BMF Posamezna številka stane 10 v.
IMroMBa lisisa: —
öia let«
it Seta .
K in-
let* Üese&io.
5 — 2-50 1-
Messt*®!
•Sto k
Avstrije: —
leto
• • *
15 —
:f»8aaum!e ifevllke — SO vinarjev. —
STRAŽA
M računa)» •d 6 redne
ifrS
vafikratnih
popust
straža“ izhaja v pa» del jek in petek popoMm
Rokopisi se ne'vračaj*
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | LrrTfT, ",rÄ
’WH» i am BiiMMMMaaiaiWwl.wwiiP.lii.	i.«," jj im
lirsdniitvo In npravnlStvo: Maribor
$m«>roSka ulica. 5
Fajnovejie avstrijsko
uradno porodilo.
Dunaj, 16. dec.
Vahodno hoJMCe.
¥?erei $m te « 8>esMitovsltu ihbttltfe ia »se roške f onto ore* mine, ki bo trajslo neimeni do 14.
,	wswiuhiu'^.«..	11	"■ 1	*"" " "
januarje.
Italijansko bojišče.
V ozemlju Col Caprile so avstro-ogrski polki izpopolnili svoje uspehe, pri čemer je prišlo v naše roke zopet 100 vj etnik o v.
Iz nemškega porodila.
Berolin, 16. dec.
Francosko bojišče.
Živahni artilerijski boji od Škarpe do Oise.
Vzhodno bojišče.
¥ Brest-Litovsku so dne 15. decembra Nj. Kraljevska Visokost maršal princ Leopold Bavarski in zastopniki zaveznih sil sklenili pogodbo premirja z Rusijo za Čas 2 8 d n i, veljavno od 17. decembra 1917 -opoldne 'naprej.
Macedonsko bojišče.
Živahno delovanje Angležev med Vardarjem In Dojranskim jezerom.
Pogajanja za mir.
li Berolina poročajo, da bo sklenjeno premirje, Če ne bo odpovedano po sedemdnevnem roku, trajalo automatično naprej. Premirje se razteza na vse bojne sile na suhem, v zraku in na morju vseh front na vzhodu. Po točki 9 pogodbe se začnejo sedaj v zvezi s podpisom premirja pogajanja za pravi mir.
Taifun na Japonskem.
Na Japonskem je divjal velikanski vihar „tajfun“. Število mrtvih je ogromno. Škoda znaša nad 250 milijonov frankov. Porušenih je 300 hiš, 150.000 hiš je preplavljenih.
200.000	oseb je popolnoma brez strehe. Več '■asi v okolici Tokija je popolnoma porušenih, V mestu Sinamura so našli 3.000 mrtvih. Mal otok pri Dryasu je izginil, prebivalci so izginili. ;i
Novi namestniki
Iz Dunaja poročajo, da bo višji dvorni mojster princ Hohenlohe prevzel namestništvo na Nižje-Avstrijskem; nižjeavstrijski namestnik Bleyleben pa bi prišel za namestnika na Štajersko. Bieyleben ne zna slovensko, Hohenlohe pa zna.
Govor dr« Ho	v delc-
$>*«© <:<» fe
V vojnem odseku avstrijske delegacije je dne 12 decembra imel poslanec dr. Korošec govor, v katerem se je uvodoma skliceval na izjavo Woliove-</a urada z dne 10. decembra, glasom katere se je izkazalo za nemogoče, da hi se takoj začelo razmo-irivati mirovno vprašanje z ruskim armadnim vodst-. vom, ker so baje bila obojestranska pooblastila nezadostna. Samoumevno si želi vsakdo izvedeti, za katerega izmed predlogov ruskega armadnega vodstva, ki so bili priobčeni po Časopisju, naši pooblaščenci niso imeli nobenega pooblastila. Zlasti je iz gospodarskih razlogov zelo velike važnosti, da se armadno vodstvo izjavi o točki gledte nameravane vr-/ n it ve obojestranskih vojnih vjetnikov v domovino.
Govornik prosi z ozirom na to, ker je zbolel naš zunanji minister in ker so se baje gibala dosedanja pogajanja samo v vojaškem okvirju, tudi vojnega ministra, da poda pojasnil o pogajanjih za premirje. Ker je iz poročil Wolfovega urada, Č© se jih prav Čita, razvidno, da je samo izpraznitev otokov v Rigaškem zalivu nepremagljiva ovira za sklepanje premirja, bi govornik zlasti gledle te točke rad dobil pojasnil.
Nadalje je govornik pripomnil, da ne samo sleherni kr.sipin, ampak tudi vsak oblanec zasleduje z velikim strahom boje, ki se odigravajo za sveto mesto 'Jeruzalem. Vse navdaja velika skrb, 'da, bi tamošnja svetišča, ki so milijonom in milijonom 'draga, postala žrtev razdejanj, povzročenih vsled vojne. V-praša torej vojnega ministra, je-li v položaju, da že danes, ako je mogoče, poda natančnejših pojasnil o dogodkih pri Jeruzalemu ia .‘Tasti o uplivanju vojne na svetišča tega mesta.; ako bi pa, to ne bilo mogoče. bi naj v poznejšem času podal tako naznanilo. Vsem kristjanom je tudi zelo mnogo do tega, da tudi druga, sveta mesta v Palestini ne bi postala žrtev razdejanj vsled vojske. Vpraša nadalje vojnega, ministra, ali bi ne mogel najti primernega- pota, da bi se na armade, ki se vojskujejo v Palestini, upliva-lo v tem smislu, da bi se po možnosti varovali tamošnji sveti kraji.
Nadalje omenja govornik interpelacijo, poslanca Polonyja v ogrskem državnem zboru, Češ, Ogrska je dala več vojskujočega se vojaštva kakor Avstrija, in na odgovor, ki ga je na ta interpelacijo dal honvedski minister Szurmay, kateri je, Čeprav je u-temeljeval dejanske razmere, vendar naznanil ogrski poslanski zbornici, da bo ogrska vlada, posredovala na samo pri avstrijski vladi, ampalk tudi pri vojnem ministru, da se bo od pomoglo tem razmeram. Tudi tukaj se zopet kaže stremljenje Ogrov, da bi kolikor le mogoče odvalili od sebe vse neprijetnosti vojske, in da bi jih naložili na rame 'drugih. Izvajanjem ogrskega honvedskega ministra bi še bilo pristaviti, da je vzrok nižjega odstotka za vojno sposobnih v Avstriji tudi ta, ker težavnejše obdelovanje avstrijske zemlje potrebuje več kmetovalcev, ker ima Avstrija več takih kvalificiranih delavcev, ki se jih mora uporabljati! v tovarnah za izdelovanje municije, in ker so — kakor je splošno znano — prehranjevalne razmere na Ogrskem mnogo boljše, kot v Avstriji. Unati je treba, da se volni minister tozadevnemu nritisku Madžarov ne bo udal. Madžari so že iz moraličnega vzroka, obvezni, da nosijo večja bremena kakor mi. Tamkaj se nahaja, večina še vedno v taboru voinih hujskačev in vemo tudi, 'da se vedno še nahaja, na 'Ogrskem glaivni netilec sedanjega svetovnega požara, ki se zove grof Tisza,. Vojnega ministra se snloh mora nrositi, da se odločno ust;:’ : naraščajočemu uplivu Madžarov v naši armadi.
Sai vendar ogrska armadna politika stremi za tem, da bi v armadi dobila pretežni upliv._ Kot sredstvo za 'dosego tega cilia se zlasti povdarja, Češ, da je bilo to, kar so storili Madžari v tej svetovni vojni, prvovrstno. Govornik o tei zadevi ne mara govoriti obširno, ker Si sam o tem ne more napraviti nobene sodbe, toda, kolikor se nač čute od moštva in častnikov, se mora dvomiti nad tem, da bi bilo prvovrstno to, kar so Madžari storili v tei svetovni vojni. Jako Čud"o ie, da ogrske Čete večkrat, ko se ph na pritisk vlade od vrhovnega armadlnega poveljst-
va posebna pohvali, že v bližnjih dneh napravili sramoto taki pohvali. Tako je bilo v deseti soški bitki pri Kostanjevici in še nedolgo od tega ob reki Piavi. Kjer se je reklo, da so se Ogri posebno odlikovali, so bili hrvatski domobranci tisti, ki so bili od Ogrov označeni za ogrske honvedue čete. 'Da imajo hrvatske čete, čete iz alpskih dežel, med njimi tudi nemške čete, največji delež na krasnih uspehih naše armade, je znano ne samo v naši armadi, ampak tudi v Nemčiji pri merodajnih najvišjih osebah. Kako so madžarski elementi1 ropali in plenili pri avstrijskih državnih podanikih, o tem, se bo pozneje doprinesel dokaz. Saj je armadno vrhovno poveljstvo lilo prisiljeno, da je moralo v Galiciji ščititi poljske in rusinske kmete pred takim načinom madžarskega osvobojen j a.
