ACROCEPHALUS Dokumenti Documents Washingtonska konvencija in Slovenija Washington Convention and Slovenia CITES-Convention on International Trade on Endangered Species Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami Prispevek je razmišljanje o CITESU, z mislijo na ptice. S tem zakonom se bomo verjetno srečali v prihodnjem letu in se mu "hočeš-nočeš " tudi podrejali. Po ratifikaciji te konvencije se bomo morali pri trgovini z rastlinami in živalmi-pticami držati teh zakonov. Že sam naslov pa nam pove ,kaj je temeljni cilj te konvencije. Kako je bil CITES v Sloveniji uresničen že dosedaj in kako bo v bodoče, pa je že drugo vprašanje. ZGODOVINA CITESA Danes le malokdo ve, da je bil eden od pobudnikov CITESA tudi znani zoolog Bernhard Grzimek,ki se je takrat ukvarjal z velikimi mačkami, leopardi, gepardi in jaguarji. Ker je v tistih časih cvetela industrija mačjega krzna, je postala zaščita pred trgovanjem z živalmi in deli živali aktualna. Svetovna zveza za varstvo narave je leta 1960 prvič javno predstavi- la tovrstno tematiko. Leta 1963 je bila sprejeta resolucija, ki je pozvala k ureditvi uvoza, izvoza in prometa z rastlinami, živalmi in izdelki iz njih. V Stockholmu je bil leta 1972 sprejet predlog tega spora- zuma.In končno je bila 3/3-1973 v Was- hingtonu sprejeta konvencija, po kraju sprejetja imenovana tudi "Washingtonska konvencija". Konvencija je začela veljati 1. julija 1975 po pristopu desete države. Do sedaj jo je podpisalo že 124 držav. Glavni cilj te konvencije je preprečiti zlasti trgo- 180 XIX - 90-91 - 1998 vino z ogroženimi vrstami živali in rastlin. Kontrolira oziroma nadzira pa se z dovo- ljenji tudi dele rastlin in živali. V svetov- nem merilu imajo ilegalno trgovanje z živalmi za tretjo finančno najmočnejšo trgovino, in sicer za mamili in orožjem. Po podatkih Interpola se sedaj v tej trgovini "vrti" okrog 25 milijard dolarjev letno. ORGANI CITESA Glavno telo je konferenca držav po- godbenic, ki se sestajajo vsako drugo leto. Na tem srečanju se sestanejo tudi države, ki niso podpisnice Citesa, in pred- stavniki nevladnih organizacij. Na teh srečanjih se pregledujejo in dopolnjujejo seznami vrst, ki jih obravnava sporazum. Določila se lahko spreminjajo ali pa tudi stara dopolnjujejo. Dopolnila,kot so pre- mestitve vrste iz enega seznama na drugega, se sprejemajo z dvotretjinsko večino držav podpisnic. Glavno telo usta- navlja delovna telesa, in sicer: stalni odbor, odbor za rastlinske vrste, odbor za živalske vrste ter odbor za določanje in nomenklaturo. Glavni sedež Sekretariata konvencije je v Lausanni (Švica), kjer je zaposlenih okrog 25 uslužbencev in dela pod okriljem programa združenih narodov za okolje-UNEP (United Nations Environ- ment Programme). Proračun Sekretariata znaša 5,5 milijona švicarskih frankov letno, ki se napaja iz obveznih "članarin" držav podpisnic. Delo Sekretariata je, da skrbi za popularizacijo po svetu, organizira strokovne raziskave, pragmatično rešuje probleme v praksi in organizira konferen- ce pogodbenih držav članic Citesa. Države podpisnice so dolžne dajati državna poročila o uresničevanju CITESA z evidenco o trgovini. Konferenca držav podpisnic sprejema sankcije proti državam kršitel jicam in svoje ugotovitve sporoča nadzornemu organu države,v kateri se kršitve dogajajo. Trenutno višina "članarine" oz. obvezen prispevek Slove- nije še ni znan. XIX - 90-91 - 1998 ORGANIZIRANOST CITESA PO PODPISU DRŽA VE POGODBENICE Po podpisu pogodbe mora