4. številka. Ljubljana, v torek (>. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKINARO Izhaja vsak dan, izvzemM ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejenian za avstro-o^eraku deželo za celo leto IG gl., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 #1(1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .3 gld. ;>0 kr., za en mesec 1 glA, 10 kr. Za pošiljanju na dom se račnna 10 kr za mesec, ISO kr. za eetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Sol li in T» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejenian za četrt leta 'A jgotd, — Za oznanila se plafiuje od ćetiristopno petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, f» kr., čo se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo Ja v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ..gledališka stolba". Oprav niš t v o, na katero nuj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno Btvari, jo v „Narodncj tiskarni" v Kolmanovej hiši. B^F*" Zaradi dcnainjcga praznika izide prihodnji list v četrtek. Kdj nas bči dolenjska volitev od zadnje sobote? V soboto so Dolenjci državnega poslanca volili in jednoglasno izbrali onega kandidata, katerega je priporočil narodni volilni odbor v Ljubljani, kneza Ernsta \Vindisch-griitza. Ta jednoglasna volitev nam kaže dvoje. Prvič: da je nemško-ustavoverne fitrankepri nas črez noč popolnem zmanjkalo kakor kafre na solnci, nij je več, in je nij videti! Drugič: da je narodne stranke disciplina izborna, trdna in močna. Volitev je pokazala, da je nemškutarska stranka na Kranjskem popolnem propala, in da so njeni agitatorji Kaltenegger-Sehrev JDežman res postali generali brez vojakov. Nobenega kandidata nij so mogli najti, da bi £6 bil za nje blamiral! Niti jednega glasa nij bilo v celem okraji za nje. In o! — v tem okraji, kjer prebivajo nemški Koče-varji! Še ti jedini pravi Nemci, ki so res na Kranjskem douui (in ki nijso prišli ali s cu-lico pod piizho rokodelstva ali kupčije mej Slo venci iskat ali pa služit v javno službico iz naših davkov plačano, kakor mnogo nemšku-tarskih agitatorjev in psovalcev na Slovence) — še ti nemški Kočevarji so se odrekli mižim nemškutarjeni in jim nehte več pokorščino izkazovati v borbi zoper opravičene zahteve svojih sodeželanov Slovencev. Če se to godi na zelenem lesu, kaj še le bode na suhem! Ta okraj je bil namreč ob svojem času prav za nemškutarje nalašč prirezan! Ko so namreč pod brutalno nemško vlado Auersperg-Lasserjevo vselej nepravični usta-voverci delali direktni volilni red in ga brez-ozirno prireza vali ter krojili prav za svoji Stranke „ domačo rabo", študirali so m. vse načine, kako bi se tudi na Kranjskem dal na kmetih vsaj en okraj tako izrezati, da bi „ustavu verno' ali neniškutarsko volil, lire/ vsega druzega pametnega sistema so tako priložili Kadeče in Trebnje h Kočevju, takti da ta volilni okraj Bega kakor dolga zaplata on jediuga konca Dolenjske črez sredo do druzega. In zdaj je nemškutarjeni še ta jedini okraj na kmetih ušel, ta posebno za dom preparirani okraj ! Niti jednega glasu nij več v tem okraji za nje! Nemškutarska „stranka" sedi sama, gola, v puščavi, pri nas je nij več. Za Boga, nemškutarski vodje bi se nam mogli smiliti, ko bi mi mogli in smeli njih hudobnost in stalno politično nepoštenost kedaj