Stev. 27. V Mariboru 2. julija 1891. Tečaj XXV. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- I Posamezni listi do 1)6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem njem na dom za celo leto S gld,. za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt trgu po 5 kr. leta 8» kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi so ne sprejemajo, koroške ulice. hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list Za oznanila ae plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kri brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat IG kr. Vabilo h tmrocbi. Z mesecem julijem začne se II. 'polletje in prosimo torej p. n. naročnike, katerim s tem dnevom poteče naročba na „Slov. Gospodarja", naj se podvizajo nadalešnjo naročnino doposlati, da se jim ne pretrga ali pa ustavi dopošiljanje lista. „Slov. Gospodar" stane do konca leta 1 jI. 60 kr. in do konca septembra pa 80 kr. Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah, ker so take poŠiljatve najbolj ročne. UpravniŠtvo. Krši. ljudstva pa kršč. ljubezen. (Konec.) Trdno ae držimo, pravijo na dalje mil. knezoškof, Boga in cerkve in neomabljivo se držimo cesarja in države! Da se trdno držimo cesarja, to je potreba našega hvaležnega srca, in je poleg cerkvene zapovedi, ki zapoveduje: „Boga se boj in kralja spoštuj", zahteva našega razuma. Mi dobro verno, da je presvetla najvišja vladarska hiša jedina vez, katera trdno spaja dele habsburške države, ki so tako različne po jeziku, zgodovini in šegah, ona jim daje varstvo in jamstvo za svobodui razvoj vseh svojih posebnosti. (Odobravanje.) Pač v nobeni drugi državi po širnem svetu ne po menja krona v toliki meri državne edinosti, ne varuje omike ter ne brani notranjega miru, kakor v našem slavnem cesarstvu. (Šumno odobravanje). Presvetla vladarska rodbina in nje slav-novenčani glavar je ognjišče, katero s privla-čevalno silo različne dele združuje v trdno in dobro vrejeno celoto ; ob enem je temelj in krona državnega poslopja v srci Evrope, v katerem živijo raznojezika ljudstva. Za to oživlja nas vedno čustvo spoštljive udanosti iu požrtvovalne ljubezni do očetovskega vladarja, čuvstvo globoke hvaležnosti velikodušnemu dobrotniku na najlepšem posvetnem vladarskem prestolu. (Dobro!) Zvesto ljubimo kraljestvo božje na zemlji in njenega vladarja, in iz vsega srca tudi ljubimo svojega cesarja in našo Avstrijo. Iskreno želimo, da bi zavladala mir in sloga med narodi in rodovi avstrijskimi, da vsikdar ostane država mogočna. Kdor seje neslogo in razpor med avstrijske narode, slabi drago nam domovino, (odobravanje), saj nam je rekel največji učitelj : „Kraljestvo, ki je v sebi nejedino, razpade". In razpad svetovnega reda slika z besedami: „Narod se bode dvignil zoper narod, kraljestvo zoper kraljestvo. In ker prevladuje krivica, ohlajevata se bode pri mnogih ljubezen". Mi Avstrijci, naj že govorimo katerikoli jezik, smo ena družina, en narod, narod avstrijski, in kot Avstrijci smo narodni in moramo biti. (Ploskanje, burno odobravanje.) Ali v tej zvezi privoščimo vsakemu narodu, kar ima po pravici, in radi vidimo, da se da vsakemu narodu, kar ima pravico terjati. Ge bode poleg največje in prve zapovedi: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vseh svojih moči", ravno tako tudi tej jednaua: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe", povsod dobila veljavo, če „ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe", postane narodni program, tedaj se bode sedanji zopern in ničev boj med narodnostmi premenil v blagodejno tekmovanje in pospeševanje omike in napredka naše ljubljene Avstrije. Zares prav božja previdnost je narekovala vladarju, našemu ljubljenemu očetu, prepomen-ljivo geslo: „Viribus unitis". Vi, moji mnogo-brojni narodi, ne