država pogodbenica znotraj države določiti dve splošni funkciji, in sicer: · Znanstvene ustanove (Scientific authori- ty, eno ali več) ter upravljalni, nadzorni organ (Management authority, eden ali več) . Funkcija znanstvene ustanove je, da pred izdajo dovoljenja ali certifikata poda svoje soglasje ali mnenje. Upravljalni or- gan pa v imenu države izdaja dovoljenja/ certifikate za vsak primer trgovine s primer- kom, delom primerka ali izdelkom iz pri- merka vrste, ki je uvrščena v katero od treh prilog/ dodatek/ seznam/ appendix. 1. BESEDILO KONVENCIJE določa "vrsto" in "osebek". Pod vrsto so mišljene tudi podvrste. "Osebek" ali "primerek" je vsaka živa ali mrtva žival ali rastlina oziroma prepo- znavni izdelki iz njih. Vrste so na podlagi ugotovitev konference držav pogodbenic uvrščene na tri sezname/ dodatke / prilo- ge/ appendix, na katerih se seznami spre- minjajo in dopolnjujejo po potrebi. I. Seznam/dodatek. Tu so najbolj ogrožene vrste. Mednarodna trgovina s primerki teh vrst je prepovedana, razen v izjemnih znanstvenih primerih. Na tem seznamu je cca 600 živalskih vrst in cca 180 rastlinskih vrst. II. Seznam/dodatek. Na tem seznamu so vrste, ki niso ogrožene, vendar pa bi lahko to postale zaradi nekontrolirane mednarodne trgovine. Na tem seznamu je okrog 2500 živalskih vrst in 35 000 rastlinskih vrst. III. Seznam. Vsebuje vrste, pri katerih želijo preprečiti ali zmanjšati njihovo iz- koriščanje. Te vrste se vnesejo na pobudo posamezne države, ker le-te potrebujejo sodelovanje drugih držav. Na ta seznam je 12 držav uvrstilo okrog 150 vrst . - Obrazec/ certifikat se tiska na poseb- nem varovalnem papirju z varovalnimi ozno:ko:mi. Certifikat je opremljen s posebno barvno znamko z logotipom CITESA, ki ima serijsko številko, na katero izdajatelj odtisne tudi svoj žig. ACROCEPHALUS - Prepoved trgovine se nanaša tudi na vse dele živali in rastlin. Npr. kože za krzno, kosti, oklji, oklepi, rogovi, zobje, perje, jajca, meso, les itd. Sem spadajo tudi izdelki iz vseh teh vrst: krzneni plašči, torbice, pasovi, čevlji, rokavice, zdravila, mošus, parfumi, izdelki iz okljev itd. - Ocena medn. trgovine s pticami iz leta 1995 je 2 do 5 milijonov osebkov. IZJEME PRI TRGOVANJU CITESA (razen humanega ravnanja pri trgovini), za katere seznami in pogoji izpolnjevanja ne veljajo. - Predkonvencijski primerki (živali, ras- tline) se legalizirajo. Oz. osebki, za katere obstaja dokaz, da so bili pridobljeni, preden je bila vrsta uvrščena v prilogo h konvenciji in preden je država podpisala konvencijo. - K divjim živalim sodijo vse živali, ki so navedene v prilogah in je trgovanje z njimi prepovedano. To pa ne velja za tiste vrste,ki so dokazano vzrejene v ujetništvu oziroma se lahko z njimi prosto trguje. Za določanje takih primerkov veljajo zelo strogi pogoji, saj morajo biti primerki dokazano potomci staršev, ki so se parili v nadzorovanem okolju in v razmerah, ki omogočajo pro- dukcijo naslednjih generacij. - Rastline; ki so umetno vzgojene v komercialne namene (isti dokazljivi pogo- ji kot zgoraj) . - Nekomercialne izmenjave primerkov/ osebkov med znanstveniki ali znanstveni- mi instituti. - Primerki/ osebki v tranzitu. - Primerki/ osebki, ki potujejo kot del razstave, cirkusa ali živalskega vrta. - Primerki/osebki, ki so osebna last ( op. tudi hišni ljubljenci). CITES državam-pod- pisnicam priporoča, da živali z njenih seznamov / prilog naj ne bi postale osebna last. UKREPI DRŽA VE SLOVENIJE PO PODPISU 1. Država mora ustanovam zagotoviti dve glavni vlogi, in sicer znanstveno avtoriteto,ki daje mnenja in soglasja pri izdaji dovoljenj, ter upravljalsko avtoriteto, ki izdaja certifikate/dokumente. Koncesija 181 ACROCEPHALUS se lahko razdeli med eno ali več mini- strstev oz. znanstvenih ustanov. 