pozabiti. Že 31. decembra, torej štiri dni pred volitvijo, se je trudil „Laib. TagbL", ohcijalni organ ljubljanskega „konstitucijonalnega dru-žtva" in vodij Kultenegger-Sehrej-Dežmana, da bi opisal AVindischgriitza kot „krampusa" notranjskih kmetov v gozdnih stvareh, in je imenoval zasmehljivo njega kandidaturo „eine heitere iiberraschung." Vso zastonj! Ni jednega glasu nij „Laib. Tagbl." privpil. Pregovor pravi, da oslovski glas ne sega do nebes, izkušnja pa kaže, da „Tagblattov" glas ne prileti niti do Kočevja ne! Drugič pa se vidi zopet v tej volitvi vzbujena narodna zavest in moč narodne discipline naše stranke. Volilci \Vindiscligriitza nijso poznali, vendar so ga volili, ker je bil priporočan od vodij narodne stranke, kateri so v teškej borbi dolgoletne opozicije dokazali, da jim je blagor naroda in narodne stvari najprej pri srci. Čeravno bi bili rajši dali glasove odločnejšemu narodnemu Slovencu, volili so vendar iz oportunnosti priporočenega ple-menitaša, upajoč, kakor z njimi vred tudi centralni volilni odbor, da bode po svojem odličnejšem socijalnem stanji drugim slovenskim poslancem zdatnejša podpora pri dosezanji naših narodnih terjatev in zvest drug pri vseh političnih in gospodarstvenih vprašanjih. To pričakovanje je rodilo jednoglasnost, ta ljubezen do naše narodne stvari je rodila ono odlično složnost vseh narodnih glasov, kakor jo vidimo in udušila vsakakoršne osobne ali lokalne pomisleke. Vse to pa nalaga knežjemu novovoljencu dolžnost, po svojej moči in resnej volji držati se narodnega programa, programa svojih volilcev. Odlično izborna složnost slovenskih zaupnih mož centralnega volilnega odbora, kakor jednoglasnost dolenjskih volilcev naklada izvoljencu dolžnost, pred očmi imeti, da slovenski narod, ki ga je le na pripor o čbo svoj i h narodnih voditeljev volil, dan denes nij zadovoljen le z obljubami ali prijaznimi besedami, temuč terja dejanja in značajnega prizadevanja. Slovenci nikakor ne volijo poslancev, da bi kontu s tem ustregli, temuč oni volijo, da bi do svojih ustavnih pravic prišli in da bi ne bili več na zid pritiskanj, kakor so bili dozdaj zmirom. Kako si £Lvs,tri,ski hamci ravno-pravmst toln čijt. V politiki našoj je na dnevnem redu še zmirom motrenje.češke spomenice, in v njej nij uže skoraj več stavka, katerega ne bi bile centralistiške novine na tanko pretehtale in — obsodile. Posebno jih v oči bode zahtevanje Cehov, da se narodnostna ravnopravnost uvede in izvrši na universitas Carolina v Pragi administrativnim potoni, ker doslej stoji člen 19. državnega osnovnega zakona osamel, brez določen, ki se tičejo njega i/vršenja. Čehom se za to očita oil centralistov, da puščajo v svojih zahtevanjih po ravnopravnosti na strani in v nemar državni interes; ustavaki naglašajo to, kakšno neugodnosti in neprilike bi nastale po tem, ko bi se vseučiliščne preskušnje lehko delale tudi v kakem drugem nego nemškem jeziku, in ako bi se češkemu jeziku dovolila ta prednost, morala bi se isto tako dovoliti i slovenskemu in drugim. V učnih vprašanji naj bi imela država tudi državni interes pred očmi. Zamorca umivati bilo bi prazno delo, fe neuapešniše pak je govoriti z avstrijskim usta-vakom o ravnopravnosti narodov Z nemškim narodom bi se dalo o tej stvari morda še pogajati, ako bi ne zajemal