skušajte svojih moči drug proti drugemu, temveč drug z drugim za blagor, srečo in moč prelepe domovine! (Burno odobravanje.) Resnica, preljubi v Gospodu ! „Con-iunetis viribus" za Boga in cerkev, cesarja in domovino! „Viribus unitis" tudi v teh dnevih skupnega posvetovanja, naj se srečno reši veliko delo, katerega vam nudijo mnoge previdno in temeljito izdelane resolucije: resolucije, s katerimi se popolnoma strinja dne 15. maja, ob- čudovanja vredna enciklika „Rerum Novarum" našega slavno vladajočega papeža Leona XIII., ki se peča s socijalnim vprašanjem. „Živelo dejanje"*) Tako je bilo zapisano, kakor sem čital na rojstni hiši device Orleanske, znane blažene borilke za Boga. Živelo dejanje! Kar mislimo v duhu in čutimo v srcu, to spoznavajmo z jezikom in s tem naj se druži dejanje. (Dobro!) Potrebno je dandanes, da se okrepi pravi katoliški duh in pristno krščansko življenje. Živelo dejanje! Krščansko prepričanje in mišljenje naj se vresničuje in naj deluje povsod, vplivaj povsod v javnem in zasebnem življenji po mestih in državah pokaže naj se v besedi, in v delih, v vsem dejanji iu nehanji. Živelo dejanje! Jaz sem rekel, Bog pa blagoslovi! Gospodarske stvari. Škropljenje trsja. Nekaj besedi smo tovnej izpregovorili za škropljenje z azurinom in to smo storili z ozi-rom na skušnje, ki so jih storili na vinorejski šoli v Mariboru. Na to pa nam piše g. Jože Slekovec, nadučitelj v Jarenini, tole: Reče se, da je eno škropljenje z azurinom tolike vrednosti, kakor dvakratno škropljenje z ga-lico. Podpisani hoče iz lastne skušnje o tem nekaj razjasniti. Predlanskim, tedaj leta 1889, sem naročil 6 kilogramov aznrina na Dunaji, kar je stalo okolo 16 gld., ter sem ž njim škropil po vinogradu; a le z malim uspehom. Listje se je kljubu temu, da je bilo poškropljeno, sušilo, ker -ga je peronospora še sploh napadla. Se ve, da sem škropil samo enkrat in to v začetku rožnika. Leta 1890 sem škropil z modro galico, a uspeh je bil boljši. Ker je lansko leto suša razvijanje peronospore zadrževala, zato sem pol vinograda le samo enkrat poškropil. Še le meseca kimovca, ko se je jela megla po jutrih kaditi, je nastopila p ronospora ter uničila vse neškropljeno listje v 14. dneh. Poškropljeno, tudi samo enkrat, je precej zdravo ostalo; dvakrat poškropljeno listje pa je bilo tako zdravo, da se je moglo o trgatvi grozdje med njim iskati, da ni zaostalo. Tedaj modra galica tudi 1% z apnom gotovo pomaga, ako-ravno so tu pa tam sit^obe s škropilnico. K temu še se lahko vidi, kako daleč se je škro pilo z galico, kar se pri azurinu le težko opazi in delavca moti. Jaz priporočani škropljenje z modro galico. Gotovo pa je dvakratno škropljenje z galico večje vrednosti, kakor enokratno škrop Ijenje z azurinom. Kako mi je mogoče z azu- *) Tako v francoskem jeziku, po našem bolje: „Na dolo!" ali „Delo le velja!" Uredništvv. riuom prvikrat vse tisto listje poškropiti, ko jega še takrat ni! Iu ravno najbolj nežno listje uniči peronospora najprej. V tem mi nikakor ne oporekamo g. nad učitelju, marveč še hvaležni smo mu za prijazne vrste. Vendar pa dostavimo, da brž azu-lin, ki ga je g. nadučitelj dobil za tako dragi denar, ni bil pristen in je torej škropljenje z njim bilo prazno delo. Sedaj pa azurin ne hodi več tako drago, mogoče pa je vendar-le še tudi goljufija pri njem, zato smo rekli, da so mora gledati na to, da se dobi pravo, pristno blago. Kako je z novimi ameriškimi vinogradi na Bizeljskem? „Dol. Novicam" se piše o novih vinogradih tako le: Znano je, da je trtna uš sloveče bi-zeljske vinograde popolnoma uničila. Država je napravila tam ameriške trtnice, ameriške po-skušalne vinograde, katere nadzoruje kaj razumni iu jako marljivi gospod Janez Malus. Ravno ta gospod se je hotel prepričati, je-li ameriška