2. Država mora uskladiti delovanje več resorjev, da sinhrono delujejo po isti zakonodaji. Domnevam, da imamo v Sloveniji sedem resorjev, ki bodo morali delati po tej zakonodaji. 1 . Ministrstvo za okolje in prostor z upravo za varstvo narave v nadaljeva- nju MOP-UVN. 2. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdar- stvo (v nadaljevanju MKG) za tiste žival- ske vrste, ki veljajo za lovno divjad in s pripadajočo lovsko inšpekcijo. 3. Veterinarska uprava dela na pod- lagi veterinarskega zakona na meji in kontrolira karantene v Sloveniji po uvozu. Sodeluje s carino in policijo. Poleg tega pa ima še veterinarsko inšpekcijo. 4. Prirodoslovni muzej Slovenije(v nad. PMS) ima že dosedaj kustodiat za ornitolo- gijo z obročkovalno službo. PMS bo moral nabaviti za rejce tako imenovane Hess ring obročke. V tujini zaradi preučevanja in obročkanja spadajo pod znanstveno avtoriteto, zato domnevam, da bo država Slovenija tudi PMS dodelila status znanstvene ustanove glede izdajanja mnenj in soglasij za ptice. Za ta mnenja glede ptic bosta verjetno zaprošali mini- strstvi, ki imata že od leta 1992 posebno pooblastilo setretariata konvencije CITES iz Lausanne v Svici. Pri tem se bo potrebno dogovoriti, kdo je pristojen za Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Slove- nije, ki ima prek 500 članov in potrebuje za mednarodne razstave ustrezne doku- mente. Enaka situacija je pri slovenskih rejcih poštnih golobov, ki jih vozijo na mednarodna tekmovanja ali razstave ter uvoz in prodajo. Tudi oni potrebujejo dokumente CITES. Obročkajo pa sami. Poleg teh so še rejci malih in eksotičnih živali. Sem ponavadi spadajo tudi okrasni golobi in jedilni golobi (kingi) 5. CARINA mora imeti na meji (pre- vedene?) kataloge z živalmi, ki so v seznamih CITESA. 6. POLICIJA. Zlasti policija dobiva v svetu čedalje večje pristojnosti pri nadzo- ru zaradi svojih specifičnih pooblastil. Ali pa se ustanovijo druge naravovarstvene službe s podobnimi pooblastili kot policija. 182 XIX - 90-91 - 1998 7. PRAVOSODJE mora ukrepati na podlagi nove zakonodaje CITES. DOMNEVNI PRVI UKREPI MINISTRSTEV PO RAZDELITVI VLOG 1. UKREP. V sak resor, določen za po- samezno področje, ponavadi naredi in- venturo trenutnega stanja. Pri tem se popišejo predkonvencijski primerki (živali ali rastline) in nato legalizirajo. 2. UKREP. Resor, ki dobi pristojnost za divje živali ali strokovna veterinarska stroka poskrbi za ureditev STROKOVNE- GA AZILA za divje živali. Urejen azil je tudi eden od predpogojev za podpis konven- cije. Podpisana konvencija CITES pa pogoj za vstop v EU. 3. UKREP. Določen resor začne uresničevati "papirnato"kontrolo oziroma nadzor trgovine. K temu poslu spada npr. nadzor nad trgovinami z živalmi in vme- snimi prekupčevalci. Lansko leto je Slove- nija uvozila samo 11 3 7 6 različnih vrst papig. Mnoge vrste med njimi so vzete iz narave. Predvidevam,da je trenutno ravno na tem področju večina nezakonitega ravnanja z živalmi zaradi zaslužka. DOSEDANJA ZAKONODAJA V SLOVENIJI 1. Za uvoz in izvoz živali imamo trenutno v veljavi samo veterinarski za- kon, ki dovoljuje uvoz avtohtonih vrst živali.Za alohtone vrste pa daje soglasje MOP-UVN. 2. Poleg tega imamo uredbo o zavaro- vanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993 ,ki ne posega direktno na veterinar- ski zakon, v praksi pa zelo vpliva na delo MOP-UVN. 3. MKG ima svojo lovsko zakonodajo za lovno divjad. 