svojih mislij in nazorov iz takih svojih novin, katere dan za dnevom samo naglašajo, da Nemci Avstrijo „sku-pnj držo," da nemški jezik je državni jezik, da Nemci, na katerej po njihovej trditvi sloni obstanek Avstrije, da Nemci samo morajo držati krmilo v rokah, drugi narodje pak se jim morajo pokorno ukloniti. Vsled hujskanja teh novin zatre se tudi boljše in pravičnejše mnenje v Nemcih, — potem pa je tudi ves razgovor pri kraji. Nemški ustavaki bili bi še pri volji Čehom dati posebno, čisto češko vseučilišče; gnjusi pa se jim, da bi ravnopravnost narodnostno vpeljali na uže postoječem vseučilišči v Pragi. To je velika neilosledno'st! Kajti, ako so dunajski ustavaki mnenja, da je pred vsem paziti na „državni interes" in da oni ta interes zastopajo, tedaj bi so morali z obema rokama poprijeti misli Čehov, ki hote uže po-stoječe vseučilišče osnovati na podlagi narodne, jezikovne ravnopravnosti. V interesu države leži vsekako, da so nje troškovi na učnih zavodih primerno opredeljeni, čemur bi odgovarjalo gotovo uvođenje jezikovne ravnopravnosti na postoječej univerzi u Pragi, na vsak način bolj, nego osnovanje cisto češkega posebnega vseučilišča, katero bi stalo gromadnih svot. Naj se tedaj razsodi, je-li da Čehi zanemarjajo državne težnje so svojimi zahtevami v spomenici. Mi moramo baš nasprotno priznati, da so Čehi v svojih zahtevanjih vrlo oskronmi, da se ozirajo višje na državni interes nogo na svoj lastni. Odveč in ohola je tedaj nemška trditev, da bi ona „koncesija" bila s:uno prednost, dovoljena češkemu jeziku. I Ustave i? 11». jasno in izrecno pravi, da se nema n kogar siliti uriti se druzega deželnega jezika, v istem §u pak je tudi določeno, da nema nobena narodnost avstrijska posebnega privilegija, vse so ravnopravne; a tisti, ki so postavili ta paragraf državnih osnovnih zakonov, bas tisti se zdaj protivijo njega izpeljavi. Verujemo, da, ko bi takozvani ,usta-voverci" pred toliko in toliko let znali, kakšne neprilike jim bode še delal tolikrat uže imenovani paragraf, oni bi ga ne bili niti naredili. A zdaj je v veljavi, to stoji trdno, in narodje avstrijski, ti zahtevajo, da se i dejansko izvrši. Zato pa Slovenci, Čehi in thuge hudoben Človek, ter pošlje „Slov. Gosp." kratek obseg mojih dopisov. In tudi „Gospodarja" bo čitali župan, in videli so, da ta imenuje središke odbornike „prikimovoe". In jeza jih je zgrabila in sklonili so napraviti rpopraveku. — Ko je napočil 11. gruden, zbirali so se srodiški odborniki ,,na varaških hišah". Tudi srcnjftki berič dotiral je jednega. Zdaj stopijo župan pred odbor in potegnejo slovesno tisti „popravek" iz žepa. Popravek pa jim je baje spisal učen mož iz sosednje vasi; in trudil se je dolge dni v potu svojega obraza. In ko so ga pročitali, rečejo: »Zdaj pa to podpišite!" In podpisali so vsi, ki so tam bili. Pil pa je tam tudi mož, ki nij odbornik, in tudi ta je podpisal. Ali bilo je premalo podpisov, in nosil je berič „popravek" po hišah in iskal podpise. In došel je k nekemu svetovalcu in mu je rekel: „Dodpišite!" Mož pa nij hotel. Potem pa so prišli župan sami, do ga pregovorijo. Ali ko so videli, »la ostane trdovratnega srca, pustili so ga, rekoč: Saj ima sina istega imena pri krstu. In poiskali so sina in so mu rekli: „Unterschreibens nur, dio verantvvortung nelun ich