trta riparija res taka, da je trtna uš ne more ugonobiti ? Zasul je v ta namen že pred leti k nekaterim riparija-trtam za dobra dva klobuka čez in čez ušivih korenin domačih trt, in kaj je našel ? Da so imele čez več mesecev riparije ua svojih koreninah ali le iz-ginljivo malo, ali pa kar nič uši. Danes stojč še ravno iste riparije čvrste, krepke, ker jim uši ne morejo do živega. Ravno ta gospod je pa skusil tudi razne priporočane načine cepljenja ali požlahtnjenja ameriških trt s cepiči domačih. Pri tem se je prepričal, da je najboljše cepljenje v zelenem, ali poletno cepljenje, izvršeno po načinu prostega poročevanja, ali kakor se tudi zove, kopulacije. To požlahtnjenje mu gre čudovito hitro izpod rok, in prime se mu kar vse. Letos n. pr. je požlahtnil maja meseca s pomagači, katere je sam naučil in izvežbal, v lastnem vinogradu 3600 trt, od katerih se le 26 cepičev ni prijelg. Skušal je pa tudi cepljene ameriške trte pogrobati, ter je napravil iz jedne same, zeleno cepljene, po tri do štiri evropske grme, in tudi to se mu je sponeslo prav dobro, čisto povoljno. Skusil je tudi zeleno cepljene ameriške trte izkopati ter jih na stalno mesto v novi vinograd presaditi ter koj tudi pogrobati, kar se mn je isto tako povoljno sponeslo. Danes ima mož že tri čisto nove lastne ameriške vinograde, imajo jih pa že tudi drugi sosedje. Sploh napredujejo v Bizeljski okolici vi-nogradarji z zasaditvijo novih vinogradov tako, — nekateri pridelali bodo že letos do 60 veder vina — da bodo v prav malih letih ravno toliko vina pridelovali, kakor so ga prej, ko filoksere še niso poznali. Veselje je slišati, da do 112 oseb, ki znajo cepiti, vsaki dan po okolici trte cepljuje; plačilo dobe od gospodarjev dotičnih vinogradov, po jeden do dva krajcarja od požlahtnjene trte, katera se je dobro spo-nesla. Gospod Malus poučuje v gotovih dneh ljudi v cepljenji, med temi tudi dekleta, in vsako leto imajo taki učenci gotov dan cepljenje za premije. Tisti, kateremu se med 100 po-žlahtnitvami največ prime, dobi 5 H. itd. Letos bode tako cepljenje za premije prve dni julija, prav pod Bizeljsko cerkvijo na šolskem vrtu. Nekaj o krompirji. Sedaj že gre krompir h koncu in skorej prav, kajti že ni nič posebno zdrav, izlasti ako je pognal kali. Kdor pa si hoče ga obdržati, da mu ne požene, ta stori to lehko tako-le: Postavi se kotel vrele vode in va njo se dene v kaki vrečici krompir ter drži kacih 5 sekund V vodi. Na to se potegne iz nje, razsiplje po tleh, da se ocedi. Ako se je to zgodilo, razpo-loži se krompir na kakem suhem zračnem kraji, dokler ga gospodinja ne potrebuje. Za na mizo je izvrsten, ali se zna, da ni več za saditvo. Sejmovi. Dne 4. julija v Mariboru, v Podplatu, iu na Vidmu. Dne 7. julija v Vojuiku in na Kapli. Dopisi. Iz Pilštanja. (Veselica za „pečino".) Naši domoljubi so priredili na binkoštni ponedeljek veliko veselico ua gradu „Hartenstein". Že v petek popoldne je stala visoka smreka, na kateri je vihrala slovenska zastava in je naznanjala, da se tukaj nekaj posebnega vršilo. Bilo je precej vrlih Pilštanjčanov in tudi nekaj drugih gostov iz obližja. Zabava je bila res prav izvrstna; kajti odmevale so slovenske pesmi krog in krog. A tudi naše domače godbe ne smemo pozabiti, katera nam je s svojim izvrstnim igranjem zabavo povišala. Zato lahko rečem, da še imamo na Pilštanji zadosti slovenskih domoljubov, ki se potegujejo za narod slovenski. Ta veselica je bila trn v očesu nekaterim bližnjim nemškutarjem in nem-čurjem, Pač zelo slabo za ta mali okraj, da se še dobi tukaj nemčurjev. Mi pa bodimo vrli in stanovitni Slovenci, kajti po stanovitnosti pridemo do zmage. Rodoljub. Iz Mestinj. (Pojasnilo.) Dopis v št. 24. od naše vasi je krčmarja vžalil, tem bolj, ker je on naroden in iskren Slovenec, in