0 ureilbi učiteljskili plač na Kranjskem. m. 7. Starostne doklade. Ifl^azen Tirolske in Predarelske, kjer dobiva učiteljstvo decenalne doklade, so po vseh kronovinah vpeljane petletnice. V tem (^- oziru je pa naša dežela skoraj zadnja; poleg nizkih začetnih plač ima še skoro najnižje petletnice. Da se more efekt starostnih doklad bolje spoznati, sledi pregled plač in petletnic v vseh kronovinah: Dezela Avstrija n. Anizo Avstrija p. Anizo Bukovina Ceska1) Dunaj Dalmacija Galicija2) Gorisko Istrija Korosko Kranjsko Moravsko3) Predarelsko Solnograsko4) Slezija Stajersko Tirolsko Zacetna placa Starostne doklade Koncna placa uciteljeva goldinarjev avstrijske veljave 800. 700. 600 900. 800. 700 600. 500. 400 800. 700. 600. 550. 500 800 a) 500. b) 450. c) 350 900. 800. 700. 600. 500. 450. 400. 350 a) 600. 6) 500. c) 400 600. 500. 400 700. 600. 540. 480 700. 600. 500. 450 750. 650. 600. 550 a) 600. b) 400. c) 300 a) 800. 6) 600. c) 500 a) 600. b) 500. c) 400. d) 300 a) 900. 6)800. c) 700. d) 600 a) 600. b) 500, c) 400 6 po 50 = 300 6 po 50 = 300 6 po 50 = 300 1. 50; 2.3.4. polOO; 5. 6. po 50 = 450 6 po 100 = 600 a)6po75._)6po67-5. c) 6 po 52-5 5 po 50 = 250 a) 6 po 60. 6) 6 po 50. c) 6 po 40 6 po 60 = 360 6 po 50 = 300 6 po 40 = 240 6 po 50 = 300 a) 3 po 60. .) 3 po 40. c) 3 po 30 a) 6 po 80. .) 6 po 60. c) 6 po 50 a) 6 po 60. .) 6 po 50 c) 6 po 40. d) 6 po 30 a) 6 po 90. b) 6 po 80. c) 6 po 70. d) 6 po 60 a) 3 po 60. .) 3 po 50. c) 3 po 40 1100. 1000. 900 1200. 1100. 1000 900. 800. 700 1250. 1150. 1050. 1000. 950 1400 950. 855. 665 1150.1050.950.850. 750. 650. 600 960. 800. 640 960. 860. 760 1000. 900. 840. 780 940. 840. 740% 690 1000. 950. 900. 850 780. 520. 390 1280. 960. 800 960. 800. 640. 480 1440. 1280.1120.960 780. 650. 520 l) Zak. z dne 13. vel. travna 1894, 2) zadnji plač. razred 300 gld. odpravljen (zak. z dne 5. vel. travna 1896), :!) zak. z dne 25. mal. travna 1894, 4) zak. z dne 14. rožnika 1892. (V naštetih točkah treba poročilo finanč. odseka o proiačunu nortn. šol. zaklada za 1. 1897. popraviti, ker so se tedaj navajale starejše postave). Pis. 18* Ze po površnom pregledu rnora vsakdo priznati, vzlasti z ozirom na sosedni deželi, da so naše petletnice prenizke. Vzor, kako bi se starostne doklade imele uravnati, daje nam napredna Ceška. Le tain dospe od prirnerno nizke začetne plače s pomočjo petletnic učitelj tudi z ozirom na dejanske življenske razmere do priraerne plače. Ali ne bi kazalo tudi pri nas kaj jednakega vpeljati? 8. Stanovanja in stanarine. § 5. postave z dne 29. listopada 1890. 1. slove: Vsak voditelj (voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najtnanj iz dveh sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoječega stanovanja, katero je, ako rnožno, odkazati v šolskem poslopji. Kadar se mu takšno stanovanje ne niore dati, gre mu stanarina, katero je pri ravnateljih meščanskih šol odmeriti z 2O°/o njih tistocasne letne plače, pri voditeljih (voditeljicah) občnih ljudskih šol pa v Ljubljani s 120 gld., zunaj Ljubljane z 80 gld. Stalno nameščeno moško učiteljsko osobje na javnih Jjudskih šolah v Ljubljani dobiva stanarino, katera je določena za učitelje meščanskih šol s 15°/o njih tistočasne letne plače, za učitelje občnih ljudskih šol pa v I. in II. vrsti s 100 gld., v III. in IV. plačilni vrsti z 80 gld. Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanarine samo tedaj, kadar so imeli pravico do tega že pred veljavnostjo tega zakona. Stanarine za učiteljsko osobje na javnih občnih ljudskih šolah v Ljubljani plačuje normalno-šolski zaklad, za šolsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji." Dosti je paragrafov v naših šolskih postavah, ki nas zelo žulijo, malo pa jih je, ki bi prizadete tako občutno sekali, kakor ravno navedeni.