nuf sich!" (Čujte!) In sin jih je uboga] vzel pero in podpisal svoje ime. Zdaj so imeli potrebnih 12 podpisov in šli so in poslali „popravek" v Ljubljano in v Maribor. In „Slovenski Narod" ga je natisnil št. 288 ter pristvil: slede podpisi 12 občinskih odbornikov. Ljudje pa, kateri so tisto čitali, so rekli: „To mu bo sapo zaprlo, zakaj celi odbor je vstal pod orožje proti njemu". In ljudje so se motili, zakaj povem vam, podpisali nijso „popravka" J. odbornik in 2. (oba) svetovalca. Mesto teh podpisal i so: 7. in 2. namestnik, ki še v odboru nijsta!! In tudi one, kateri so podpisali, vprašali so Središčanci: »Zakaj .ste „popravek" podpisali, ali nij oni dopisnik same resnice poročal? Ti pa odgovorijo in jim režejo: „Bili smo preveč iznenadjeni, in nijsmo imeli časa, to premisliti." V tistem „popravku* pa pravijo lupan: „nij res, da bi se Oni usiljevali za župana". Marsikdo pa, ki je to čital, vzel je moje dopise in rekel, kje sem jaz to trdil. In prijel se je za glavo in se vprašal: Ali se meša meni v glavi, ker tega ne morem najti, ali se je mešalo županu v glavi, da so to našli, kar ne stoji notri. In mož „nij mogel do sklopa priti", kakor srodiški svet ne, ko hi imel kanale zidati. „Prevzeli so le, ker so bili jednoglasno izvoljeni". Ker so ravno omenili volitve, hočem popisati, kako se pri nas odbor voli. Pri nas se no voli po listih, nego „per accla-mationem". In volilee ima strijca in kuma in ujca, kateri bi radi bili v odboru. In vsi ti gledajo nanj, kakor živ opomin, naj jih voli; in če jih ne bode volil, bode so jim zamoril. Volilee pa jih ne mara za odbornike in zameril se ne bi rad, torej izostane. K volitvi pa pride skoraj jedini odbor, in tedaj velja: Jaz volim tebe, ti voliš pa mene. Gorje torej odborniku, ki se je ostalim zameril! Zakaj povem vam, nikdar ne bode več sedel v našem odboru in krepko molčal in „prikimoval" za blagor občine In dalje so župan pravili, da hočejo, kakor d oz daj tudi zanaproj vselej voliti narodne kandidate. Kakor dozdaj, so rekli. Kako pa so dozdaj volili? Ko so bile volitve v deželni zbor, hodili no previdno okrajnega glavarja vprašat, ali srnino g. Kado voliti! In glavar jim je — dovolil, in volili so g. Kado. To sem poročal zadnjič, in to so z molčanjem priznali. Ko so bile volitve v državni zbor, zbrali so se naši volilci pri njih, in tedaj so jim priporočali Puhača. In rekli so: Kdor ide volit, pa voli l)uhača, dobi 1 gld. in nekaj Črez. (Čujte!) Ali na to vstanejo drugi Sredi-leand in rečejo: to ne sme biti. In poslali so Duhačovsko peneze nazaj. Župan pa so volili Duhača. Duhač pa nij bil narodni kandidat! Po volitvi pa, ko so se naši volilei vračali domov, dirjali so župan jako in so se prehiteli. To so videli ostali, ki so narodno volili, in so se smejali in povzdignili so svoj glas in vpili: „Duhači, t. j. volilci Duhača, so se prehiteli! In dalje pravijo: Ker „Tagespošta" so svojimi anonsami fte so velikanske vrednosti za središče!) in uradnimi (!) ter gospodarstvo-nimi (Čujte, čujte!) naznanili najbolje terjatvam, katere stavi občinski zastop na Štajerskem do lista, ugaja, naročili smo mesto „Gemoindozoitung" „Tagespošto". Kakor se vidi, bil je mož, ki jim je „popravek" pisal, posebno dobre volje, zato se je Šalil. Znal je da na vsem Slovenskem nij takega bebca, ki