, ki jo je letos organiziral OO ZZB Kamnik, so sodelovali mladinci KS Volčji potok s priložnostnim, sicer zelo dobro pripravljenim recitalom. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Volčji Potok tov.ŽIBERT, ki je opisal poslednji neenak boj junaških borcev, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo in lepšo bodočnost. s SPOMINSKA SVEČANOST V MENGŠU Druga spominska prireditev je bila v Zaloki pri Mengšu. V nedeljo I dne 8. januarja 1984 je bila komemoracija v Zaloki pod Gobavico, kjer je j spominsko obeležje in grobišče 30 talcev, ki so jih ustrelili Nemci 8. januarja leta 1944. Slavnostni govornik je bil tov. HRIBAR, predsednik Mn krajevne organizacije ZB Mengeš. V svojem govoru je poudaril, koliko žrtev je bilo potrebno, da danes uživamo svobodo in mir, to največjo dobrino človeštva. S svojimi junaškimi dejanji nas nemo opozarjajo, da OZ moramo nadaljevati njihovo začrtano pot, čeprav je mnogokrat težavna. Nastopili so še recitatorji osnovne šole Mengeš in pevski zbor ter godba, skrer Obogateni smo se vrnili domov z željo, da se taki časi ne bi nikoli več 'm> s< ponovili. *raz< Neštete žrtve nas spominjajo in opominjajo... u Lj V__'__ ^Berr liku ---d. H u d) ZDL r ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o. TOZD ZV DOMŽALE, n. sub. o. 61230 DOMŽALE, Titov trg 1 Vse, OBJAVLJA na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas, .s polovičnim delovnim časom (21 ur tedensko) Pogoji: končana osemletka in tečaj iz higienskega minimuma, poskusno delo 1 mesec Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale 8 dni od objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Titov trg l,)ruai Domžale - TOZD ZV Domžale. prič. LB — BANKA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti LB — Banke Domžale OBJAV LJA za (jrosta dela in naloge 1. Višjega strokovnega referenta v oddelku sredstev, plana poslovne informatike in analiz 2. Kurirja — razmnoževalca v oddelku splošnih poslov. • "jujc eljen injaj« rem c ve i v** E ridki Pogoji: L< - pod 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in tri oziroma pet M, ^ ustreznih delovnih izkušenj jn (r - pod 2. dokončana osnovna šola, šoferski izpit „B" kategorije in sposobnosi, m pridobitve dovoljenja za nošenje orožja in leto ustreznih delovnih izkušenj. elike J Sri Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnirfstra delovnim časom. k t, Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba LB — BanMobrc Domžale v roku osem dni od dneva objave. Izbira na podlagi prijav bo opravljena < 20 dneh po poteku roka za prijavo, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 30 dnet po poteku roka za prijavo. OBČINSKI POROCEVAU 99 5219 [ali oglasi aposlimo več delavcev z iženim vojaškim rokom za pri predelavi plastičnih mas. je triizmensko. Prednost > delavci iz bližnje okolice >melj. Podjetje ne razpolaga s 'vanji. Zainteresirane vabimo izgovor vsak dan od 7. do 8. ' upravi ..Plastenka", Radom- a varstvo dveh otrok na našem J iščemo takoj dobrosrčno ojenko (tel. 722-140). • akoj zaposlim NK delavca v arski stroji. Naslov v uredni-glasila. • rodam enosobno stanovanje — >2, lil. nadstopje. v Kamniku, fP 2, stanovanje 21. Plačilo po voru. Ogled v popoldanskem I ZAHVALA b požaru, ko nam je pogorelo *° gospodarsko poslopje na fMi se vsem, ki so kakorkoli >cili na pomoč, iskreno zahvalju-Posebna hvala