4. Ker je bila Slovenija,žal, tako dolgo med državami nepodpisnicami konven- cije CITES, je sekretariat konvencije CITES leta 1992 podelil posebni pooblastili za MOP-UVN in MKG. Tako so dosegli, da države podpisnice lahko zahtevajo od države nepodpisnice ustrezno s konvencijo usklajeno dokumen- tacijo (certifikati CITES oz. dovoljenja). XIX - 90-91 - 1998 Ker so tudi naši politiki opazili,da dosedanja zakonodaja ni v skladu s predpisi v EU, sta leta 1994 Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič predlagala nov zakon o zaščiti živali. Najprej so ga obravnavali leta 1995 v državnem zboru zatem na veterinarski upravi, kjer so dodali sprejete konvencije in določila EU. Marca 1998 je še na MKG, kjer ga pripravljajo za drugo obravnavo v parla- mentu. Logično bi bilo, da počakajo pri tem zakonu še na določila CITES, kar je pogoj za vstop v EU. V praksi pa to pomeni, da bo verjetno sprejet šele leta 1999. DOSEDANJA SLOVENSKA PRAKSA V Sloveniji sta se že dosedaj, od leta 1992, UVN in MKG "baje" vedli po kon- venciji CITES. Ker je za večino zaščitenih vrst ptic pristojno MOP-UVN, nas bodo vse zadeva- le n jegove odločitve. Sedanji osnovni zakon pri trgovanju z živalmi je veterinar- ski zakon, ki pravi, da mora MOP-UVN dati soglasje za uvoz neavtohtonih vrst živali. Recimo, da je nekdo uvozil dva sokola selca (Falco peregrinus), ki sta avtohtona in zato sploh ni potreboval soglasja MOP-UVN. Nekdo, ki je uvozil dva stepska sokola (Falco cherrug), ki sta alohtona, pa je to soglasje nujno potrebo- val. Na podlagi mnenj med DOPPS in MOP-UVN se je dosedaj UVN odločala tako, da ni izdajala pozitivnih soglasij za uvoz. Tako avtohtonih vrst kot tudi alohto- nih. Vprašamo se lahko, ali je bilo to sploh zakonito. UVN pa tako blokira tudi uvoz alohtonih vrst ujed, za katere je splošno znano, da v naravi sploh ne morejo povzročiti škode, še zlasti pa ne genetske. Tudi zaradi tega že dosedaj totalitarnega zaščitniškega pristopa izvajanja zakona, ki še niti podpisan ni, se že vidijo negativne posledice v naravi. Ministrstvi, ki izvajata CITES, ne sodelu- jeta med sabo, zato prihaja do podvajanja dela ali pa eno ministrstvo ne ve, kaj dela drugo. Povrhu vsega že sedaj primanjkuje strokovnega in upravnega osebja-izvajal- cev konvencije. Dvomim, da je država Slovenija sposobna spraviti izvajanje kon- vencije CITES "pod eno kapo". Verjetno bo ACROCEPHALUS ostala na dosedanjih dveh ministrstvih pri izdaji dokumentov. Menim, da bi se morali podatki o vseh dokumentih CITES zbirati na enem samem mestu. Tako bi se preprečilo podvajanje dela in poenostavili postopki. Vsa vpletena ministrstva pa bi lahko prek osnovne baze podatkov pre- verjala določene osnovne zadeve. Npr. vrsta živali in številka obročka in doku- ment, čas in kraj uvoza itd. Tako kot ima to urejena policija z vozili in registrskimi številkami vozil in vozniškimi dovoljenji. Idealni izvajalci konvencije CITES so lahko ljudje, ki so tudi sami raziskovali na terenu, zato posamezna področja dela bolje po- znajo kot drugi. Pri tem poznamo pristop, ki pozna naravoslovne detektive, ki imajo pooblastila kot policija. ZAKLJUČEK Zadevo je potrebno računalniško cen- tralizirati na eni sami ustanovi, kamor bodo prihajali vsi podatki