bi mu verjel, da „Tagespošta" uradna in gospodarstvena naznanila prinaša, če je le enkrat „Tagcspošto" imel v rokah. Kavno tako ne bode nikdo verjel, da ta časnik drugim zasto-pom tako ugaja. Naj nam je imenujejo: koliko jih je, ki imajo „Tagespošto" naročeno? Središče plačuje „Tagespošto", ker imajo župan krčmo; za krčmo pa je „Tagespošta" uže prikladna. „Da bi kdo branil račune pregledati, je hudobna — laž." Ko je mož do sem došel, nij bil več samo dobre volje, bil je uže široko volje, kakor bi Hrvati rekli. In mož nij mogel več mojim besedam slediti. Kajti pisal sem tako-le: Letos (187!)) ležali so računi pri nekem svetovalci na pregled. Tedaj pa gredo odborniki res tja, da je pregledajo. Ali župan so izvedeli, kaj se snuje, ter poslali hitro beriča naj račune odnese. Pa odborniki so mu rekli: No damo jih, pridi sutra. In nij jih dobil. Ko pa so župan došli k svetovalcu, bili so jezni in so rekli: Zakaj pa to, pa je tega treba V! itd. Tako sem poročal; in to je hudobna — resnica! „UaČune je nekdaj delal star in slaboten mož, za to so se zakesnoli." Jaz pa mislim, blagajnikova je skrb, da račune redno položi, če mu jih ta ne more napraviti, poišče si druzega. Za to nijsem krivil onega moža, če računi nijso mogli leta (loteči, še omenjal ga nijsem In če župan dalje pravijo „i do mortuis nil, nisi bene" hočejo nam s tem raz-lo/iti, zakaj oni na pokojnega krivnjo zavračajo. Pa ko je oni mož umrl, polagali so se računi redno, ne res? Kaj še! Stara navada je železna srajca. Leto je prešlo, račun pa nij prišel. Ali lani (i870) vzdignoli so se odborniki, in so rekli: Dokler ne prikrevsajo računi za 1S7S. leto, nehčemo onih od 1877. leto podpisati. Zdaj so se računi 1878. leta vstrašili, in se popaščili, ter prikrevsali za letom. V naših računih pa so vodno ostajali kasaresti, prebitki. Pravil sem, da je nekdaj ostalo celo do 3000 gld., lani pa blizu 000. Zupan kričijo, da to nij resnično, ali pozabijo povedati, koliko krajcarjev ali goldinarjev je manje. Od teh tako visokih prebitkov pa „nij bilo v kasi nikdar niti „fenika" notri", čeravno so si Središčain novo kaso kupili; celo župan ne upajo tega mojega poročila „popravljati" kajti v kasi jih nij bilo, pa jih nij bilo. Nogo kotali so se po žepih, tem na hasek, na škodo pa občini. Kajti prebitki, če tudi nijso bili v kasi, nijso nikakovih obrestij donašali. Župan nam, kar se obrestij tiče, tako-le razlagajo: ..Ker se v srenjsko kaso vplačuje še le v jeseni, dače službene plače pa se morajo preti koncem lota platiti, torej ne moremo razumeti, kako bi so to plačalo, ob enem se pa ostanek na obresti naložil." Če res tega ne morete razumeti, tedaj bi vam svetoval: Položite račun in odstopite od blagajništva. Van naslednik pa naj bi takole skušal to uganjko rešiti: Poln; i naj hitro ob novem lotu račun, če ostane velik prebitek kakor dozdaj, naj poplača za četrt leta dače itd., ostalo pa naj da v hranilnico na obresti. Kadar pride kakovo plačilo, dobi iz te vsak dan, kolikor bo potreboval. Tako je delal tudi naš okrajni zastop, ko je še imel tudi prebitke. Ko se hrastje trži, za kojega se je letos na pr. 547 gld. skupilo, in ko se vplačuje v kaso, naj spet, poplača kar se je nabralo, ostanek pa v hranilnico zanese. Tako bode delal, če bo umno gospodaril, čo pa ne, pa bode