Na enak način je vsled madžarskih čet moral trpeti tudi naš jug. Kot dokaz služijo nebrojne pritožbe iz dobe zadnje ofenzive. Nasprotno pa niso nikoli našle slovenske čete priznanja od strani larma-dne uprave, Čeprav so se vselej izkazale za hrabre.
O slovenskih in hrvatskih četah kot takih ni bilo , izvzemši čet hrvatskih domobrancev, nikdar pohvalne besede. Polki so se vselej navajali le samo po številkah, ali se je pa govorilo splošno o četajh iz alpskih dežel, in vendar je doprinesel slovenski narod največ žrtev, ker je kot najbolj zdrav avstrijski narod dal razmeroma največje število za vojaško službo sposobnih vojakov. V zaledju se ni pripetil niti eden slučaj izdajstva, nasprotno je pa slovensko ljudstvo na najpožrtvovalnejši način podpiralo čete, kar bo mogel potrditi iz lastne izkušnje tudi vojni minister, kateri je pri Slovencih v najboljšem spominu. Madžarski upliv v vojni upravi sega danes tako globoko, da se v zadnjem času govori o razdelitvi vojnega ministrstva v dva dela, v avstrijsko in ogrsko vojno ministrstvo. Govornik prosi vojnega ministra pojasnila, koliko je resnico nä tem. Vo.no ministrstvo kakor tudi generalni štab sta vedno bolj izročena madžarskemu uplivu. Nekalj posebnega je pa to, 'da je izročeno vodstvo vojnonadzorovalnega u-rada dvema madžarskima čajstlnikoma. Vsa zatiranja, ki jih je pripisovati na rovaš vojnonadzorovalne-rau uradu, vse aretacije in zaprtja avstrijskih podanikov slovanske narodnosti, vša tlačenja slovanskega časopisja je zakrivil madžarski upliv vojnonadzo-r ovalnega urada. Kar najodločnejše se moramo zavarovati zoper kršitve državnih osnovnih zakonov, in zahtevati se mora, da se kar najhitreje odstrani nedostatek, da bi eksponenti madžarske oligarhije izvrševali oblastvene pravice avstrijske 'države. ■
Kaj žalostno poglavje so grozna preganjanja , Katera so morali Jugoslovani pretrpeti od strani vojaštva za časa vojske. Nočem zadeve posplošiti in ho- ’ čem konstatirati, da so med vojaštvom tudi častne izjeme, ki bi bile naklonjene Jugoslovanom. Krivo tega sistema ni samo vojaštvo, ampak, tudi politične o-blasti, ki si Svojih dolžnosti nasproti vojaštvu niso tile šveste. Pri vojaških oblastvih je vladalo nazi-ranje, da je „avstrijstvo“ istovetno z „nemštvom“, v-sied Česar so slehernega, ki ni bil prijaznega: miš-banja nemštvu, smatrali kot Avstriji sovražnega. To naziranje in z njim združen raizvit in obsežen denuncijantski sistem je povzročil strahovito in grozno preganjanje Jugoslovanov. Govornik navaja celo vratc slučajev, ko je vojaštvo na podlagi grdih denun-oijaeij aretiralo nedolžne osebe, mnogi so bili po nedolžnem obsojeni, mnogi brez obsodbe usmrčeni.
V	Bosni so bili sistematično ustanovljeni in organizirani varnostni vojaški oddelki z namenom, da sovražno postopajo proti slovanskemu, zlasti srbskemu prebivalstvu. Najmanj desettisoč nedolžnih ljudi je bilo žrtev tega sistema.
V	trdnjavskem okraju Trebinje so se takoj ob izbruhu vojske napolnile ječe z uglednimi državljani in že takrat, ko so jih zapirali, so jim žugali, da bodo usmrčeni* Čeprav nihče od teh ni ničesar zakrivil in čeprav ni bila proti nikomur uvedena nobena preiskava. 'Glavni krivec tega postopanja je Še danes v aktivni službi se nahajajoči general Braun,, Okrajni glavar, ki se je zavzel za te žrtve; je bil premeščen iz Trebinja. Tudi na Hrvatskem je bila brez vsake preiskave cela vrsta oseb usmrčenih od voiaštva, Neko ženo so s tri dni starim otrokom u-bili v postelji. Usmrčena je bila tudi neka 78 let stara žena. V neki hrvatski vasi je bilo po umiku Sr—
Stran 2.
m:'
STRAŽA.
17. deeembra. 191?.
hov brez vsake preiskave usmrčenih 24 'oseb, čez 700 oseb so pozaprli. V neki drugi vasi 'je bilo brez \šale« preiskave ustreljenih lg vaščanov, med temi tudi nek. pravoslavni duhovnik, ki za časa vpada Srbov v • vasi niti ni bil navzoč. (tovornik napoveduje tozadevne interpelacije z natančnim opisom posameznih slučajev. Tucli leta 1.915 še niso prenehala preganjala,; tudi v najnovejšem času se še dogajajo,
O vsem tem, kar se je dogajalo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, v Dalmaciji. Bosni ih Hercegovini, se do danes ni vršila nobena preiskava. Jugoslovanom se ni dalo najmanjše zadoščenje, mnogoštevilni morilci od prostaka db generala Brauna pa še hodijo kot pošteni ljudje ponosno po svetu.
' Ni še upoštevalo duševno trpljenje Jugoslovanov in tudi se ni povrnila materije!na škoda, v kolikor jo je namreč sploh mogoče popraviti. Povsod imajo za nje gluha, ušesa, kvečjemu je ’Jugoslovanom pričakovati novih obrekovanj in zasledovanj. Jugoslovani niso našli v tej državi nobenega; pravnega varstva, c
■Govornik obžaluje številne žrtve, toda iz krvi, ki je tekla tam doli na jugoslovanski zemlji, iz preganjanjih se je nanovo rodila želja po svobodi, samostojnosti in samoodločbi, želja, ki je spavala odi. 1848/ V tem ozračju so morale, kakor je naravno, nastati državnopravne deklaracije, irr nikdo ne bode mogel iztrgati iz srp jugoslovanskega ljudstva ideale svobode, samostojnosti in neodvisnosti. 'Slepota in laž je, Öe kdo reče: Ta gesla vas je entente naučila.
Ne, te ideje so dremale od leta 1848 v jugoslm canskem:ljudstvu, toda preganjanja v jugoslovanskih deželah'so, jih vzbudila k novemu življenju. Ce se nar kdo trka na prsi, potem je vojaštvo, ki si mora reči, da je ono samo izzvalo nezadovoljnost z državo in vsa stremljenja po svobodi in neodvisnosti.
Odkar so Jugoslovani v delegacijah, so vstrej glasovali za. potrebščine armade. Sedaj je pa položaj drugačen. Visoko cenimo osebo vojnega; ministra, ker smo spoznali njega in njegovo delovanje na jugoslovanski zemlji, toda kredit se ne dovoljuje njegovi osebi, ampak vojni upravi. Ne Jugoslovani — ampak vojna uprava je kriva temu. da stranka govornika ne bo glasovala za vojni proračun.
Gtitfor Ar Verstovleka?
— Vi,'.-'.	. (Dalje.)
Nagodba oškoduje avstrijsko gospodarstvu.
Vojska nas je naučila, da je ločitev monarhije v, dva samostojna gospodarska ozemlja že izvedena u-ljub obstoječe nagodbe. Politična neodvisnost Ogrske je že davno udejstvena, gospodarsko ločitev je pa vojska dovršila. Ogri so nagodbo v vsakem gospodarskem vprašanju obrnili v svojo korist in šo se nagodbe oprijeli samo tam, kjer se jim je obetala kakšna korist.