zastopnik banke „Slavije", ud družbe sv. Mohorja in družbe sv. Cirila in Metoda. On se tudi upa očitno spoznati, da je Slovenec, kajti se je že zgodilo, da se pri politični uradniji ni hotel na nemško pismo podpisati. Da seje pa zadnji dan maja nemškega jezika poslužil, tega gotovo ni bil nemčurski duh kriv, temveč je to storil iz šale ali pa iz drugega vzroka. Naj bi mu tedaj bralci „Slov. gospodarja" tega za zlo ne vzeli. Lemberžani naj bodo pa ponosni, da tako vrlega narodnjaka v svojo sredo dobijo, kajti slavnost kakega kraja je odvisna od tega, če ima izvrstne može. Tomaž Smeh. Iz Remšnika. (Nevihta.) Dne 25. junija popoldne, okoli treh bilo je hudo grmenje in treskanje, kakor pri nas že dolgo ne. Pri Petru Greglu p. d. Aubrehtu, ste dve samici pleli na robu njive blizo hrama, ko se je že vihar z grmenjem in treskanjem bližal in še ni veliko deževalo, le nekatere kapljice so padale. Ena onih pleyic se zravna in reče; pojdive le domov, burja se bliža! in v tem trenotku vdari s strašnim hrupom va-njo tako, da je padla Katra Jauk in njena tovaršica črez rob na stezo in tudi neki popotnik, ki je hotel k Aubrechtu iti pod streho, se je zgrudil od sape zadet. Neža in popotnik sta kmalo vstala, da-si prestrašena, a Katro so nesli mrtvo v hišo. Za oživljenje bilo je vse prizadevanje zastonj. Ni se zavedela več. Katra Jauk, rojena dne 20. novembra 1829, bila je od svoje mladosti do nepričakovane smrti poštena, zvesta, pridna in pobožna samica in kot dekla pri vseh nepozabljiva, kjer je bila v službi. Polnih 9 let je bila v farovži zvesta dekla, drugim za izgled. Dne 27. junija t. 1. so se zbrala ovenčana dekleta, ter so jo po ganljivi pesmi, katero so ji v slovo zapeli g. Bezjak in pevke, vzdignila in nesla na miro-dvor, kjer zdaj spava spanje pravičnih do sod-njega dne. Posloviti se ni mogla od svojih rožni-venskih sester, vendar nad zvezdami je upanje veselega svidenja Ta slučaj nam zopet kliče nasproti: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure, kedar vas bo Gospod poklical na račun! 0(1 sv. Jurija na Ščavnici. (Nesreče.) Ne davno je gorelo ob 1/i7 zjutraj na Žejniku, zgoreli sto dve koči in preša; vžgala sta dva neporedna fanta, 11. in 10 let stara iz hudobije, občina ju zdaj spravlja v posilno delalnico; prav tako! — Tjeden potem je gorelo na Stari gori pri sv. Duhu zopet zjutraj, sumi se, da je tudi tukaj ogenj povzročil eden onih nič-vrednežev. — Pretekli četrtek pa je strela vdarila na dveh krajih. V Okoslavcih je pri priči ubila 5 letno deklico, stoječo pred hramom na vratčh, v Slaptincih pa je vžgala hišo. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! Iz Ribnice na Pohorji. (Redko veselje.) Kakor se ne moremo lahko ločiti od drazega prijatelja, da ne bi mu za slovo napravili kakšno slavnost, tako se tudi mi nismo mogli ločiti od priljubljenega meseca majnika drugače, kakor s prav pomenljivo slovesnostjo. Dne 31. majnika obhajala sta namreč zakonska Matija in Treza Urh svojo zlato poroko. Rojena, oba 1. 1816, ste pred 52 leti stopila v zakon, katerega sad je bilo šestero otrok. Oeravuo sta bila uboga najemnika, vendar sta pošteno in zadovoljno živela, vsaj ženica je rekla — kar malokatera žal more reci — da je nikdar ni grevalo zato, da je stopila v zakon. Pridni sosedje posebno gg. Vran, Vomer in Zapečnik napravili so jima lepo gostijo, kot spomin na minulo življenje ali „žarijo večerno". Ker je ravno zdaj popravljanje farne cerkve, zato seje ob polu dveh popoldne uvrstil sprevod z godbo na čelu k podružni cerkvi sv. Lenarta, kjer so po večernicah imeli čg. župnik govor zlatopo-ročencema, Nato peljejo v sprevodu starčeka v gostilno g. Fuhsoferja, kjer so se dobro imeli, pa pošteno, kakor je dobrih ljudi navada. Venec vsega pa so storili svatje s tem, da