prebitke vsaj v kaso dejal za to jo imamo. ,,l>a se prt nekem hramu nij kanal napravil, krivo je to, ker občinski svet nij do sklepa došel." Čudno, da ine vi v tolikih rečeh ne morete razumeti. Pravil sem o kanalu na trgu, in še nekje (v Gornjem gaji). Če radi kanala .,pri nekom hramu" nij svet dO oklepa došel, je u?.e razumljivo. Glede onih dveh kanalov pa je došel uže pred 2 letoma. To je razvidno uže iz toga, ker ste v Gornjem gn j i napravili kanal, samo da mesto zidanega, lesenega. In tudi svetovalen, na koja ste hoteli krivnjo zavaliti, je nijsta hotela prevzeti: Ni jeden od obeh nij „popravka" podpisal! Teško, da ste z vašim „popravkom" koga prepričali, in če ste celi odbor hoteli pod orožje poklicati in s tem imponirati, se vam nij posrečilo. Domače stvari. — (Gospod Jakob Mren,) državni pravilnik v Novem mestu, je imenovan za svetovalca pri doželnej sodniji v Cel ovci. Gospod Hren je narodnjak in je bil pri zadnjem volilnem gibanji na Dolenjskem od več stranu kot kandidat centralnemu odboru priporočan, ter bi bil najbrž tudi kandidiran, ko bi odbor ne bil iz oportunnih uzrokov, katere smo mi ob svojem času razložili, VVindisehgriitza postavil, vsled česar se jo g. I Iren kandidaturi odpovedal, da bi narodne disciplino ne rušil. Uže ta kandidatura kaže, da si je znal g. Hren V n0V0me8kem okraji simpatije narodove pridobiti. Po svojih službenih letih in kot dober jurist bi bil imel g. II. uže davno svetovalec biti. Ali prejšnja ustavoverna vlada, je rada preterirala narodne uradnike in le bolj renegati, le tujci in politični agitatorji zoper Slovane so avanzirali. — (Imenovanja.) V Celje pride za sodnijskega svetovalca g. Lovrenc Rattek, do-/.dij sodnik v Ivibniei. — Državnega pravd-nika namestnik v Ljubljani g. .Josip (irdešič pride za drž. pravilnika v Novomosto. — (Novo poslopje za tukajšnjo porotno sodišče.) Vendar se bode odpo-magalo potrebi ljubljanskega sodišča, ki biva doslej v življenju nevarnih prostorih. Dne 2. t m. je komisija ogledovala Žabjak in k temu pripadajoča poslopja v svrho sezidanja novega poslopja za porotno sodišče, katero bode obsegalo — po zdanjem načrtu — dvorano za porotne obravnavo, s prostorom za .'J00 poslušalcev, potem jedno dvorano za sodski senat, jedno sobo za porotnike, jedno za sodnike, slovanske narodnosti avstrijske Čudom opazujemo dan za dnevom ponavljajoče se zahteve <5nih istih ustavovereev, da nemški jezik, nemški narod mora imeti to prednost, da bi se nemščina proglasila državnim jezikom — „reichssprache". Ali to zohtevanje ne izključuje vsako ravnopravnost? Ako se zahteva nemščini ta prednost, potem postane pa nesmisel ves fj 19, potem ga nij treba. Csta-vaki še sami nijso vedeli, koliko dobroto so napravili z osnovanjem omenjenega člena. Baš ta člen, zoper katerega izlivajo vso svojo jezo, varuje v sebi državni interes, državne koristi. Naj bodo vsi avstrijski narodjo narodnostno zadovoljeni, potem bode šlo državi in tem vsem narodom dobro. Zadovoljni vsi narodje se svojim politiškim stanjem, porabiti bodo vse svoje moči v zboljšanje gmotnega stanja svojega, in konsekventno tudi državnega. Slovani avstrijski nehčejo jahati Nemcev, a odločno zahtevajo vsi, tudi mi, da uživamo svoje pravice — nič druzega, — poleg Nemcev. Zakon govori za ras, govori zoper nemške upornike, to zadostuje. Zahteve Cehov so opravičene, klic naš po ravnopravnosti ne menj, niti mi, niti drugi Slovani zahtevajo kake prednosti, nego samo ravnopravnost, katera izvršena, v svojih posledicah ne bode imela zmešnjave, kakor trde Nemci, nego zadovoljnost in narodno blagostanje. To pa vsi Slovani zaslužimo, kajti m , ne Nemci, držimo Avstrijo skupaj in smo jo {•Stokrat rešili; pogled v prošlo zgodovino svedoči to celemu svetu. ? Od Francozu* se uč m iiniM gospodariti. u.