pa sosedom za rovalnost in Gasilskemu društvu ja, se zahvaljuje družina ROKAVEC, Krajno brdo 8, p. Lukovica ' nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta OŽETA GROJZDEKA iz Vira ■ skreno zahvaljujemo vsem sorod- J m, sosedom, prijateljem in znancem zraze sožalja in darovano cvetje, a sodelavcem, pevcem in prapor-M LEKA Mengeš. Posebna zahvala > Bernotu za poslovilne besede in g. liku iz Doba za tako lep pogrebni -d- Hvala tudi organizaciji SZDL KS W darovano cvetje, praporščakoma HH. in Zveze invalidov Domžale. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN loruarja mineva leto dni, odkar nas Pričakovano zapustil naš ljubljeni J in nepozabni FRENKOCEPEK iz Radomelj "jujemo se njegovim sodelavcem, sijem in znancem, ki se ga še Injajo, za trenutek postoje ob 'em preranem grobu, polože nanj cvetja ali pa mu prižgo svečko, »sem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi a,. 3Si r'dki in nenadni smrti naše drage mame in stare mame ^RIJE POUANŠEK iz Zaboršta 20 ■reno zahvaljujemo vsem sorod-7 sosedom in znancem, ki ste nam "> trenutkih stali ob strani, izrazili mami darovali cvetje, ter jo v filikern številu pospremili v mnogo ni ^r°D- Posebno se zahvaljujemo '""ra - DSSS Ljubljana, Titan - * ter gospodu župniku za lep ikiobred. Vsem iskrena hvala! a iet Vsi njeni RAZGLASI, OBJAl/E, RAZPISI Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ŠTEFANA LENARČIČA krojaškega mojstra iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku, mu poklonili prekrasno cvetje ter nam osebno in pisno izrekli čuteče besede sožalja. Enako se zahvaljujemo za udeležbo številnim gasilskim tovarišem in društvenim praporom iz Občinske gasilske zveze Domžale ter še posebej Gasilskemu društvu Domžale za častno spremstvo in tov. Slatnar Marijanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvalo izrekamo tudi dr. Ivu Pevcu za dolgoletno nesebično pomoč pri zdravljenju, gospodu župniku in organistu za opravljeni cerkveni obred ter zboru upokojencev za zapete žalostinke- Zalujoči: žena Marija, sin Marijan, hčerki Majda in Štefka z družinami ter drugi sorodniki. Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE LAVRIC iz Zaloga pri Kresnicah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Buricu za dolgotrajno zdravljenje. Iskrena hvala tov. Kokalj Francu za poslivlne besede in pevcem iz Moravč za zapete žalostin-ke. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Ivanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ob boleči izgubi moža in očeta LUDVIKA KRAMBERGERJA se iskreno zahvaljujem za darovano ..•vetje in za vso pomoč vsem sorodnikom, znancem, vsem gasilcem, sosedom, tCv. Ogrincu in Letnarju, ki sta prva priskočila na pomoč, tov. Strelo vi iz WZ Preserje, stanovalcem bloka ter 6. in 3.a razredu OŠ Radomeljske čete in g. župniku iz Homca za pogrebni obred. Vsi njegovi Ob izgubi dragega očeta, starega očeta in pradeda ANDREJA NEMCA iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Se posebej se zahvaljujemo dr. Svoljšku, vsem govornikom za poslovilne besede ob grobu, pevcem gasilcem in g. župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi r SOZD HMEZAD DO JATA Komisija za delovna razmerja TOZD REJA OBJAVLJA za nedoločen čas prosta dela in naloge: DVEH DELAVK ALI DELAVCEV ZA OSKRBO PERUTNINE V PERUTNINSKI FARMI IHAN PRI DOMŽALAH Kandidati morajo imeti osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Ponudbe na objavljena dela in naloge sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana-Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo. AVTOSERVIS DOM2ALE, p.o. Ljubljanska c. 1 DOMŽALE RAZPISUJE prosta dela in naloge VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA , Za opravljanje del in nalog je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih , pogojev izpolnjujejo še naslednje: — višja šolska izobrazba ekonomske smeri - 4 leta delovnih izkušenj na istih ali podobnih delih. Kandidati morajo izpolnjevati še pogoje o celovitosti osebnostnih kvalitet kot jih opredeljuje Družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Domžale. Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati nej pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15-ih dneh po objavi na naslov: AVTOSERVIS Domžale, p.o.. Ljubljanska c.1, Domžale, s pripisom: prijava na razpis. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-ih dneh po izbiri. r PODJETJE ZA PTT PROMET, n.sol.o.. LJUBLJANA TOZD PTT DOMŽALE, n.sol.o., DOM2ALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: 4 DELAVCE za dostavljanje ptt pošiljk Osebni dohodek nad 14.000.— din. Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov TOZD Ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. CVETLIČARNA RA VNIKAR MARJETA 61234 MENGEŠ, Trdinov trg 2 PRIPOROČA: - DNEVNO SVEŽE CVETJE - VENCE (SVEČE) - RAZNE IKEBANE ZA VESELE IN ŽALOSTNE PRILOŽNOSTI - POROČNE ŠOPKE - AVTO ŠOPKE - ARANŽIRANJE DARIL - IMAMO RAZNA GNOJILA, LONČKE, OKRASNE LONCE. HRANO ZA PTICE. ZEMLJO, BETONSKA KORITA ... - VELIKO IZBIRO LONČNIC ČE ŽELITE VENCE V NEDELJO ALI OB PRAZNIKIH, NAS LAHKO POKLIČETE NA DOM: MOSTE 116, telefon 841406, KOMENDA K__J .HVALA" RDEČEMU KRIŽU IN KS MENGEŠ Mi „nad sedemdesetletniki" iz Dobena smo bili vabljeni po RK in KS iz Mengša, da se udeležimo kulturnega programa, ker pa nam ni bilo mogoče se odzvati na vabilo, da bi obiskali kulturni program osebno, sta omenjeni organizaciji sklenili, da pošljejo osebnega zastopnika, da nas obišče ter zaželi srečno v "novem letu in izroči spominsko darilo. Za dobro voljo se organizacijam lepo zahvaljujemo in jim želimo v novem letu srečno in uspešno vsepovsod. Ivan Dobovšek NOVA CENA UPARJENEGA PLINA ,JNa podlagi določil 16. in 20. člena Pravilnika o oblikovanju cen plina, trgovskega blaga in storitev je delavski svet TOZD INA PLIN KOZINA sprejel naslednji SKLEP: 1. ) Na podlagi določil 14. točke Odloka o najvišjih cenah oz. najvišji ravni cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, 68 z dne 23/12-83) in Odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov (Ur. list SFRJ, 68/83) se določi nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN, ki znaša 118,23 din za m3 uparjenega plina. 2. ) sklep o spremembi cene se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale, uporablja pa ss od prvega popisa dalje." Predsednik DS TOZD INA PLIN KOZINA Bruno Ferluga, l.r. J """\ LE K, LJUBLJANA TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o. MENGEŠ, Kolodvorska 27 novega, tehnološko V pripravah na postopni začetek obratovanja modernega proizvodnega obrata organskih sintez vabimo k sodelovanju VEC KEMIJSKIH TEHNIKOV Delo: vodenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah, nadzor doslednega izvajanja