so nabrali za „darilo" zlatoporočencema precejšno svoto. Hvala jim! Vama pa, častite ženin in nevesta, želimo še dolga leta in pada bi imela v dolgosti in zadovoljuosti zakonskega življenja mnogo poslednikov. Pogorski. Izpod Sv. Jošla. (Pozor pri kupovanji sreče k.) Med kmetskim ljudstvom tukajšnjim in gotovo tudi drugod po deželi krožijo agenti ter v imenu nekega Žida iz Buda-pešte prodajajo srečke ali „lože", in sicer na obroke. V vrsto najcenejših sreček spadajo one, ki jih je pred devetimi leti izdala družba „Rudeči križ" imenovana po 12 gld. 50 kr. in tote sedaj židovje prodajo ubogemu kmetu po 30 gld.! Ob času pogodbe kupec plača le 1 gld. in se zaveže, da bode za srečko plačeval še skoz 29 mesecev, vsaki mesec po 1 gld. Takšno na videz netežavno plačevanje marsikoga spravi na limauce. Toda srečko samo bode kupec dobil še le tedaj, ko bo izplačal ves obljubljeni znesek. Za vsako pošiljatev goldinarja moraš plačati poštnine 5 kr. in za nakaznico 1/2 kr., tako za pošto pride 1 gld. 59'/2 kr., če je namreč vse šlo gladko brez tožbe. Srečko „Rude-čega križa" pa danes, če želiš z dozdaj na-narastlimi obrestmi vred v vsakej menjalnici denarja za ceno okoli 17 gld. 50 kr. Iz tega pač razvidiš, da bi za znesek, ki si ga obljubil židovskemu agentu, skoro lahko dobil dve srečki. Nauk : Ako ti agent, čer a v» o je osebno poštenjak, ponuja kakšuo srečko, a ti zadeve ne poznaš, povprašaj, predno skleneš pogodbo, povprašaj za sovet duhovnika ali učitelja ali katerega drugega zvedenca v občini. Zatorej: Pozor pri kupovanji sreček 1 Politični ogled. Avstrijske dežele. V nedeljo so neki že podpisale vlade: Avstrija, Nemčija pa Italija zvezno pismo, ki trpi na dobo šestih let, tedaj do 1S98. Ta „t r i p e 1 a 1 i j a 11 c a" ali zveza treh velicih držav meri na to, da se ohrani mir po Evropi, ali pa ona to doseže, to je še vedno vpiašanje. — V državnem zboru je mi- nister za uk in bogočastje odgovoril na več vprašanj ter je med drugim rekel, da on tirja, naj se ohrani molitev pred in po nauku v vseh šolah. To je že prav, toda doslej je na srednjih šolah ni, ali se opravlja le v redko kateri, po volji učitelja. — Kakor se zatrjuje, skliče se štajarski deželni zbor sredi septembra in trpi potem do konca oktobra. — V Cel ovc i je imel v nedeljo zloglasni šulverein veliko zborovanje. Razuineje se, da so na tem zborovanji veliko upili: Nemštvu več prostora 1 — Slov. občine na Koroškem oglašajo se sedaj druga za drugo, naj se v njih šoli uči slovenski. Da jih vlada le usliši! — Iz L ju bij a n e se je peljalo v Prago blizo 60 Sokolov in se ve, da so jih v Pragi vzprejeli prav slovesno. — Družba sv. Cirila in Metoda ima letos v Kamniku svojo veliko skupščino. Nova železnica priporoča to mesto, pa tudi od nas s Štajar-skega ne bode predaleč tje. — Na Goriškem biva sedaj narodna tihota; mesto vit. Tonklija so sicer novi možje v društvu „Sloga", toda zavoljo novih mož ni še videti novega delovanja. — Poslanec Nabrgoj ima težko delo z lahoui v Trstu, vendar pa se ga bojijo, ker jim nikjer ne prizanese. Njegova beseda velja pravični stvari okoličanov in zato ima vso okolico za seboj. — V Barkovljah pri Trstu snuje se društvo, ki hoče postaviti ondi „Narodni dom" t. j. hišo, v kateri bode slov. čitalnica in pevsko društvo. -— V P ulj i je bil svitli cesar, ko je šel iz Reke, slovesno vsprejet, pa tudi po drugih dalmatinskih mestih je bilo enako navdušenje, ko je prišel svitli cesar tje. — Na Re ki je nahujskana drhal prisilila slov. čitalnico, da je vzela trobojnico s strehe v tem času, ko je bival svitli cesar ondi. — Ogerska vlada se je vdala ter je nastavila nemškim prebivalcem v Sedmograjskem take može na čelo politične uprave, da so z njimi zadovoljni. Nemcem je torej vlada vsaj nekaj popustila, da