Popolnoma je protiustavno in proti obstoječim zakonom, da pride zloglasni 'kvot ni ključ, ki je prikrojen' rja škodo .Avstrije, tudi v poštev pri presoj e-vanju in pri reševanju skupnih gospodarskih zadev. Že samo dejstvo, da je armadni kontingegt Ogrske, preračunjen po številu prebivalstva, in sicer 43 proti 57, nasprotno so pa. doneski k skupnim izdatkom določeni samo z 36,4 proti 63.6 odstotki, dokazuje, da je Avstrija vsled pogodb slabotnih avstrijskih vlad oškodovana za, visoke svote leto za letom. (Zelo pr a vilno!)
Sicer se je vselej ugovarjalo, da teh 30 milijo-I „v. ki so tvorili 7%. ni za Avstrijo nobeno tako veliko breme in ne pride tako zelo v poštev, ni se pa
pomislilo, da znašajo za časa vojske te diference — milijarde. Že samo pri skupnih izdatkih za. armado je naša. državna polovica n apr am Ogrski oškodovana. za milijarde.
Največ pridobitev so pa dosegli Ogri s tem, da pri vseh potrebščinah za armado hočejo prispevati ie samo po kvot nem kli nču. Se celo pri vojn ih posojilih so postopali zelo previdno in so vselej Čakali na zaključek podpisovanj v Avstriji, da so mogli svoja vojna posojila zaokrožiti in prikrojiti primerno znižanemu kvoti i emu ključu. Več kakor je v sorazmerju s kvotnim ključem, ne sme podpisati vojnega posegla nobeden kapitalistično mogočen Oger, nobeden tiger, ki je. imel ogromne vojne dobičke. Za Og 'e torej bremena niso neznosna; v onoslrapski državni polovici nikdar ne slišiš o kakih skrbeh glede gospodarske krize, doČim so pri nas prepričani skoraj vsi, da v bodoče ne bo šlo in tudi ne more iti brez gospodarske katastrofe, brez poloma, ker ne bomo v stanu plačati ogromnih dolgov, ki so se nakopičili.
Ce bi se po obstoječi nagodbi dosegla enakomernost' gospodarskih naprav v enotnem carinskem ozemlju, bi bil nemogoč tak kontrast v gospodars-kem oziru v obeh državnih polovicah. Tako pa imamo pri nas gospodarski polom — na Ogrskem pa v-kljub vojni gospodarski napredek. Iz tega sledi nauk: Proč s tako nagodbo! Proč z obstoječo ustavo, ki vsebuje dualizem! Ogrska nas je pri vse n trgovinski]) pogodba n zavirala in nas je prisilila, da smo morali psvsod nositi stroške. Stara, sedaj za podaljšanje predložena nagodba nam je zadala največje rane, o čemer nas je posebno poučila vojna, imamo ža-tostno nalogo, da povemo, kakšno ulogo so igrali gospodje'iz leta 1907, ko so pomagali uresničili nagodbo z Ogrsko. Ti gospodje imajo največji delež pri razrušitvi in gospodarskem polomu države Habsburžanov. Dočim se v Avstriji pridiguje javnosti, da; je. nagodbo delo konsolidacije državne skupnosti, je iz-ja-ila ogrska vlada čisto po resnici, da se je po o-gi skem avtonomnem carinskem tarifu n po pogodbi napravil princip državne skupnosti, ki jo še bil konsekventno v veljavi pri naših zatajio zvezali Zdaj obstoji dvojno različno gospodarsko ozemlje, koje je ustvaril § 58 ogrskega zakonskega člana XII.
Da je 'Ogrska imela prav, da pa je avstrijsko zastopstvo nalagalo ljudstvo in ga ogoljufalo, kažejo najboljše sedaj po desetih letih nasledki te nesrečne nagodbe.
Uradniška ministrstva so naj večje zlo za Avstrijo.
Kljub tolilivalisanemu enotnemu carinskemu o-zemlju, kljub enotnemu gospodarskemu ozemlju, se je gospodarska skupnost tekom vojske tako izgubila, da niti ne moremo vfcö govoriti o skupnem konzumnem ozemlju. Od leta do leta izgublja Avstrija na-pram Ogrski postojanke in upliv pri skupnih državnih interesih. Krive so tega avstrijske vlade, ki so izvršile izdajstvo na interesih Avstrije. Te vlade so vedno puščale pasti te interese in so povsod popuštale naprarn Ogrski, samo da, so se za nekaj mesecev obdržale na ministrskih. sedežih. Nesreča za Avstrijo su vodna uradniška' ministrstva! Uradniški ministri morajo storiti to, kar se jim zapove' od goraj: storijo pa tudi vse, kar zahteva Madžar. Uradniška-.ministrstva so Avstrijo že opetovano prodala Ogrski, ta ministrstva pa so tudi v notranjosti mnogo prisne vala k temu, da so še naši dolgovi tako nakopičili, ker-niso nikdar imela, večine v zbornici, so si jo morala kupiti, kupna cena je vsakikrat obremenila pro- • račun z več sto milijoni. Te razmere se morejo ozdraviti ščle tedaj, če se bodo enkrat za vselej odpravila ' uradniška'' ministrstva' in sicer čim prej tem-bolje. Mogoče bi se drugim možem vendar posrečilo,
da bi dosegli vsaj enakomerno oskrbo pfd>ivalst-v,a; Z živili v obeh državni h polovicah.	. v .
u '	■■ ■ (Konec j»i-ihovlnjič.)
Pogled v čaše gospodarstvo po vojni
Avstro-ogrska monarhija je že v mirni dobi i-mela pasivno trgovsko bilanco, to je, tijen uvoz je presegal izvoz. Svoto, za katero je uvoz presegli! izvoz: smo ostali inozemstvu dolžni. Tako smo se od leta do letu bolj zadolževali. Ko bi bili -ki. đolk napravili za stvari, s katerimi bi bili povečdli/svoje narodno premoženje, bi to ne bila nikaka nesreča. Bili. bi v položaju gospodarja, ki si je najel'posojilo, da si zboljša svoje gospodarstvo in s tem ustvari boljše življenjske pogoje. Toda tega pri nas žal ni bilo. Velik del našega uvoza so tvorili predmeti, s katerimi si nismo na nikak način povečali svojega narodnega imetja:	razni predmeti razkošja, koloni-
jalno blago, kava itd. Bili smo v položaju gospodarja. ki mu redni dohodki ne zadoščajo, za pokrivanje življenjskih potrebščin in se mora zato leto za letom zadolževati. Kaj bo konec takega, gospodarstva, leži na dlani: boben. Nič drugačen, kakor potek(kopičenja dolgov v zasebnem, ne more biti tak potek tudi v sploštio-narodnem gospodarstvu določenega gospodarskega ozemlja. Posledice se pokažejo prepali slej v obliki težkih kriz, gospodarskih katastrof ih banker pto v. Mi v monarhiji smo te puviedRe pred -vojno že občutili v obliki padanja vrednosti aaših deviz državne rente in državnega kredita. Tudi velik borzni krah leta 1912 -je bil le posledica gori opisanih nezdravih razmer. Vsem nam j-e še v živehrs^orni-nii, kfgco smo se par let pred. vojno morali Zateči v Ameriko, kjer smo dobili z veliko težavo' pär"-sto milijonov kron posojila proti uprav oderuškim .obrestim.
Kdor je imel priliko potovati po inozemstvo, se je tudi, lahko prepričal, da je bilo življenje v Avstriji že pred sedanjo vojno med vsemi evropskimi državami najdražje in da. so bile pri nas najtežavneje življenjske razmere. Bilo pri preko okvira časopisnega članka, ko bi hoteli, raziskovati razloge tega pojava, a glavni vzrok je pač v naši pasivni trgovski bilanci, ki ima svoj izvor zopet (budističnem u-stroju monarhije, ki tišči k tlom toliko moralne, kolikor gospodarske sile narodov, ovirajoč jih v njihovem zdravem razvoju. Naravno' je torej, da pri vsem tem pogled v našo gospodarsko bodočnost ne more biti ravno razveseljiv. Nikakor ne mislimo naslikati vraga bolj črnega nego je res, a po drugi strani tudi ne smemo zatikati oči pred resnico.