navodil za delo in ravnanje v skladu s tehnološkim postopkom Pogoji: - srednja šola kemijske smeri - 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik - poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko splošni sektor LEK Mengeš, Kolodvorska 27, 61234 Mengeš. ^NSKI POROČEVALEC STRAN 11 9783 6^31 ŠPORT IH TEIE50A HUITURA Andrej Koželj /#or Radin Olimpijske igre — cilj vsakega športnika (razgovor z nekdanjima olimpijcema iz naše občine) Verjetno ne bo pretirano rečeno, če zapišemo, da je eden izmed ciljev slehernega športnika tudi udeležba na olimpijskih igrah, ki marsikomu izmed njih pomeni več kot sicer zelo lepa uvrstitev na enem izmed večjih tekmovanj. Vsi udeleženci različnih olimpijad pa postanejo še kako aktualni pred olimpijskimi igrami in če so te še pri nas, potem je prav, da o njih spregovorimo, potegnemo iz pozabe njihove vesele in žalostne spomine in obenem rečemo kakšno o njihovi siceršnji uspešni športni poti, pa o njihovem vsakdanjem življenju in morda še o čem. Igor Radin, roj. 1938 je eden izmed njih, pa vendarle tudi posebnost med njimi, kajti verjetno je eden izmed redkih, ki se je udeležil 2 olimpijskih iger: 1960-17. letnih v Rimu kot veslač v četvercu (tedaj je bil član kluba Savice) in 4 leta kasneje kot hokejist v moštvu Jugoslavije zimskih olimpijskih iger v Insbrucku. Iz Rima so mu najbolj ostala v spominu srečanja z znanimi obličnimi športniki; tako se spominja nepozabne gazele Wilme Rudolph, pa tudi nekaterih naših športnikov med njimi Lorgerja, Seska, Brodnika, ki so dosegli vidnejše uspehe. Sam četverec ni bil najbolj uspešen, sestavljen je bil bolj na hitro; fantje niso trenirali veliko časa skupaj in še danes naš sogovornik misli, da bi bil osmerec, v katerem je veslal prej in ki je leto prej dosegel 6. mesto v Evropi, tudi na olimpijadi uspešnejši. Tako pa so se uvrstili tam nekje okoli 13. mesta, kar pa tudi ni bilo tako slabo. Več spominov ga veže na hokej, ki ga je igral vse do leta 1971. Na samo tekmovanje se najraje spominja tekme s Kanado, s katero so igrali v kvalifikacijah. To je bila njihova prva tekma in ko je Ivo Jan pri rezultatu 2 : 0 dal Kanadčanom gol, so bili vsi kar presenečeni, kajti dati gol taki hokejski velesili, ki jo je tedaj vodil znani pater Bauer res ni bilo kar tako. Nato pa so se, na žalost, Kanadčani ;,vzeli v roke", zaigrali kot res znajo in končni rezultat 13 : 1 je pokazal na realno razmerje moči. Zelo rad se spominja svojih soigralcev, s katerimi so bili pravi prijatelji in ekipa je bila dobro uigrana vsi po vrsti pa so igrali s srcem, bili so pravi amaterji in naš sogovornik smatra, da so bile pravzaprav to zadnje „amaterske" olimpijske igre. Sedaj možnosti, da se nekdo udeleži tako letnih kot zimskih OI skoraj ni ali pa bistveno manj, saj so športniki ozko specializirani za posamezne panoge. Igor Radin je tedaj igral pri ljubljanski Olimpiji, bil je študent in skupaj z ostalimi člani moštva zelo zadovoljen in srečen, ko jim je uspelo osvojiti pokal SFRJ in se Jeseničanom predstaviti kot enakovreden nasprotnik. Ko ga vprašam, akkšne so razlike od tedaj do danes, se nasmehne: danes je vse ..resnejše", trenira se veliko več, hokej je postal hitrejša, ostrejša igra, igralci imajo več moči, vse to pa zahteva tudi bistveno višjo stopnjo profesionalizma, zahteva ustreznejše pogoje za vadbo, več finančnih sredstev, ki