bi pa Hrvatom, Slovakom tudi enako ravnala, o tem še ni sluha, ni duha. Vunanje države. Dolgo že ni nič več slišati, ali in kako blizo da so dogovori sv. očeta Leona XIII. in pa ruske vlade glede na katoliške škofije v Rusiji, ki še »nimajo svojih škqfov, pri konci. Dozdeva se človeku, da so se v resnici pretrgali in to za dalje časa. — Zavoljo tripelalijance so si poslanci v italijanskem državnem zboru segli že v lase, kajti veliko je tacih, ki je ne marajo. Prišlo je vsled tega že do pretepov v hiši drž. zbora. No, če ima katera država koristi od te zveze, Italija ima jo poleg Nemčije gotovo. — Po vseli mestih francoske republike so sedaj „strike" delalcev; prav neumno, kajti v tem času sploh ni veliko dela in delalci pridejo še s svojim „strike" ob to malo dela in torej ob malo zaslužka, kar bi ga še sicer imeli, tako bolj iz navade, da se obdrži dobro ime tovarne. — Na Angleško prideta sedaj nemški cesar in cesarica. Lehko se zna, da bode vzprejein veličasten, saj je angleška kraljica „stara mati" cesarju Viljemu II. Vrhu tega pa se govori že o posebni zvezi Nemčije in Anglije, se ve, da zoper Francoze in zato dela tudi angleška vlada na to, da bode vzprejem tem sijajniši. — Na Ruskem se čuti, da nimajo zaveznikov in vsled tega je tam jim biti previdnim še bolj, kakor v kateri drugi državi. Lehko pa priznamo sedanji ruski vladi, da se zaveda tega in zanaša se torej le na lastne moči, na lastno vojaštvo, to pa tudi množi v veliki meri. — Mladi srbski kralj, Aleksander, ne gre k očetu v Pariz, ker je ljudstvo zoper to ter ne vidi rado kralja pri očetu, razkralji Milanu. — Na Turškem so roparji še sedaj tem drzniši, ker se jim je posrečilo pri prvem velikem ropu. V tem so roparji zajeli veliko denarja, turška vlada pa jim vse eno še ni prišla na sled. — V Aziji, v deželi Yemen, je vzbruhnila ustaja zoper turško oblast, toda Turki tajijo, da bi imela ona posebni pomen. — V Afriki še kuga ni popustila, ampak sega še dalje in to je v sedanji vročini v resnici nevarno. — Trgovina s sužnji pa pojema, vsaj v Afriki, ako govori angleška vlada resnico. — Iz Amerike čuje se o večih ustajah, posebno v Braziliji. Temu pa se nihče ne čudi, kajti sedanja republika nastala je tudi iz ustaje. Iz greha pride greh, iz ustaje pa ustaja. Za poduk in kratek čas. Osteklenej gori in zaktetem gradu. (Pripovedka, zapis. Matilda Kurnik.) Imel je oče tri sine. Oče je oslepel, joče se ubožec in tarna. Sliši pa o steklenej gori in zakletem gradu, v katerem je zavdana kraljičina; a kateri njo reši, dobi njo za ženo in vse njeno veliko bogastvo. V gradu se tudi nahaja živa voda, rab-ljiva za vse bolezni. Zaklestvo kraljičine pa pravljica tako le opisuje: „Kraljičina se omoži z mladim in poštenim kraljevičem, s katerim je upala, da bode v miru in lepi zastopnosti do smrti živela. Bil je pa tekmec, ki drugače ni mislil, kakor da ga bo vzela za soproga. Mislimo si ne malo jezo onega gospodiča, ki pa ni bil onemu jednak ne v pridnosti ne poštenosti. Ni čuda, da ne mara zanj. V tej jezi je toraj premišljeval, kako se osvetiti; na njegovo veselje mož one kraljičine umrje, a tudi dalje naprej se prepriča, da ona ne mara za nj. Sedaj je pa jeza tudi njegove matere, stare — čarovnice prikipela do vrhunca Zaklela je torej kraljičino in v tem nastane steklena gora in v gradu vse zakleto. Kdor bi si pa upal rešiti, mora s seboj imeti tri leskovice natančno pol leta stare, s temi naj kraljičino vdari in čez nekaj časa se gotovo predrami iz zaklestva ona, kakor tudi vse, kar je v gradu iu steklena gora se spremeni zopet v poprešnji stan." Oče pošlje staršega sina iskat steklene gore. Da mu na pot zalega konja, vina, živeža in mnogo denarja. Bil je že daleč. Vino mu • gre posebno v slast; tudi beli kruh in meso mu