Ako izvzamemo zaveznike monarhije ter zasedena ozemlja, potem Švico, Nizozemsko in : Skandinavske države, smo vsled vojne od vsega sveta ločeni: Zato je tudi naš uvoz nadel na minimum. Kar smo mogli uvažati iz gori navedenih dežel, je bilo prav neznatno. V glavnem smo bili navezani na-se in na, svoje lastne gospodarske vire in moči. To je bilo v nekem oziru dobro, ker se nam ni bilo treba zadolževati pri p inozemstvu. Vse to pa naše valute vendar m moglo rešiti pred razvrednotenjem. . Po drugi strani pa ima to tudi svoje slabe strani; ki se pokažem v celoti še le no vojni.. Ako smo vzdržali tri in pol leta z lastnimi gospodarskimi sredstva in ako je naše gospodarstvo moralo samo pokrivati vse zahteve. Ici jih: je stavila nanj vojna, je mo'glo to storiti le z žrtvami, ki bodo morale imeti naravnost pogubne posledice za bodočnost. Naše narodno gospodarstvo se nahaja V položaju kmeta, ki je opustoši! svoje gozde, izpraznil svoje hleve in ki leta in leta ni gnojil svojih njiv in je torej tiral takozvano roparsko gos-

LISTEK.
M; S—sT-	. v £,:: ÜaÄlÄffiiilii
Borba za Sv. dežela.
Ravno eno leto pred začetkom svetovne vojske sem se vozil od Rdečega morja proti Sredozemskemu morju ob Sueškem prekopu, ki loči Afriko od Azije. Na afriški strani je Egipt; na azijski strani je Sinajski polotok, kakor se navadno iineuuie. Tik lega do 100 m širokega, 11 m globokega^ in 161 km dolgega, Sueškega prekopa je na griču el-Gisr kapela .Matere božje v puščavi.“ Pač lep spomin, da je Ju nekje bežala Marija z božjim Detetom in s sv. Jožefom iz Sv. dežele v Egipt, kakor je tudi tukaj hodil že prej očak Abraham in pozneje očak Jakob s svojimi sinovi, izmed katerih je dosegel egiptski Jožef toliko veljavo v Egiptu. Kako rad bi Ml zapustil nagli vlak, ki vozi ob prekopu, pa bi bodil raje peš po tistih krajih, kjer so hodile te svete osebe. Lahko bi jo mahnil proti Sredozemskem morju ter ob njem romal proti deželi starih Filistejcev. A pot je dolga in pusta, skoro sama puščava, brez bivališč, brez studencev, brez živeža. S parnikom pa se pripelješ po morju iz Egipta od Sueškega, prekopa, kjer je mesto Fort Said, do filistejske dežele že v 12 urah. Lahko si je tedaj misliti, kako se človek odloči. Pa bolj za,-nimivo bi bilo hoditi po Sinajskem polotoku, ter iskati tam sledove Izraelcev, ki jih je vodi Mojzes od Rdečega morja naprej mimo Sinajske gore proti Sv.
deželi. Toda ta pot še je bolj težka in nevarna. Dunajski profesor bogoslovja dr. Alojz Musil je hodil po teh puščavah ter iskal naselbine, ki se. imenujejo v Mojzesovih knjigah. To mu je bilo mogoče le tako, da je pil z nekim beduinskim poglavarjem krvno bratovščjno; in ta ga je potem spremljal s svojimi velblodi ter oboroženimi spremljevalci po teh krajih. Kljub temu je bil večkrat v smrtni nevarnosti. Zn-me je bilo tedaj izključeno, da bi v tako na kratko odmerjenem Času mogel priti v te kraje, dasi bi zlasti rad videl Sinajsko goro z znamenitim samostanom sv. Katarine in druge vrbove ob Sinaju. A kar pa še takrat ni bilo mogoče, to se bo lahko zgodilo kmalu po sklepu vojske. Svetovna vojska, divja, namreč tudi na teh svetih mestih. Angleži, ki imajo nadoblast nad 'deloma samostojnim Egiptom, so iz Egipta prodirali proti Turkom, ki so gospodovali tudi v Sv. deželi. V začetku vojske so bili Turki nagli in so prišli do Sueškega prekopa s svojo armado. Zato se ie takrat pisalo o sueški fronti. Naredili so si skozi Sinajski polotok vojno železnico, da so prevažali vojne potrebščine. V drugem letu vojske so pa Angleži vrgli Turke nazaj ter jih tiščali skoz Sinajski polotok proti filistejski in Sv. deželi. Zato so nam poročali listi o sinajski fronti. Počasi, a vstrajno so prodirali Angleži naprej. Samoobsebi je umevno, da so morali tudi Angleži zidati železnice in ceste za avtomobile in druga prometna sredstva, da so lahko spravljali tam vodo in živež za vojake ter druge reči. Koliko so tu storili prej Turki in pozneje še veliko vreč Angleži, se ne ve, ker se Še to ne izda javnosti. Toliko pa je gotovo, da bo tudli Sinajski pol-
otok imel po vojski v prometnem oziru novo lice. V tretjem vojnem letu so se Angleži prerili skoz te peščene puščave z redkimi oazami in vadiji do Sv. dežele. Na filistejski meji, pri mestu Ga.za.,; so na spomlad Turki še enkrat vrgli 'Angleže ter si ohranili Gazo, izgubili so pa že Bersabs, ki je najjužnejše mesto Sv. dežele. Od spomladi do pred enim mesecem je bilo zopet na tej fronti razmeroma mirno. V tem času ni namreč nikakega dežja v, teh krajih , ampak samo neznosna vročina, v kateri vojskovanje ni lahko mogoče. Obe stranki sta se pa pripravljali na bodoče boje. Turki so napravili od jeruzalemske strani kar dve železnici proti jugu, eno proti Bersabi, drugo proti Gazi. Mimo starega Hebrona pa so drčali avtomobili po krasno izdelani cesti. Pri Hebronu so pokopani očak Abraham in njegovi prvi potomci do očaka Jakoba. Kaj bi rekli tl,.Če bi vstali iz grobov ter gledali te novotarije. Tudi cesta proti 'Sv. Ivanu v gorah (Ain-Karim),* kjer je bil nekaj časa glavni stan nekega turškega poveljnika, je bila izvrstno popravljena. Nekdaj je šla Marija, mati božja, iz Nazareta obiskat teto Elizabeto v lo-t-kraj. Kako težavna še je bila takrat ta pot! Saj jo bilo pred vc.sko v celi Sv. deželi le malo poštenih cest. Na voznih cestah ti je obtičal voz ali pa se je potrlo kolo. Vojna sila je napravila, v tem oziru v par letih več kulturnega dela, kakor so ga prej napravili Turki v stoletjih, Turki se sploh m Rake reči niso brigali. Saj so Še to betvieo železnice, ki je bila v Sv. 'deželi pred vojsko, naredile tuje države, pon a j več Francoska.
(Dalje prihodnjič.)
podarsivo; Tovpavse mora prej-ali alej maščevali ju bo-vesti. do gospodarske katastrofe.