pa jih na žalost ni nikoli dovolj. O ekipi, ki nas bo zastopala v Sarajevu, meni, da nima dovolj dobrih pogojev za vadbo kot tudi v materialnem pogledu, da bi se igre udeležila maksimalno pripravljena. Sicer pa je Igor Radin dipl. ing., zaposlen kot vodja PTT Ingeeniring, v prostem času rad jadr, se s prijatelji zapodi po košarkarskem igrišču, najde pa si tudi čas za svojega psa,, medtem ko si zaenkrat le težko najde čas za igranje tenisa. Andrej Koželj, roj. 1955, ki se je nedolgo tega preselil v Mengeš, je sodeloval na OI 1976 v Insbrucku kot alpski smučar. Tekmoval je v vseh treh disciplinah, za kar pa danes ugotavlja, da bi bilo morda bolje, če ne bi startal le na dobro uvrstitev v kombinaciji, temveč bi se bolj posvetil posamezni specialni disciplini. Tako pa je bil v smuku kar dober, v veleslalomu, ki je bil precej težak, je bil z uvrstitvijo kar zadovoljen, medtem, ko je slalom, ki je bil tehnično zelo zahteven, vozil preveč previdno, kajti sicer bi mu morda „ušla" .dobra uvrstitev v kombinaciji. Prav za slalom je prepričan, da bi v primeru večjega tveganja morda bil boljši, kdo ve? Tako pa mu je ostalo 13. mesto v kombinaciji, s katerim je bil zadovoljen, manj zadovoljen pa je bil z zaostanki, ki so bili kar precej visoki. Sicer pa mu je na OI ostala vrsta spominov. To so spomini na skupno delo z Bojanom Križajem, ki je tedaj že tekmoval (to so bile zanj 1. OI), spomini na smukača Ajdina Pašoviča, na sicer skromne vendar ..prisrčne" igre, na bivanje v manjši vasi, na precejšnje število tistih, ki so jih „varovali", pa na veliko števiio igralnih avtomatov, na katerih so se zlasti „udejstvovali" tekmovalci iz vzhodnih dežel. Tedaj so bile zvezde Klammer, Thoeni in začetki uspešne poti Stenmarka. Tudi on je mnenja, da so bili tekmovalci tedaj še bolj amaterji, da smučanje še ni bilo tako popularno, sami treningi ne tako strokovni in specialni, pa tudi finančnih sredstev je bilo bistveno manj. To je bilo obdobje, ko je Tone Vogrinec začel „s polno" paro, ko so treninge vodili strokovno usposobljeni trenerji, ki so skrb namenili tako tehnični, kot psihični plati tekmovalnega športa. Od tedaj naprej je tudi več in boljših kondicijskih priprav, strokovno usposobljenih trenerjev, več je prizadevanj za doseganje „tempiranega" viška forme. Vsepovsod pa je potrebna tudi športna sreča, ki često odloča o marsičem. Morda bi si naš sogovornik udeležil še enih olimpijskih iger' in sicer v Lake Placidu, vendar žal ni bilo dovolj finančnih sredstev za tako dolgo pot. Sicer pa je Andrej Koželj, dipl. pravnik zaposlen v Astri, še vedno rad v prostem času smuča, morda se bo kdaj ukvarjal tudi s trenerstvom. Vendar skupaj s sogovornikom ugotavljata, da je „smučarija" danes za vsak žep že predraga rekreacija, da pa o finančnih sredstvih, ki jih zahteva že sama priprava na tekmovalno smučanje sploh ne govorimo. Oba sicer želita, da bi se njune hčerke ukvarjale s športom, vendar obenem ugotavljata, da je vrhunski šport danes zelo krut, da zahteva celega človeka, obenem pa tudi, da je zelo malo staršev, ki bi zmogli veliko finančno breme. Z razmerami v svojih okoljih v naši občini sta kar zadovoljna. Igorja vežejo na Ljubljano prijatelji in ne nazadnje tudi delovno mesto, Andrej pa upa, da se bo v Mengšu, kamor se je šele dobro preselil vživel. Oba bosta sodelovala pri prenosu olimpijskih iger, sicer pa jima