diši. Sreča pa berača, ki ga prosi za skor-jico kruha, a požrešnež mu ne da niti drobtinice. Vendar še ga berač vpraša, kam namerava: „Po živo vodo za mojega slepega očeta, gori nekam na stekleno goro !" je bil odgovor visokoletečega gizdalina, zapravljivca. Naravnost rečeno, pravi berač, nikdar ne bodeš plezal po steklenej gori. Z Bogom ! No, to ga tako razjari, da še tem bolj jame zapravljati denar, ki mu ga je oče le za potrebo dal; a na slepe oči očeta ni mislil. Tako brez uspeha primenca domu. Oče se ga razveseli iz kraja, a tudi raz-žalosti, kadar izve, da sin, katerega je prisrčno ljubil, ni ničesar opravil, ampak še brez potrebe je denar potrosil. Povedal mu jih je nekaj prav gorkih. Sedaj prosi srednji sin očeta, naj ga pusti v svet. Se ve, da s težavo dobi dovoljenje, ker že prvi ga je mnogo oškodil; vendar sila kola lomi; za svitlobo oči bi vsaki dal zadnji vinar. (Dalje prih.) Smešnica 27. „Dober dan, oslova mati!" kričijo učenci nad kmetico, ki je osla peljala. „Bog ga daj, oslovi brati", odzdravi žena in gre naprej. Razne stvari. (Podpora.) Svitli cesarje daroval požarni brarnbi v Sevnici ob Savi 50 gld. iz lastnega premoženja. (Novo poslopje) stavi se za c. kr. gimnazijo v Mariboru. Včeraj, dne 1. julija je iz-dignil baron Hein, c. kr. okr. glavar, kot zastopnik Nj. veličanstva prvo lopato prsti^ na torišči ter je s tem izročil stavljenje A. Cer-nieku,stavbinskemu mojstru v Mariboru. (Sulverein.) Poročilo nemškega šulve-reina za leto 1890 obžaluje, da je imelo društvo za 34.000 gld. manj prihodka, kakor leto poprej. Po naših mislih pa je še zmerom preveč denarja, kar ga izmeče društvo za svoje namene. (Mladina.) Dne 22. junija so v Cel j i zajeli dva mlada popotnika iz Dunaja. Na mesto v šolo šta jo fantiča potegnila v svet in prišla sta do Celja ravno, ko jima je potekel denar, kar sta ga bila starišem izmaknila. (Podružnica s v. C i r i 1 a in Metoda) za Gornjigrad priredi v nedeljo, dne 12. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v Gornjemgradu na keglišču g. Mikuša svoj občni zbor. Na vspo- I redu je: Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Pobiranje letnih doneskov in prostovoljnih daril. 4. Volitev novega odbora in prvomestnika. 5. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. (Slavnost) priredi podružnica Smarje-Slatina društva sv. Cirila in Metoda v dan 5. julija 1891 v prostorih krčme g. K. Jagodica v Smarji pri Jelšah. Na vsporedu je: 1. Ob 3. uri popoldne: občni zbor podružnice a) pozdrav predsednika, h) običajna poročila, c) govor. 2. Ob 6. uri: Koncert prirejen po Šmarij-skih glasbo goječih moččh s sodelovanjem mešanega zbora veleč. g. nadžupnika Frohlicha od sv. Križa pri Slatini in Šmarijske godbe. 3. Prosta zabava. Vstopnina h koncertu za osebo 50 kr. Odbor. (Deželna nižja gimnazija v Ptuj i.) Napoved učencev za I. razred vrši se dvakrat in sicer: ali dne 15. julija od 10—12. ure, ali pa dne 16. septembra od 10—12. ure. Sprejemna skušnja začenja se vsakokrat ob dveh. V II., III. in IV. razred se bodo sprejemali in upisovali učenci 17. septembra od 2 — 4. ure. Tschanet, ravnatelj. (Kresovi.) Kakor se nam poroča, mislijo slov. fantje v soboto večer, dne 4. julija, na biljo sv. Cirila in Metoda napraviti na večih krajih kresove. (Bralno društvo) pri sv. Andraži v Slov. gor. ima dne 5. julija t. 1. na imendan sv. Cirila iu Metoda javno slavnost v gostilni Stevo 1'ichlerja z naslednjim sporedom: 1. „Naprej zastava Slave" S. Jenko, (svira godba). 2. „Slovenec sem!" Av. Ipavic (petje). 3. Slavnostni govor. 4. „Pozdrav Slovenskih goric", F. Za-dravec (svira godba). 5. „Domovina mili kraj!" Aut. Nedved. 6. „Venec slovenskih pesni", P. (svira godba). 7. „Kam?" A. Hajdrih. 8. Gle-dališčna igra: „Svoji k svojim", spisal dr. J. Vošnjak. 