".Be vojni naš kmet ne bo imel živine, da M mogel obdelati svojo zemljo, ne gnoja, da bi pognojil svoj« polje;. tovarnarji ne bodo imeli surovin, da bi mogli'žopei začeti s svojimi obrati, dočim bodo naša trgovska skladišča prazna. Kmetje bodo morali gledati, cia zopet napolnijo svoje hleve ter nadomestijo iundue inštruetus in inventar, tovarnarji, da dobe surovija«, trgovci, da nakupijo blago za svoje trgovine. Zn ,yse to se bomo morali obrniti na inozemstvo. Žive živine pač ne bomo mogli mnogo uvažati. V glavnem bo pač treba čakati na domačo prirejo. To pa 'bo. Je, mogoče,. Jako se bo domači živinoreji nekaj prizanašalo. Zato bo treba brezpogojno dovoliti uvoz prekoiw5rsk«ga mesa, to ne le da se preskrbi prebivalstvo mest in industrijskih krajev, temveč tudi za .to, da s« bo mogla domača živinoreja oddahniti m spopolBiti vrzeli, ki jih je povzročila vojna. Gledle u-voza sorpvin bomo že samiposebi odvisni od inožem-stvlagi» »enako, vsaj prvo leto po vojni, glede žita. Pa, kal hadi treba vse to podrobno našteti. Manjkalo nami bo..po vojni vsega: živine, živeža, strojev, obleke surpvin in za vse to se bomo morali obrniti na inožeibetvo ‘in sicer po velikem delu na svoje sedanje sovražnike. Ce' in pod kakimi pogoji nam bodo hoteli prodati naši današnji sovražniki vse to, kar bomo. niij.no potrebovali, je zopet odvisno od'mirovnih pogojev. Vsenemei lahko kriče o „nemškem miru“, ki naj.'hi .'vsemu' svetu narekoval mirovne pogoje, ki so jih ' postavili , nemški šovinisti. Toda ta vojna ima svoj izvor v gospodarskih razlogih, tako bo tudi končala kot gospodarska vojna. Gospodarsko pa je danes en--lenta »Ädjäa. Zato je mogoč le mir, ki bo upošteval uspehe vojne na eni. z gospodarsko močjo na drugi strani. Torej na podlagi medsebojnih kom >en-zacij. Miru potrebujemo vsi. Po sklenjenem mira pa bodo narodi in države zopet stopili v-medsebojne trgovske ■ etike. Saj potrebujejo tudi nar o 11 (države) drug ■dnigega in so drug od drugega odvisni. Kaj se pravi, biti izoliran od vsega sveta.;okusimo že S in po? leta bridko dovolj na lastni koži. Mir, ki bi izpadel po »želji vsenemcev, pa bi utegnil povzročiti, da bi se nadaljevala še leta. in letaj 'gospodarska (vojna jrnoti centralnim državam. Tega pa mi ne bi mogli vzdržati "iri Nemčija, kot: pretežno industrijska država, seveda še matij. -Takoj po sklenjenem miru se bomo »ato morali obrniti na. svoje današnje sovražnike, da nam prodajo vse ono, česar sami ne bomo meli in kär bomo nujno potrebovali. Ali bodo oni to hoteli? Ko bi mi mogli ono. kar bomo rabili, plačati -v gotovini, bi mogli reči: Za denar se vse dobi, dasi v mednarodnem prometu tudi ta rek ne velja vedno. Toda mi še bomo morali obrniti na danes nam sovražno inozemstvo ne le, da nam prodajo. Česar ne bomo imeli, a bomo rabili, temveč tudi, da, nam vse to Kreditirajo. Godilo nam .se bo torej tako, kot človeku, M mora prositi za kredit onega, s katerim se je pravdal, ki mora prositi . svojega včerajšnjega pravdnega nasprotnika, da mu posodi denar za; plačilo pravdnih stroškov. Na vsak način bomo torej •očUvisni od dobre volje svojih današnjih sovražnikov. Ta dobra volja pa bo seveda odvisna od pogojev, pod katerimi bo sklenjen mir.
Kredit, ki ga bomo rabili v inozemstvu, pa bo znašal, četudi ne toliko, kakor pišejo ententni in en-tenti prijazni listi. 15—-30 milijard kron (glej članek ..Gospodarski položaj Avstrije in inbzemstvo“ v naši „Straži“ od dne 8. t. m,), vendar več milijard K. Sedaj pa treba pomisliti, kako neprimerno boljši je bil nal gospodarski položaj pred vojno, ki je uničila na milijarde vrednot in kljub temu že pred vojno nismo imeli fnkorekoč nikakega kredita v inozemstvu. ’A kaj bo šele po vojni ? Kje so one kompenzacije. ki lih bomo mogli nuditi sedat sovražnemu inozemstvu za, kredite, ki nam naj bi jih to inozemstvo dovolilo? ‘Jasno je, da smo tu predi problemom, ki ga dualistična monarhija ne bo nikdar rešila. Le pre-osnntje monarhije v zvezo zadovoljnih narodov more rešiti njeno gospodarstvo pred popolnim polomom in narode monarhije pred gospodarskim poginom.
'.a ZavezniM-čakajo, da bi kot legitimno priznali le tisto vlado, ki bo res odkritosrčen stalen izraz ljudske volje in bo imela pravico govoriti v imenu ruskega Ijndlstva.
Ne smemo pa, tudi pozabiti, dd ima odpoved Rusije zelo resne vojaške posledice. (Tudi velikost Škode, ki jo stvar čet verospor azurn a trpi vsled tako obsežne spremembe razmer glede nasproti si stoječih vojaških sil. se ne da zanikati. Nepristralnsko pa lahko povdarjamo, da so. še enake premen j aye. zdaj v tem, potem pa zopet v drugem smislu večkrat dogodile v tej ogromni vojski, a niso bile (nikdar odločujočega pomena. Faktorji vojske, tako ljudje, kakor vojna sredstva, ostanejo vedno na strani četverospo-razuma. Treba je le, da se ti faktorji spravijo do veljave in da se med zavezniki doseže tista skupnost in tisti red, kateri bo Četverosporazumove sile ne samo sešteval, ampak tudi v resnici pomnoževal.
Odkar je odpovedala Rusija, kar pa si naši sovražniki naj ne pripisujejo kot zaslugo, kvečjemu le na rovaš svoje rafinirane in res popolne umetjnosti v korupciji in perfidiji, so naši sovražniki zopet našli svojo prirojeno prevzetnost in tisti nepravični in predrzni ton, ki odgovarja njih mišljenju. Osrednje države pravijo, da hočejo mir, a pogoje za mir držijo zavite v oblak, da imajo tako v rokah sredstva za razširjenje kali sumničenja nad zavezniki in za pritiskanje razpoloženja pri eetverosporazumovih narodih k tlom.
Ostali svet ne mara kakega, Če tudi ne nečastnega miru, temveč hoče končnovelfajvni mir, ki bi za vselej onemogočil ponovitev nasilstva in grozot, ki so ogrožale človeštvo z vrnitvijo k barbarstvu. -Na ta način hoče ostali svet v bodoči ustavi Evrope za-sigurati vsem, velikim in malim narodom legitimne in naravne pogoje za njih politični, socialni in gos podarski razvoj v nekršeni enotnosti njih narodne zavesti. Na teh podlagah smo mi pripravljeni skleniti mir. Medtem pa izjavlja Italija, da je zopet pripravljena se boriti za veliko stvar in ohranjuje svojo vero v znmgosvobode in pravičnosti.
Lloyd George za nadaljevanje vojske
Angleški ministrski predsednik je imel dne 14. decembra med voditelji angleškega zrakoplovstva govor o zmagi in miru. Svaril je pred neko osrednjo stvarjo, ki ni ne zmaga ne poraz, in pred tistimi, ki menijo, da še more vojska končati z neko mirovno pogodbo, z ustanovitvijo zveze narodov, z razsodiščem in razoroženjem. To je prava politika po zmagi. Zmaga je bistvena za svobodo sveta. Čimdalje traja vojska, tembolj se bližamo svojemu cilju: zato pa bi bila mirovna, ponudba Prusiji izdajstvo naše velike naloge. Smrtnonosni prijem brdske mornarice rodi učinke in hrabrost angleških čet proizvaja pritisk, ki se bo nazadnje izkazal. Rusija preti, da se bo u-maknila iz vojne. Resnosti položaja ne maram zmanjšati. Rusija nas ne bo, kakor meni, dovedla‘do splošnega miru, ona bo samo zavlekla mir na svetu. Ce bo sovražnik s svoje vzhodne fronte, kjer je doslej bila zaposlena več kot tretjina njegovih moči, mogel umakniti stotisoče svojih čet in veliko množino vojnega gradiva, da napade Anglijo, Francijo in Italijo, je to za našo že prej veliko nalogo resen prirastek. Ce se je ruska demokracija odločila, da bo o-pustila boj proti vojaški avtokraciji, bo ameriška demokracija, sprejela ta boj. Rusi so velikodušen narod, bojevali so se hrabro, toda imeli so vedlno in brezdvomno * tudi v tej vojski najbolj pomanjkljivo organizirano državo. Anglija je bila zadnji dve leti močna protiutež proti Nemčiji. Polom v Rusiji in začasni poraz Italije nam nalagata veliko breme, dokler ni Amerika pripravljena. Ni pa treba strahu. Že pošiljamo Italiji Čete na pomoč. Imamo še precejšnje rezerve doma. Ministrstvo pripravlja predloge za z-biranje novega moštva in za varovanje obstoječega moštva.