*) Znana so učiteljska stanovanja. Postava zahteva 2 sobi, v istini so po navadi, recimo evfemistiško kabineti, v katerih je učitelj z obilo družino natlačen prav kakor sod s slaniki. Postava skrbi za deco, ker predpisuje prav natanko, koliko kvadratnih in kubičnih metrov naj ima vsak otrok v šolski sobi. Za prostore, kjer naj odgojitelj in učitelj te dece prebije svoj prosti čas, kjer naj se odpočije od trudapolnega dela svojega, ni našel postavodajalec mere. Nikjer ni rečeno, da bodi stanovanje zdravo. Ugovarjal bo kdo, češ: ako je šolska hiša na zdravem prostoru in ako so šolske *) Sklep v letošnjem deželnem zboru je vsaj nekoliko v tej zadevi poravnal, vendar le malo. Pis. sobe zdrave, bo gotovo tudi stanovanje. 0 pomote! Imenujem Vam lahko šolo, kjer so lepe, zdrave ucne sobe; pri vsem teni je pa nadučitelj, ki ima v isti hiši svoje stanovanje v vedni nevarnosti, da ga povodenj ne zagrne, stanuje namrec — v kleti. Stanovanje naj bo v dobrem stanu in — slikano. Morda bi kdo ravno glede zadnje tirjatve nekako čudno pogledal, a opravičena in poirebna je. Stanovanje, ki je pobeljeno, je zares čedno. Samo to nepriliko ima, da se hitro umaže in potem pa ni več čedno. Taka stanovanja treba vsaj vsako leto pobeliti, kar povzročuje dotičniku, ki je v njem, časih take neprilike, da se še belenja brani. Sicer je pa finančni efekt belenja in slikanja jednak. Več denarja na jedenkrat za dolgo vrsto let izdati, ali pa raanj, toda vsako leto, to se zjednači. Tirjati moramo tudi, da so sestojni deli stanovanja kolikor moč v zvezi, odločno rnoramo biti pa proti stanovanjem, ki so raztreseni po vseh delih hiše. Tega menda vendar ni treba utemeljevati. Potrebni stranski prostori! Kako elastiška je ta tirjatev! Potrebni stranski prostori so po našem mnenju: kuhinja, jedilna shramba, klet, podstrešje in drvarnica. Koliko tovarišev je pa, ki bi vse to v zadostni raeri iraeli? Ne tirjamo preveč, a zahtevamo, da bodi naturalno stanovanje tako, kakor je potrebno našim potrebam in — stanu. Stanarina-Quartiergeld. Srečna Ljubljana! Voditelj dobi tam kompletno stanovanje, obstoječe iz 2 sob in vseh potrebnih stranskih prostorov za 120 gld. Tega še pri nas ni na deželi v veejih krajih, kjer imamo stanarine 80 gld. Pa pustimo šalo! Postava pravi: »Vsak voditelj ima pravico do stanovanja." Naravno bi bilo, da se mu stanovanje tudi da. Ce ga pa ni, naj se pa da tak znesek, da bo v istini mogoče, si postavno odmerjeno stanovanje najeti. Sedaj pa mora tak voditelj, ki ima postavno zajamčeno pravico do stanovanja, od svoje skromne plače dolagati, da sploh stanuje. In to samo zaradi tega, ker je tako nesrečen, da službuje na šoli, kjer ni naturalnega stanovanja! Je li so morda taki voditelji manj vredni? Ne tajimo, da je stanarina 80 gld. za nekatere kraje popolnoma primerna, da za nekatere celo previsoka, a za druge je pa zopet veliko veliko prenizka. Cas bi bil torej že, da se stanarine istinitim potrebam raznih krajev primerno urede in sicer tako, da bo dotični znesek res stanarina, a ne to, kar je dosedaj, stanarinski pris p e v e k. Stalno nastavljeno moško učiteljsko osobje v Ljubljani dobiva stanarino, recte stanarinski prispevek, ostali imamo pa pravico do prostega stanovanja ali stanarine le tedaj, ce nam to šolska oboina privošči. Tudi ta določila povzročujejo mnoge krivice ter čestokrat zmanjšujejo občutno borne naše plaee. Večinoma smo zadeti kolegi in koleginje v večjih krajih, kjer so ravno stanovanja zelo draga. Reklo se je: ako hoče šolska občina boljše učitelje, bo že poskrbela za stanovanja. Pa ravno to pričakovanje se je izjalovilo. Učitelji se na takih krajih leto za letom menjavajo, gotovo ne v korist dotični šoli, a krajna šolska oblast sicer rnorda godrnja, stori pa ničesar. Pravično bi bilo, da se dovoli takim učnim osebani stanarinski prispevek, recimo polovico lokalne doklade dotičnega kraja. S tem ne bodo prizadete toliko revne kmečke občine, kjer imajo itak navadno vse učne osebe naturalna stanovanja, pač bi pa taka določba bogatejše šolske občine, kjer po navadi ni naturalnih stanovanj, napotila, da pripravijo svojemu učiteljstvu stanovanja. —ič. (Dalje prib.)