iz vseh resorjev in se zbirali na enem samem mestu. PRIMER TUJEGA MNENJA Kaj pomeni izraz domač? Veliko naših domačih živali se pari z divjimi živalmi. Koliko generacij je treba vzrejati doma, da žival postane domača? Mora biti genetsko ali fizično drugačna, da jo lahko razliku- jemo od divje? Ali pa mora imeti kakršnokoli zvezo z živinorejo? Ali pa mora povsem _ izginiti divji zarodnik v naravi? Nobeno od teh vprašanj ne odgovori na vprašanje udomačenosti. Zakonodajalci CITESA so se pri tem sami zapletli v gordijski vozel. Klasičen primer zakona CITES je skalni golob Columba livia livia. Golob kot skalni golob, mestni golob, poštni golob, okrasni golob in kot jedilni golob. Po zakonu lahko pooblaščene osebe mestnega goloba ubijejo in prodajo ka- darkoli. Kot divji skalni golob je povsem zaščiten. Kot poštni golob pripada po zakonodaji rejcem malih živali in se tako izogne determinaciji za skalnega. Pod- obno je z okrasnimi golobi. 183 ACROCEPHALUS Jedilni golobi (kingi) pa spadajo že k perutnini. Vsi ti golobi imajo domača imena po namenu. Znanstveno latinsko ime, na katerem temelji zakon, pa je Columba livia. V si pa so ena sama, ista vrsta." The law,as they say,is an ass!" Opomba: v slovenski knjigi. o golobi.h avtorja GRMEKA sem zasledil tudi izraz mestni golob-Columba domestica ? Novozelandski biolog-raptolog Nick Fox ~agovarja naslednjo tezo izvora. - Zival, ki se je izlegla ali izvalila jajca v narqvi, je žival divjega izvora. - Zival, ki se je izlegla ali izvalila jajca v domači vzreji, je žival domačega izvora. CVETKA IZ DOMAČIH LOGOV Pa še cvetka iz domači.h logov, glede na to ,da pri nas CITES uresničujemo že od leta 1992. Dne 3. 7. 1992 je pri nas določena ustanova izdala soglasje nekemu prosilcu k odločbi MKG za uvoz dveh sokolov. In sicer za:" dva sokola (Falco cherrug)"- brez slovenskega imena. Samo trinajst dni kasneje, dne 16. 7. 92, je ista ustanova poslala dopis nazaj, istemu prosilcu soglasja, citirano: "Zadeva sokol selec (Falco cherrug)"in predlagala, naj prosilec ponovno zaprosi, citirano za: "Dovoljenje za dva sokola selca (f alco cherrug)". Pri drugem dopisu je ustanova povsem zamešala dve različni vrsti s slovenskim in znanstvenim imenom. Zato se lahko vprašamo, ali gre res samo za lapsus linguae? Na soglasju je bilo namreč iz- dano dovoljenje samo za dva sokola (Falco cherrug). Prosilec pa nato še last- nim očem in rokam ni verjel, da ima takšen dokument podpis strokovnjaka. Povrhu ustanove sploh ni zanimalo, da ~ta bila sokola vzrejena na Ceškoslovaškem in obročkana po predpi- si.h CITES z ustreznimi certifikati, za katere prepoved trgovine ne velja. Sele kasneje je pri.šlo na dan, da je bil "drugi " dopisni strokovnjak v času izdaje soglasja na dopustu. Zgodovinsko prva vzreja dveh mladičev stepski.h sokolov (f. cherrug) leta 1995 v Sloveniji je tako posledica srečnega naključja, da je do- ločen strokovnjak UVN-CITES užival na 184 XIX - 90-91 - 1998 dopustu. Drugače nam v Sloveniji, defini- tivno, še ne bi uspelo zaostajati celili 25 let za drugimi vzreditelji ujed po svetu. V tem prispevku sploh nista opisani dve zelo pomembni temi, in sicer: načini kršitev konvencije in metode odkrivanja organov pri tem. Ti dve temi ostajata za drug prispevek na to temo. Besedilo konvencije ima kar 10 000 strani, zato čaka nekatere v Sloveniji veliko dela. Literatura: Robert Bolješič, Proteus-5-1 995 Mojca Vodušek, Policija, januar-maj 1995 V Ljubljani, dne 10/ 12-1998 Ervin Lorger