Orlandov govor,
'Italijanski ministrski predsednik Orlando je i-mel dne 12. decembra v italijanski zbornici govor, v kfderem je med drugim izjavil naslednje:
Sklepi pariške četverosporazumove konference dajejo poroštvo, da hočejo zavezniki kljub velikim težavam Italiji priskrbeti za nadaljevanje vojske potrebnih živil, premoga in surovin. Drug velik dogodek z mednarodnega stališča je vojna napoved Zedinjenih držav Avstro-Ogrski. Dočim se je na ta način končnovel javno prekrižala sovražna Šahova poteza, namreč vera v možnost, da bi Avstro-Ogrska odpadla od Nemčije, smo mi, Italija, vedno tesneje v bratski solidarnosti zvezani z veliko ameriško Ijudovla-do.
Usodo Poljske so vlade Nemčije in Avstro-O-gJ’ske skušale spremeniti v predmet političnih kombinacij in kompenzacij ; zato so se zvezane velesile združile v namen, ustanoviti neodvisno in nerazdeljeno Poljsko.
Najnovejši dogodki tekom ruske revolucije nam res ne morejo dati nobenega upanja. Ena stranka se je polastila petrograjske vlade. Med tem manjka Rusiji sedaj zastopstvo, manjka ji redna politična usta-
Kiiba v vojski z Avstr j
it,
Poročila iz Novega .Torka naglašajo, da je Kubanski parlament napovedal vojno stanje, med Kubo in Avstr o-Ogrsko.
Premirje»
Ruska narodna skupščina.
„Daily News“ poroča v sredo iz Petrograda, da se je otvorila ruska ustavodajna skupščina,; otvoritve se je udeležilo komaj 40 oseb. Izvolila se je komisija,, ki bo izdala oklic na rusko ljudstvo.
Razdelitev posesti na Ruskem.
Štokholmska poročila pravijo, da se je v Rusiji že pričelo s pripravami za razdelitev zasebne posesti. V sredi meseca januarja bodo razdeljevalce komisije pričele z delom.
Nov rumimski poveljnik.
General Precean, pribočnik kralja Ferdinanda,
f je prevzel vrhovno poveljstvo vseh rumunskih Set ki so ločene od ruskim
italijansko bojišče».
Na fronti med Piavo in Asiagom — armadne skupine Kraus- Krobatin- Hötzendorf se polagoma bližamo benečanski ravnini. Naš pritisk proti mestu Bassano ob Brenti je vedno močnejši. Boji za višinske postojanke so zelo krvavi. Lahi se krčevito branijo. Dne 14. t. m. smo zavzeli goro Col Capri le, ki leži ob Brenti zahodno od goro Monte Grappa.
Col (.’aprile.
Naši so dne 14. t. m. na vzhodnem bregu reke j Brente zavzeli 1288 m visoko goro Col Cuprite, Ki \ ieži južno od kraja San Martino. Ta postojanka je j bila važni temeljni kamen za obrambo italijanske čr-I te’ ob Brenti.
Proti mestu Bassano.
Maršal Conrad se pomika dan za dnevom vedno bolj proti benečanskemu mestu Bassano. Sedaj je še samo vprašanje nekaterih dni, ko hodo naše Čete prodrle čez gorovje Sedmih občin na veljko benečansko ravan. '	»J
Cadorna proklet.
■Ko je Sonuino v italijanski zbornici omenil i-me' „Cadorna“, so zagrmeli klici: „Postavite ga pred državno sodišče!“ Poslanec Ferri je celo stavil predlog, da, se naj Cadorna obsodi. Cadorno in Sonnino so v zbornici izžvižgali. Ko se je imenovalo ime teh dveh mož, je. nastal v zbornici velik hrum. V Rimu se širijo letaki, v katerih se pravi, da je Cadorna črtan iz italijanskega naroda.
Ladja „Wien“ potopljena v tržaškem pristanišču.
Italijansko uradno mornariško poročilo poroča, da so dne 10. decembra lahke laškje ladje vdrle t iržoško pristanišče in so oddale proti dvema ladjama tipa „Monarh“ 4 torpedne strele, ki so eksplodirali. Ena ladja, namreč „Wien“, se je potopila. Italijanske ladje so se vrnile nepoškodovane.
Turška bojišča.
Boji v Palestini.
Angleški general Allemby, ki je zavzel mesto Jeruzalem, je dne 12. decembra napredoval v sredini črte med Jeruzalemom in Jafo. Angleži so zavzeli kraje Šejk-Obeid in Hadid. 50 Turkov je bilo ubitih,
10 pa vjetih.
Sveti ostanki prenešeni iz Jeruzalema v Damask.
„Corriere della Sera“ poroča, da so vse relikvije v Jeruzalemu prenesli v Damask. Med prenesenimi relikvijami se nahajajo tudi ostanki sv. groba.
Politične vesti.
Za jugoslovansko deklaracijo. Občinski odbor trga Corn j igra d je v svoji seji dne 1. decembra sklenil soglasno sledečo resolucijo: Občinski odbor trga Gornjigrad izreka kot tolmač mišljenja občanov Jugoslovanskemu klubu v dunajskem državnem zboru toplo priznanje in zahvalo za neustrašeno in smotreno zasledovanje narodnega cilja, izražene ga v deklaraciji dne 30. maja 1917 in ga prosi, naj krepko nadaljuje in vstraja pri za,početem delu do dosege narodnega ujedinjenja. — Občina Imeno pri Podčetrtku se je v seji dne 9. decembra pridružila* jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja t. 1. Tozadevna izjava se je poslala g. poslancu dr. (Jankoviču. — .Občinski odbor občine C v e ji pri Ljutomeru je v svoji seji dne 8. t. m. izrazil poslancem Jugoslovanskega kluba Svojo popolno zaupanje in se enoglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo z, dne 30. maja, t. j., za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov.
Slovensko ženstvo za jugoslovansko deklaracijo. Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo. da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega slovensko-lirvatsko-srbskega naroda. V strašni Vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljni možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma, nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremen-a. Naše solze, naša tuga in naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman! Svoje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Bol in solze slovenske matere, žene, hčerke in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod, da tudi njemu zasije solnce svobode. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča, zah-
te v amo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v imenu svoje dece za ves naš mili narod ujedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije. Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v smislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovanske solidaropsti kot narodno izdajstvo. Iz dna svojega srca si želimo slovenske žene miru. Resničen mir. prinese našemu narodu le zjedinjena Jugoslavija, kakor jo zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji. — Cilka Krekova. Franja dr. Tavčarjeva. —-Do sobote, 15. dec. opoldne, je podpisalo izjavo že nad 10.(300 slovenskih žen in deklet iz Ljubljane in ueposredne okolice. — Slovenke na Štajerskem, posnemajte!