*) Kakšni so francoski gospodarji ? Francosko gospodarstro je sad razumne odgoje. (Daljo.) Francoski liberalci nemajo navade, da bi na nemški način spodkopavali vero ljudstva; za razumnega Francoza bi bilo to abotno početje, ki bi vsaj družbi nič ne koristilo. Omikan Francoz sprevidi, da se ljudska nravnost od vere ločiti ne da, ter ima vero za svojega „najboljega žandarja". — Tudi zahteva poštenost od francoskega liberalca, da ne zaničuje cerkvenih šeg in obredov; rajši se posti sam v petek, kakor bi s svojim slabim izgledom verno ljudstvo zapeljeval. Zarad tega zveze civilni zakon skoraj vselej tudi s cerkveno poroko. Nemci mislijo, da je nedoslednost, če ne dela nevernik na razširjanje brez-verstva. Mi pak vprašamo, ali je brezverstvo uže kak princip življenja? — Francoz se drži V tem le vestno in dosledno svojega racijonali-stičnega principa. „Francoz ima prezaupnost angleškega, nemškega ali amerikanskoga kupčevalstva za neumno drznost, ter misli vselej le na gotovost na skušeno znanje, na zanesljive kvalitete, na zanesljive vire. On se skrbno ogiblje vsaee-a negotovega podv/etja. pa se smo tudi zniirom na isto blago in na isto cono zanesti. Od tod izvira pravost m vestnost vse francoske! trgovin«; in obit nij«-. Kako pošteno in točno spolnoj«; vsak francoski delavec, obrtnik in trgovec svojo dolžnost, vč ves svet. Francoz teži na to, da si svojo svobodo in neodvisnost, ter svoje in svojih potomcev blagostanje zagotovi. Zarad tega ne potroši nikoli vseh svojih dohodkov. Če je po Mirair-btrsovg maksimi tisti bogat, ki ima 100 gl. do- •) Glej fit. 2. „Slov. Naroda". hodkor in 99 gl. trosh> r, tisti pa v resnici siro-BM*j ki ima 10.000 ,jlm dohodkor, pa jih tO.OOl gl. potroši, potem je vsak Franeoz hogat. Ceh nepremožnega Francoza državljanskega stanu jaz (Hillobrand) ne poznam. Neko rent«, svojih 600 ali 1000 frankov na loto dobiva še vendar le poleg svojega zaslužka. Znano je, da živi ogromna večina srednjega stanu na Nemškem in Angleškem od roke v usta, to je, sam o od svojega dola. — (Jermani delajo radi pridno, da morejo veliko potrošiti (po principu „več pripravi, več zapravi"). Zaprav-Ijivost premožnega Amerikama je res čudna. Francoz ne troši nikoli brez namena in brez potrebe, razen časi za toaleto, živi prosto pa dobro, ugodno in spoštljivo od 1. januarja do 81. decembra. Kdor se ravna v »lomačom življenji po drugej metodi, velja pri Francozih uže za zapravljive a in nezanesljivega špekulanta." Takovo zmernost, in tako previdno gospodarstvo v uživanji veselja pozna le donašnji francoski narod. Znani francoski nationalekonom Leroy-Bcaulieu je priobčil 17. maja 187C v „Journal des Debats" zanimivo študijo o francoskem gospodarstvu. — Le on del francoskih prihranitev, ki se ne porabi za stavbo novih in popravljanje starih hiš itd., ki pride v borzo in v razne hranilnice, se da preračuniti. To Leroy Beaulieuvcm rrčunu znašajo samo te prihranitve od 1 do 1 Va milijardo na leto. — Ker gospodarijo vsi Francozje dobro (po Micavvbersovej maksimi), si tedaj posameznik povprek prigospodari vsako leto 40 frankov ali 17 gl. Na to bi mi utegnil marsikateri slovenski kmet odgovoriti: saj še petkrat toliko prigospodarim vsako leto povprek; zakaj je tedaj slovenski narod tako reven? Na to odgovarjam jaz, da je razloček mej našim in francoskim gospodarstvom ta, da pride pri nas na enega dobrega gospodarja dvajset slabih, ki si ne prigospodarijo nič ali pa celo zapravljajo, na Francoskem pa na enega slabega dvajset dobrih in previdnih. (Daljo prili.) Telegram Slovenskemu Narodu'1 Dunaj 5. januarja. Chertek je zdaj pritrdil gledC rcklamacijskih obrokov terjatvam večine odbora deveterih. — Češki memorandum se ne bode rešil v celoti, temuč po posameznih točkah; jedne bodo rešile se z najvišjimi naredbami (veronlnungen), druge v budgetu, tretje pa s posebnimi predlogi ravnopravno S t ni h zakonov. - Dozdaj nedosežen je visoki resultat včerajšnje oddaje 15 - milijonov rente. Dosežen prejoinni kurs 69.51; Politični razgled. AoOamc «!«'/<-1 V Ljubljani 5. januarja. Poroča se, da je grof Taaffe povabil vsa niinisteistva, naj imenujejo deh'giraime, kateri bodo posvetavali se pod predstvoin Pražakovem o <»r»k«'J spomenici. O razmerah mej ruskim carjem in carje vičem naslednikom se je v zadnjih dneh marsikaj brbljalo, češ, ruski car ne more vi-«l«'ti svojega sina in da mu ne zaupa. Pred novim letom pak je ruski car pri paradi Pav-lovakega polka pohvalil tega in njega poveljnika, carjeviča naslednika, kateremu je mej glasnim navdušenjem polka salutiral z golo sabljo. To je dokaz spoštovanja in ljubezni, a ne sovraštva. Spomladi bodo Rusi zopet jeli prodirati proti Mrvu, katero mesto morajo dobiti na vsak način v svoje roke. Ekspedicijo bodo vodil slavnoznani general Kaufmann, ter ne bode pro«liral proti Mrvu od Kaspiškega morja, nego od Samarkanda; njemu se bosta baje pridružila tudi kan v Kivi in kan bunarski. Prodno bodo Angleži umirili Afganistan, bo«lo Husi sedeli uže v Mrvu. ( rrio»or<«hi zastopnik v Carigradu, Radonu5, je «lobil ukaz, da se e je na glasovir in flavto. Da je bila vsaka točka izvrstno izpeljana, to so nam porok imena: Razingar, Majar, Medic, Zumer. Jako dopadla je 10. točka programa: „Kine heitere Schlittenpartie", muzikalična burka, spremljena na glasoviru po gospodu Sittichu in njegovoj soprogi. O polu noči napije gospod grof Thurn gg. pevcem in potem novemu letu. Burni „ži-viou-klici so doneli po dvorani, ko je nehal govoriti. '?A\ dokaz, da je radovljiška inteligencija domoljubna in slovenska. Naš grof dobro govori slovenski in nij sovražnik našega naroda. Kako lopo bi bilo, ko bi imeli „ bral no društo" ali „Čitalnieo" in gospoda grofa Thurna za njenega predsednika. Prifinite torej in zagotovimo vas, da vam bode slovenski narod hvaležen. Končno naj še omenim, da se jo vino in kuhinja obče hvalilo, kakor tudi točna in pazljiva postrežba. Iz Nro«l»Hc»a 1. januarja. (Izv. dop.] Poročal sem v „Slovenskem Narodu" št. 230 in 247 m. 1., kako lepo naš trg napreduje in ocenil sem zasluge našega vrlega župana. In župan je tisto čital in molčal. Zdaj pa pride neki