9. Glasba nadaljuje koncert, prosta zabava in sprejemanje novih udov. Začetek točno ob 3. uri popoldr \ Vstopnina v prid društva 10 kr. od osebe. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Društvo) „Siidmark" ima veliko veselico dne 5. julija v Gradci. To jim sicer bodi, ali čudno se nam dozdeva, da jim sme vojaška godba c. kr. pešpolka št. 27 veselje poviševati. (Prisrčno zahvalo) izreka krajni šol. svet Št. Lenarški pri Veliki nedelji gospodu Francu Rakušu, nadučitelju pri sv. Bolfanku, za 180 knjižic „Dom in šola", katere je ob bla-goslovljenji naše nove šole, deci daroval. T. Ko r p ar, načelnik. (Nesreča.) V noči 30. junija je prišel delalec Jurij Herič med vagone na Koroškem kolodvoru v Mariboru. Siromaku jo zdrobilo prsa, da je bil pri priči mrtev. (Mašniško posvečevanje) bode letos dne 21;, 23. in 25. julija. Posvečeni bodo gg.: Alojzij Cilenšek iz Gotovelj. France Časel od sv. Frančiška v Stražah, Janez Kansky iz Opočna, Martin Lah s Pilstanja, Jak. Menhart iz Kamuice, Ant. Pintarič od sv. Tomaža pri Vel. nedelji, Matijav Škorjanec iz Št. Pavla v Sav. dolini, Alojzij Soba z Vidma, Fr. Višnjar iz Celja, Jarnej Vurkelc iz Št. Pavla v Sav. dolini, Viktor Weixler iz Slov. Gradca in Fr. Zdolšek iz Ponikve — vsi iz četrtega leta; iz tretjega pa gg.: Pankracij Gregore iz Št. Vida pri Ptuji, Jožef Kardinar iz sv. Križa pri Ljutomeru in Jožef Kržišnik iz št. Lenarta na Kranjskem. (Množitev.) Na Dunaji šteje se sedaj na 118.000 judov, pred 10 leti pa jih je bilo samo 72.000. V Budimpešti živi 102.377 judov in je v tem mestu že vsaki četrti človek jud, kajti vseh prebivalcev je v teh mestih-sestrah 486 671. (Črešnje.) V petek, dne 19. junija je nabirala Mica Pezdiček, dekla pri J. Lorberji, posestniku v Št. Petru pri Mariboru, črešnje pa je pri 3 metre visoko padla z drevesa ter si je v tem roko strla. (Ubežal) je dne 22. junija z dela pri Grebinji na Koroškem Fr. Kirchebner, kaznjenec iz kaznilnice v Mariboru. Dan pozneje pa jo je upihal z dela pri vinogradu vinorejske šole v Mariboru Jakob Reinprecht, kaznjenec iz Messendorfa pri Gradci. (Tatvina.) Neka Mica Dunk, 17 let stara dekla v Stražah, je. pobrala svoji gospodinji praznična oblačila ter je potegnila z njimi, kakor se misli, v Mariborsko mesto. Tu je doslej pa še niso videli. (Srečo) ima znani hujskač mladine, Jurij Schönerer, kajti pri c. kr. sodnijah v Mariboru in Celji so ga oprostili ter se on torej dobro ve ravnati, da ne zagreši česar zoper društveno postavo. (Zaprli) so dne 4. junija v Mariboru necega Jož. Cajzeka iz Rogaške okolice. Mož je že večkrat kašo jedel pri zaprtih durih. Tokrat je ukradel medeno pipo pri nečem krč-marji v Magdalenskem predmestji. („Drobtinice") za leto 1890 so med ostalim vsega priporočila vrednim berilom priobčile tudi življenjepis in podobo z naslovom: „Dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik, knezoškof lavantinski". Sestavek je lepo po domače napisal vlč. g. J. Voh, župnik pri sv. Martinu bi. Celja. Spretno pero imenovanega pisatelja je našim bralcem itak dovolj znano. In danes še knjigo posebič priporočamo zavoljo tega, ker je za blagor vernega ljudstva našega vneta „Katoliška družba" v Ljubljani na 60 kr. znižala ceno za „Drobtinice". (Kopališče.) Na Slatini je bilo do dne 25. junija 574 tujcev in je to jako malo za dobo dveh mesecev, vendar pa se razumeje, ker junij letos sploh ni bil ugoden za kopališče. Loterijne številke: Trst 27. junija 1891 50, 68, 86, 70, 85 Line „ „ 40, 43, 13, 52, 66 Lep vinograd na prodaj pri veliki cesti blizo Poličan, novo poslopje, hiša in klet, vse zidano. Več se poizve v gostilni na Pečici. 1-3 TOa žpnjarija l fcerla v JEXoeaIi (Kotsch) prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico. 11 Kari Pirch-ova lil j učarska