V tuji službi. „/Straža“ je ob SusteršiČevem u-škoštvu iz Jugoslovanskega kluba pisala, da je dr. Šušteršič s tem storil nemštvu uslugo. Da je ta sodba povse resnična, spričuje radostni sprejem Suster-šičevega izstopa in od njega nameravanega razbitja ' h. S. .v nemškem časopisju. Nemška politična javnost je toliko odkritosrčna, da ptfvdarja vzporednost in skladnost med frankovsko akcijo, ki je pritegnila k sebi starega nadškofa dr, (Stadlerja v Sarajevu, in med akcijo Susteršičevo, Laimpetovo in uhi-uih pajdašev, ki izrabljajo moč, katero jim zdaj nudi kranjski deželni odbor, katere pa po prmodujih volitvah ne bodo imeli več. Z1 naivnostjo združuje nemško časopisje tudi velik optimizem, Eb pričakuje, da bo frankovska in Šusteraičeva akcija uspela. Glasilo nemških krščanskih soeialcev, v narodnem in vojnem, oziroma mirovnem vprašanju slabo krščanska „Reichspost“, razpravlja v svoji številki z dne
13.	decembra v članku, poslanem iz Ljubljane, pod naslovom: „Boji med Slovenci“ o sporu med pristaši jugoslovanske deklaracije in zastopniki stare slovenske politike (Susteršičevo skupino), hvali nadškofa Stadlerja, graja škofa Jegliča in predstavlja Susteršičevo razmerje napram deklaraciji tako, kakor da je on ne bi bil podpisal. .0 nadah Šusteršičeve Slovenske kmečke stranke sodi: „Zdi sie, da ni več daleč Čas, ko bo novi kmetski stranki mogoče uresničiti pregovor, da je najboljša parada udarec in da na robato klado sodi robat klin. Zmagala bo slednjič tista struja, ki si je ohranila jasen pogled za to, kar je mogoče, in ima na čelu avstrijsko misiel. Ta je bila, je in bo; deklaracija pa je sen, odet v besede, ki ga sanja le del ljudstva in za katerega že zavoljo tega, Če se ne oziramo na druge ovire, sodi vprašaj.“ Iz teh besed zveni srčna nemška, želja, naj bi nazadnje med Slovenci vendar zmagala protijugoslovanska, oportunistična in vladinska politika Šušteršiča in pajdašev. Z istimi željami in nadami je pozdravilo Susteršičevo razdiralno politiko tudi vse no niško , Slovanom strupeno sovražno Časopisje, kakor „Mar-burger Zeitung“ in „Deutsche Wacht.“ Poslednji list, ki ima intimne zveze s predsednikom štajerskega nemškega Volksrata dr. Ambroschitzem, je v soboto,
15.	decembra, objavil članek: „Razkol med avstrijskimi Jugoslovani“, v katerem opisuje dr. Stadlerjevo izjavo proti deklaraciji in izstop dr. Ivana Šušteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba, in ustanovitev Slovenske kmečke stranke „avstroljubne s-meri.“ Članek se začenja z nadebudno napovedjo: ,/V taboru avstrijskih Jugoslovanov se, kakor se zdi, pripravlja razkol, ki more biti važen za notranjedr-žavno prteosnovo“, in konča, se z nado: „O teh najnovejših jugoslovanskih stremljenjih se more, prej kakor med Čehi — upati, da bodo dosegle uspeh.“ Ti nemški glasom, ki se vsak dan; množujejo, so dotočen in odločen dokaz za to, komu služi Susteršiče-va razdiralna politika. Vsem, ki čutijo iskreno in dejansko narodno, je zagonetno, kako se morejo na kranjskem najti takšni ljudje, ki se s Šušteršičem u-dmjajo v tujo službo proti lastni domovini, proti njeni veliki nalogi, proti njenemu stremljenju, proti njenemu. trpljenju.
Slov. kat. akad. telm. društvo „Danica“ je
- »ostalo deželnemu glavarju dr. Šušteršiču sledeče . si. o:	„Preblagorodni gospod dr. Ivan Šušteršič,
deželni glavar vojvodine Kranjske, Ljubljana! Slovensko kat. akad. tehn. društvo „Danica“ je na svojem izrednem občnem zboru dne 8. dieeembra 1917 soglasno sklenilo, da Vas črta kot častnega člana. Nameravali ste ustanoviti posebno društvo akademi-čriega starešinstva in hoteli tako sejati razdor in sovraštvi) v vrste naših starešin. Vaše delovanje zad-riiega Časa tie odgovarja principom slovenskih katoliških' shodov, osobito ne geslu „Danice“ :	„Na dtelo
»crščansko! “ V času, ko se zbira naš narod v ljube-/.ni k skupnemu delu. se je pod Vašo zaščito razbi-enotna zadružna organizacija in ustanovila kapitalistična, osebnim interesom služeča banka. Zase-ab ste in sejete razdor med katoliško slovensko ljudstvo in ste zapustili kot narodov zastopnik- katoliš-; ko-narodne delavce. S tem korakom sle stopili v na-: sprotje z delovanjem našega prevzvišenega vlaidike, in Škodovali tako katoliški kakor narodni stvari.
Vtis dr. Koroščevega govora. Govor poslanca dr. Korošca v vojnem odseku avstrijske delegacije je napravil izredno velik vtis. Poročevalec ,/Slov. Naroda“ javlja svojemu listu, da je bil vtis naravnost nepopisen. Ko je govornik končal, je vladala; v dvorani nekaj čaisa popolna tišina. Pozneje so prišli k dr. Korošcu razni nemški delegati ter so mu izjavili!: če je vse to res, potem vas Jugoslovane razu-
Izdajateli In založnik: Konsorcij „Straža."
memo. Praški agrarni list „Venkov“ piše: .„Delegar . tom, ki so ga poslušali, je zastajal dih. Dr. Korošec j je zgra ajočemu se poslušalstvu navajal dejstva za dejstvom, naznanjal imena generalov, častnikov in vojakov, ki so zagrešili one zločine. Delegat Korošec je govoril z ogorčenjem in klic po maščevanju za v,se te krutosti je zvenel iz njegovih besed. ,Vtis njegovega govora je bil tako ogromen, ih: je takoj po odmoru moral vstati vojni minister, da brani napadene, seveda zaman.“ Glavno glasilo nemške socialne demokracije „Arbeiter-Zeitung“ sodi takole: „Na dr. Koroščeva odkritja o vnebovpijočih dejstvih je odgovoril g. vojni minister z najstarejšimi frazami. To je prazno besedičenje in upamo, da se bo g. vojnemu ministru že v delegacijah povedalo, kar mu gre. Resnica je, da je v govorih in interpelacijah v poslanski zbornici nakopičena naravnost uničujoča obilica takih dejstev, in resnica je, da vojno ministrstvo ni preiskalo in ni dalo pojasnila o njej. Redni odgovor na interpelacije ukrajinskih, jugoslovanskih in italijanskih poslancev. M v prvi vrsti poznajo te žalostne stvari, je nalog, da se interpelacije ne smejo objaviti. Če torej vojni minister dr. Korošca poziva, * naj mu da „konkretne podatke“, katere bo, kal-or se je izrazil — in že ta izrek priča, kako malo resno rau je za stvar — „porabil za nadaljno obravnavanje“, potem 'deluje to na tiste, ki te žalostne stvari poznajo. naravnost izzivajoče. Kako malo resno meni vojni minister s preiskavo sploh, je potem natanko dokazal. Zavaroval se je proti temu, da dr. Korošec „pregreške, ki so jih morda (morda,!) zakrivili posamezniki, posplošuje in označuje za večen madež na častnem ščitu armadle.“ In nato se zavaruje proti „postopanju“ dr. Korošca, „ki častjnika navaja z i-menom!“ Najprej M hoteli slišati samo imena, če še pa navede ime, so pa mučno prizadeti.1*
Gospodska zbornica je v svoji seji dlne 15. decembra sprejela zakon o ustanovitvi ministrstva za socialno skrbstvo, predloge o civilnih vojnih oškodovancih, njih svojcih in zaostalih, o varstvu vojnih beguncev in nato predlog o dveletnem podaljšanju avstro-ogrske nagodbe.
V armadnem odseku avstrijske delegacije se je v petkovi seji pritoževal goriški slovenski delegat Fon zlasti glede stiskanja nevojaškega prebivalstva Gorice in Gradiške, ker ni bilo med tem prebivalstvom nobenega Človeka, ki bi bil mogel zagrešiti kako izdajstvo napram državi, in je namenoma navajal slučaja poslancev .Rybara in Vukotiča. Govoril je proti knezu Auerspergu, ugovarjal proti germaniza-ioričnim stremljenjem v armadi, bičal vojaško sodstvo ter izrazil več želj. kako se naj Gorica na novo /gradi.
Vprašanje kvote. Dne 14. L m. popoldne je i-meia avstrijska kvctna deputacija svoje posvetovanje Vstraja na svojem, že v prejšnjih sejah zavzetem stališču, da se podaljša dosedanja kvota za eno leto, da bi torej bila veljavna do konca leta 1918. Ogrska vlada izjavlja, da še to stališče ne strinja s sklepom ogrske kvoitne deputacije, ker je namreč ogrska kvotna deputacija naznanila avstrijsld (Deputaciji, da le podaljšala kvoto za dve leti. V takem slučaju od-'oči vladar, do katerega se obme ogrska deputacija.