želimo veliko uspešnega dela v službi, veliko zadovoljstva pri njunem rekreativnem ukvarjanju s športom in več časa za igranje tenisa, ki je njuna skupna ..ljubezen". Vera Vojska VABILO vse občane in delovne ljudi, vabimo na sprejem olimpijskega ognja, ob 16. Olimpijskih igrah SARAJEVO 1984, ki ga bomo sprejeli v četrtek, 2. februarja 1984 ob 13. uri na ploščadi pred Veleblagovnico Napredek Domžale. Obenem vabimo tudi na kulturno—zabavno prireditev, ki bo 2. februarja 1984 ob 19.30 uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor za sprejem olimpijskega ognja v občini Domžale MllIN lil li 888888W ^\wm\'\%'^^^^^^^^^^^^^^SSS^^SsSsSW^^^^^^^^^ Predsednica TKS Domžale Vera Banko (na sliki) podeljuje bronasto plaketo Tomažu Drolcu Podelitev odličij telesne kulture občine Domžale Telesnokulturna skupnost Domžale je pripravila 10.12.1983 tradicionalno prireditev „Srečanje telesnokulturnih delavcev". Prireditev je bila namenjena tako aktivnim športnikom kot njihovim navijačem, saj je tako stik med športniki, organizatorji in navijači pristnejši. i Telesnokulturna skupnost Domžale je tokrat že sedmič zapored podelila odličja najzalsužnejšim športnikom - republiškim in državnim prvakom plakete telesnc~"~ kulture občine Domžale, občani pa so za dolgoletno delo v telesni kulturi prejeli | mlajši priznanja, starejši pa plakete in Bloudkpve značke. 1 Slavnostni govornik na „srečanju telesnokulturnih delavcev" je bil predsednik občine Domžale tov. Karel Kušar, ki je v svojem izvajanju poudaril pomen telesnei kulture v razvoju človeka in veliko vlogo amaterskih delavcev v telesnokulturnifi|£! organizacijah in društvih. Na predlog krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, Občinskega sindikalnega sveta Domžale in telesnokulturnih organizacij so obličja prejeli: *te< kle PRIZNANJA * Con - Orel Tone, Športno društvo Partizan Trzin, za sodelovanje pri organizaciji tekmovanj in dela v organih upravljanja društva, -Mesar Stane, športno društvo Partizan Trzin, za delo v društvu pri organiziranju tekmovanj, " tec - Športno društvo Vir - balinarska sekcija „Budničar" za organizacijsko iti ustvarjalno delo pri izgradnji balinišča in tekmovalne uspehe, • S - Kožar Janez, Športno društvo Vir za vzgojo, strokovno delo, za organizacijsko 1( delo in prostovoljno delo, s - Pervinšek Marjan, Športno društvo Krašnja - za več kot 10 let aktivnega deli na področju telesne kulture v Krajevni skupnosti Krašnja, ! - Marolt Vinko, Smučarsko društvo Domžale - za 10-letno organizacijsko delo' smučarskem društvu, - Športno društvo Moravče - sekcija smučarski skoki - za vzgojo mladil tekmovalcev in tekmovalne uspehe, - Hostnik Alfonz, Atletski klub Domžale - za organizacijsko delo in sodelovanji si pri vseh tekmovanjih na področju atletike, - Gregorič Janez, Smučarski klub Ihan - za več kot 10-letno delo kot aktivn " tekmovalec in organizator, - Jenčič Milan, TVD Partizan, Mengeš - za pionirsko delo v ženski košarki, - Habjan Nika, TVD Partizan Mengeš - za vadbo cicibanov. { _ PLAKETE Bronaste: - Rak Franc mL, Smučarski klub Ihan - za tekmovalne dosežke n strokovni delo v klubu, - Velepec Janez, TAK Domžale - za več kot 10-letno delovanje v klubu, - Kurzvveil Breda, TVD Partizan Jarše - za več kot 10-letno delo v društvu, - Cerar Štefan, Športno društvo Krašnja - za več kot 10 let aktivnega dela nf * področju telesne kulture v KS Krašnja, _ - Športno društvo Helios Domžale - za več kot 10-letno delo pri organizacij' rekreacije v delovni organizaciji, - Otrin Janez, Košarkarski klub Domžale - za več kot 10-letno delo v društvu"""" - Muller Franci, Košarkarski klub Domžale - za več kot 10-letno aktivno delo' društvu, f - Dolinar Marjan, Hokejski kljub Prevoje - za več kot 10-letno delo kot igralci ' in vzgojitelju mladih hokejistov, pr - Zalokar Nuša, TVD Partizan Mengeš — za več kot 10-letno delo na področji splošne vadbe, - Goltez Matjaž, Smučarsko društvo Domžale - za dolgoletno pedagoško strokovno delo pri vzgoji alpskih smučarjev. Srebrne: - Občinski sindikalni svet Domžale - za 20-letnico organiziranja delavsk športnih iger, - Težkoatletski klub Domžale - za 20 let uspešnega dela - Ves Tone, TVD Partizan Mengeš - za aktivno delo v šahovski sekciji, - Postržin Karel, Strelska družina Domžale - za več kot 20-letno delo področju telesne kulture v občini, - Pižem Janez, Nogometni klub Ihan - za dolgoletno delo v nogometu, - Kolomaz Franjo - TVD Partizan Domžale - za aktivno delo na vzgoji i strokovnem delu na področju množičnosti, - Košak Majda, TVD Partizan Domžale - za dolgoletno delo na področj množičnosti in splošne rekreacije, pr - Doužan Bore, Košarkarski klub Domžale - za več kot 20-letno delo nr)c področju košarke, - Hribar Anton, Nogometni klub Domžale nogometa. za dolgoletno delo na področj' (d, BLOUDKOVE ZNAČKE nc az ia za več kot 20-letno delo na področj )rn Zh >rc Bronaste: - Kržan Niko, Strelska družina Domžale telesne kulture - strelstva. Srebrne: - Pevec Drago, Nogometni klub Domžale - za 20-let amaterskega dela Or nogometni organizaciji in v MNZ Domžale-Kamnik, )gj - Guberinič Danica, Košarkarski klub Domžale - za izredne dosežke tekmovalnem športu. .OI '9. Športniki, ki so prejeli plakete telesne kulture Bronasto: - Drolc Tomaž - AK Domžale kategoriji pionirjev letnik 1968, - Grilj Slavko - TAK Domžale - Slovenski mladinski prvak, - Kovačič Sašo - slovenski mladinski prvak, - Sare Tone - slovenski mladinski prvak, - Klopčič Jože - slovenski mladinski prvak, ?f/ - Česnik Patricija - Smučarsko društvo Domžale - za doseženo prvo mesto, ski surfu na mednarodnem prvenstvu SFRJ, - VaTšek Andrej - za doseženo prvo mesto v surfu na pokalu Slovenije, O/i - Konjeniški klub Krumperk, ekipni mladinski prvaki Jugoslavije. i0f aš e iol prvak Slovenije na spomladanskem krosu pO y >r7) 'tr, TAK Domžale - slovenski članski prvak v kategoriji do 60 k| in ar, Hi Srebrno: - Kočar Marjan - Mihalec Irena - AK Domžale - prvakinja Slovenije za ženske v teku na 10 kri - Šahovsko društvo Domžale - republiški prvak v letu 1982. Zlato: - Verbič Peter - državni prvak v cestno-hitrostnih dirkah kategorije 50 CM, - Avbelj Marjan - državni prvak v moto-crosu v kategoriji 250 cm3, - AMD-FAM Lukovica - državni ekipni prvak v kategoriji 250 cm3, moto-cr^ - ekipa je nastopala v naslednji sestavi Avbelj Marjan, Andrejka Vladimir, Cer Jože, Kreč Roman - vodja ekipe Kersnik Grišo, - Mordej Violeta - ŠDOlimpija in ŠD Trzin. ? Priznanja, plakete in Bloudkove značke je podelila predsednica skupščine. Telesnokulturne skupnosti Domžale tov. Vera Banko. Ob prijetnem razpoloženje// srečolovu, plesu smo se dogovorili, da se ponovno srečamo že ob slovesnosti prihodu olimpijskega ognja v Domžale 2.februarja 1984. M. GotSn 601 5015