Nove koncesije Madžarom. Nedavno se je javilo, da bo avstro-ogrski konzularni dvor, ki je dosedaj imel svoj sedež v Caaigradu, prestavljen na Dunaj in v Budimpešto, bo torej dlualizirain. Konzularno vodstvo je bilo dosedaj enotno, torej za Avstrijo in 'Ogrsko skupna zadeva. Dualizacija tega sodnega dvora, ki bi se naj sedaj izvršila, zadeva, v zelo veliki meri interese celokupne države. Ne manjka glasov, ki navajajo slabe državnopravne posledice, ki jih je svoj Čas imela za Skandinavsko Unijo delitev na dva dela švedsko-norveškegp konzularnega, sodstva, v zveži s tem razširjenjem dualizma se v dunajskih političnih krogih živahno razmotriva o tem, da se morebiti bo avstro-ogrska armadna orgär nizacija razdelila na dvoje. Baje obstoja načrt, da se ustanovi lastna avstrijska in lastna ogrska armada, dočim je bila dosedaj skupna ö. in kr. armada, zraven še avstrijska deželna bramba in ogrska honved. Istotako bo baje dosedanje o. ih kr. vorn« ministrstvo deljeno v avstrijsko in v ogrsko vojno ministrstvo in se bo s tema ministrstvoma združilo dosedaj obstoječe ministrstvo za deželno brambo, o-ziroma honvedsko ministrstvo. V bodoči ogrski armadi bo odpravljena nemščina kot poveljevalni jezik. V prihodnje bodo morali biti zmožiii nemškega jezika samo ogrski štabni1 Častniki, ne pa tudi drugi častniki. Na tej podlagi hoče ogrski tntiiistrski predsednik Wekerle ustanoviti novo vladno stranko. Iz tega' poročila je razvidno, kako prav so imeli naši poslanci, zlasti dr. Korošec, ko so v 'državnem zboru in v delegacijah opozarjali na rastoči madžarski upliv v armadi in protestirali proti njemu.
Pri cesarju so bili dne 15. t. m. Poljaki in Rusih; Predložili so mu svoje n a rodit’e zahteve.
Telensli« nirfter.
SomiŠNenikll Ne pozabit®, da je meseo december določen za agitacijo in zbiranje prispevkov za Tiske t ni dom.
*rsf im drlo’
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Vabilo na naročbo Pondeljkove Stiaže. Straža, ki
izhaja v pondeljek, se more naročiti tudi sama za se. sama pondeljkova Straža stane:
za oelo leto	K, 4 —-
za pol leta	K S —
sa eetrfc leta K 1 —<
Naročnica se pošlje na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže v Mariboru. Že zadnji pondeljek smo priložili položni e nekdanjega Našega Doma, po katerih se tudi lahko pošlje naročnina za Pomielikovo Stražo,
Duhovniške vesti. Prestavljena sta Č. g. kaplan Alojzij Sagaj iz Sv. Lovrenca na Drav. polju k Sv. Janžu na Drav. polju, in č. g. kaplan Igncij Grlfič od Sv. 'Janža na Drav. polju k Sv. 'Juriju ob Ščavnici.
•f* Župnik Rudolf Krener. Dne 15. decembra 1.1.
je v najboljši moški dobi v starosti 42 let zatisnil na veke svoje oči č. g. Rudolf Krener, župnik na Keblju nadžupnije konjiške. Rojen je bil 4. aprila 1875 v Laškem, v mašnika posvečen 25. julija 1899. Kot kaplan je s užboval pri Staremtrgn, v Šmartnem pri Šaleku, pri Sv. Andražu nad Polzelo, v Gornjemgrada, v Sevnici, pri Sv. Rupertu v S ov. goricah do 31. marca 1912, ko je bil imenovan za župnika na Keblju. Pogreb je bil danes ob 10. uri predpoldne. Rajni je bil vnet in gored duhovnik, Ijubeznjiv in postrežljšv in prijaznega vedenja. Počivaj v miru. V večnosti vživaj plačilo za tvoja dobra, dela!
Ministerialua komisija. Naš poročevalec iz
Dunaja nam piše: V predzadnji številki ste pisali, da ie bilo zaslišanje v letu 1914 nedolžno preganjanih lavantinskih duhovnikov po ministerialni komisiji nepotrebno. Temu pa ni tako. Dozdaj se za nedblžne žrtve - tudi za štajerske duhovnike — nikdo ni potegoval pri centralnih uradih, k a k o red i no le j u g o s I a v a. n ski k 1 u b. Leta 1914 je naše duhovnike v cerkvi sv. Stefana na Dunaju vpričo članov cesarske hiše odlično in javno branil in zagovarjal kardinal Piffl, a to ni bilo uradno. Pri nekaj-ferih centralnih mestih na Dunaju se je uradno ih-terveniralo zs duhovščino celovške, goriške in tržište škofije. O promemoriji glede lavah-t > n s ki h d uho v n i k o v, ki j o j e v po s 1 a 1 mariborski k o n z i s t o r i j, kakor poroča V a š 1 i s t, že pred več kot dvema le-toiaa na centralna mesta na Dunaju, p a tamni nič z n a n o. Res Čudno, kje neki je obtičal ta uradni zagovor Štajerske duhovščine, če sc je odposlal. Zanimivo bi bilo, to stvar nekoliko natančneje zasledovati, d$ se pojasni; kajti to v e n d a r n e g r e, d as e t a k ura d n i z a g o-V or, ki naj reši čast nedolžnih, žrtev t n d u h o v s k ega sta n u sploh, k :r .alkoma 1 o izgubi n e 1 e n a e n e m, am p a k istočasno na več centralnih mestih!
Plemstvo je podelil cesar polkovniku v pokoju Jerneju Aljančič.
Izvoz na lastno pest. V ogrski državni zborui-er je dne 12. decembra ogrski ministrski predsednik Wekerle izjavil, da bo glede na uvoz blaga od zunaj ogrska vlada postopala sporazumno z avstrijsko, ker bi prevelik uvoz Še bolj obremenil našo valuto. Glede na izvoz iz Ogrskega pa si je ohraiiiiia ogrska vlada svobodna roke; izvaža torej, kar in kamor hoče, ne da bi ji avstrijska vlada mogla delati ovire. Nakopičene zaloge,, tako je rekel Wekerle, se bodo izvažale. Ogrska nima nakopičenih industrijskih izdelkov, katere mora uvažati, marveč živila, Ta živila more sedaj Ogrskla vsled dogovora z avstrijsko vlado izvažati, kamor hoče, torej tudi v inozemstvo. Pri nas manjka žita, krompirja in sploh vseh živil. Ogrska pa more izvažati svoje nakopičene zaloge. Ali ni tak dualizem vreden, da se ohrani tudi v bodoče ?	..
mplmi
Maribor. Mestni gospodarski urad je žh, iiveslno . prebivalstvo upelial sezname nakupovalcev pri' posameznih trgovcih, da se tako omeji nepotrebno »astar vijanje In čakanje na živila in drugo blago,,. Po dne
20..	decembra mora vsaka družina izpolniti 2 karti-paročilnici in jih ob enem z družinsko nakupovalno karto izročiti do tega, roka trgovcu, pri katerem hoče nakupovati v bodoče živila in druge gospodinjske potrebščine. Trgovec mora dati eno karto, na katero e pritisnil svoj pečat, z družinsko nakupovalno karto vred nazaj, druga, naročilna karta pa ostane pri froovcu. Naročilne karte se dobijo v policijskih stražnicah in pri trgovcih. Trgovci morajo sezname svojih odjemalcev najpozneje 'do 'dne 30. 'decembra, oddati mestnemu gospodarskemu uradi, ‘da jim nakaže potrebno blago.	n , "<•
Fram. 'Zborovanje našega Izobraževalnega društva se je sijajno obneslo. Udeležba je bila zelo lepa,. Govoru zastopnika S. K. S. Z. smo sledili z napeto pozornostjo. K društvu se je prijavilo lepo število novih udov. Za Tiskovni dom so darovali zborovalci več sto kron, med temi dva uda po 100 in 150 K. 'Slava vrlim, zavednim, miro'dlnim FramČa-nom!	■
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor n