Dežurni zdravnik v Šentjurju mora ostati Primer Lutolli: zdravstvena in sodna sramota? l;fiMtIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPE1 IK FEK EMM T i cafie' UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666' ST. 99 - LETO 65 - CELJE, 17. 12. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim iLr Plazovi so spet »orali« po Laškem. Tokrat je največ škode na cestah. Ojstro -- ' f " " in Trnov Hrib sta ostala brez cestne . ' * -povezave, v Tevčah V -i V,- ^ -pa poleg skal grozi še zemeljski plaz. ^^ ^ ^ Foto: GrupA Najbolj energijsko učinkovita nadstandardra stanovanja v Sloveniji, M f BI Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 d t Četrtek. jN 23.12. 2010 « . A Božično |iresene£ei4% Obisk Božička in nastop skupine AN That. ' DOGODKI IVANA STAMEJCIC uvodnik Prazniki za vse! Skoraj ga ni večjega kraja, ki ze vse od začetka decembra ne bi bil praznično okrašen, lučke na pročeljih in smrečicah pa naj bi tudi v ljudeh prižigale iskrice optimizma. Še v Šentjurju, kjer se je sicer župan odločil za strogo varčevanje, so zasebniki poskrbeli, da »čisto v temi« ljudje le ne bodo pričakali novega leta. Podobno je tudi z našimi domovi, kjer je razpon bleščave še bolj širok. Če pustimo ob strani vrvež v nakupovalnih središčih, bo v naslednjih dneh v mestna središča prišlo več ljudi kot običajno prav zaradi prazničnega dogajanja. V Celju, na primer, otrokom tako ljuba Pravljična dežela vrata odpira prav danes, jutri se ji bodo pridružile še stojnice božično-novoletnega sejma. Še ves prihodnji teden bo živahno v vrtcih in šolah, kjer se bodo skupaj s svojimi najmlajšimi prihoda Božička ali dedka Mraza lahko veselili tudi starši. December je čas praznovanj in vse bolj tudi humanitarnih prireditev, da se na njih zbere pomoč za ljudi, ki so v stiski. Da do konca leta ne bo zmanjkalo dni, pa je tudi doma že treba pohiteti, saj domači piškoti - pa čeprav na pogled ne zaslužijo petice - čisto drugače dišijo kot tisti iz trgovine. Voščilnice ste že napisali? Ker za ta konec tedna vremenarji napovedujejo sneg in hud mraz, ne bi bilo slabo, če bi čas izkoristili za tovrstna opravila, vmes pa še malo »potelovadili« z omeli in krpami, da bo vse pripravljeno za postavitev in krasitev smrečice Te bodo zagotovo postavljali tudi krajani Oj-strega in Trnovega Hriba, pa tudi ljudje po drugih domačijah s plazovitih terenov. Pa če bo treba smrečico do doma pripeljati s samokolnico, kot si zdaj dovažajo druge nujno potrebne stvari! Prazniki so zagotovo še lepši, če se priprave začnejo pravočasno. Vsekakor pa bolj umirjeni, z veliko manj hitenja in nervoze. In z veliko več možnosti, da le ujamemo pravo sporočilo decembrskih dni. Da namreč veselje podelimo z drugimi, pomislimo na ljudi, ki živijo z nami. Da bi lahko res praznovali vsi! Da bi res vsak med nami našel razlog, da bi se veselil novega leta. Velikokrat je dovolj že nasmeh, prijazen pozdrav ali pol urice pri osamljeni sosedi, ki ima toliko spominov, pa nikogar, s komer bi jih delila . In upam, da se je tudi na decembrskih humanitarnih prireditvah nabralo toliko pomoči, da bo prav z vsake mize praznično zadišalo in da bo vsak otrok našel kaj zase pod smrečico! Stavka še traja Štirinajst srednjih zobozdravstvenih asistentk v celjskem zdravstvenem domu stavka že od 7. decembra. Zahtevajo razporeditev na delovno mesto skladno s kolektivno pogodbo ter s tem zagotovitev za tri razrede višjo plačo. Dosedanja pogajanja z vodstvom ZD niso bila uspešna. Zaradi različne obravnave problematike razporejanja sester v domovih po Sloveniji je uprava ZD zaprosila za dodatno razlago kolektivne pogodbe. Po dopisu ministrstva za zdravje, ki so ga prejeli te dni, uprava ugotavlja, da so pri razvrščanju zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester v zobozdravstvu ravnali v skladu z veljavno zakonodajo. Uprava ZD Celje zato poziva stavkovni odbor, da prekine stavko, ki nima zakonskih podlag in vzpostavi normalne pogoje za zagotavljanje zobozdravstvene dejavnosti v javnem zavodu. Stališča sindikata in stavkovnega odbora bodo predstavili na današnji novinarski konferenci. AB Kontič odstopil Iz poslanske skupine Socialnih demokratov so sporočili, da je Bojan Kontič, novoizvoljeni velenjski župan, v skladu s svojimi predvolilnimi napovedmi odstopil kot vodja poslanske skupine. Kontič je pred časom tudi napovedal, da na prihodnjih državnozborskih volitvah ne bo več kandidiral za poslanca. Tako sedaj s Celjskega ostaja vodja poslanske skupine Jakob Presečnik, ki vodi poslance Slovenske ljudske stranke, medtem ko je, vsaj po poročanju medijev, Lojze Posedel po odstopu Cvete Zalokar Oražem zavrnil vodenje poslanske skupine Zares. US Čeprav se je odpravljanje posledic septembrskega neurja začelo, je vprašanje, kdaj bodo prišli na vrsto tudi vsi plazovi. O škodi in zadrževalnikih Z regulirano Savinjo do zadrževalnikov - Začetek povračil za škode po septembrskih poplavah Vlada je včeraj kar nekaj pozornosti namenila tudi širšemu celjskemu območju, vendar pa v nasprotju s predvidenim dnevnim redom ni sprejemala predloga uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za državno cesto od Šentruperta do priključka Velenje-jug, kar poenostavljeno pomeni prepoved prodaje zemljišč na tem območju. Ministri so med drugim sprejeli uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Gre za poplavno ogroženo območje Savinje od Ločice do Letuša, kjer se je v zadnjega pol stoletja možnost razlivanja reke bistveno zmanjšala. Katastrofalne poplave leta 1990 so bile posledica stihijske gradnje na poplavnem območju Savinje. Kmalu za poplavami so bili na hitro sanirani nasipi, ki so nekoliko omilili poplavno ogroženost in hkrati omogočili začetek izrazitega poglabljanja struge in višanja pretoka Savinje. Zaradi višanja pretoka Savi- nje so urbanizirana območja postala manj ogrožena, a še vedno je možnost poplav. Predvsem ni zadovoljiva protipoplavna varnost naselij v Spodnji Savinjski dolini. Zato je edina možna rešitev zadrževanje visokih voda v srednjem toku reke Savinje. Prostorske ureditve v tem DPN obsegajo sanacijo obstoječih in gradnjo novih nasipov, ureditev Polzelskega in Podvinskega jezu, obnovo drč, gradnjo nizkih pragov, sanacijo brežin, širitev profila struge, ukrepe na prodi-ščih, ureditev razbremenilni- ka Ložnice, regulacijo Pake, gradnjo objektov za energetsko izrabo (male hidroelektrarne) ter vse ostale ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev. Predmet DPN so tudi spremljajoče ureditve prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev. Po eni od razlag, ki smo jih poslušali v preteklosti, pomeni poplavna varnost od Letuša do Ločice tudi predpogoj za gradnjo zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Končno o pomoči po poplavah Vlada je sprejela delne programe za odpravljanje posledic septembrskih poplav, ki so prizadele tudi širše celjsko območje. Škodo so ocenjevali praktično v vseh občinah na našem območju, skupno pa je zagotovo presegla 20 milijonov evrov. V številki niso zajete sanacije številnih plazov, ki so se prožili med neurjem in tudi po njem. Zelo poškodovane so bile tudi državne ceste, kar na 780 lokacijah v Sloveniji so bila nujna manjša ali večja popravila, da so bile ceste spet prevozne. Na Celjskem so v ministrstvu zabeležili 91 poškodovanih cestnih odsekov, za poplačilo že opravljenih del pa bodo na našem območju porabili skoraj 600 tisoč evrov. Tudi v ministrstvu za gospodarstvo bodo po včerajšnji seji vlade lahko izplačali prvo denarno pomoč. Med največjimi oškodovanci je Therma-na Laško, kjer so prijavili preko 2,5 milijona evrov škode, skupna škoda pa v Laškem presega 3 milijone evrov. Ministrstvo bo oškodovanim podjetjem pomagali s poplačilom petine škode oziroma največ 200 tisoč evri. US Obudili spomin na Stari pisker Ob 66. obletnici drzne akcije, v kateri je šest celjskih aktivistov ob pomoči paznika Grada v noči s 14. na 15. december 1944 osvobodilo najmanj 127 političnih zapornikov iz zloglasnega Starega piskra, je Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje pripravilo slovesnost in obudilo spomin na ta dogodek. V Starem piskru so položili spominske vence, zbranim pa je spregovoril edini še živeči osvoboditelj zapornikov iz Starega piskra Ivan Gro-belnik - Ivo. Slovesnost se je nadaljevala v Narodnem domu, kjer so pripravili tudi kulturni program. Slavnostna govornica je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar Šega. V spomin na osvoboditev političnih zapornikov iz Starega piskra so se v soboto pohodniki odpravili tudi na pohod po poteh osvoboditeljev iz Celja preko Slatine do Šmartnega v Rožni dolini. BA Foto: SHERPA I t i «P < Na spominski slovesnosti ob 66. obletnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra je govoril Ivan Grobelnik - Ivo Bodo centre manj goljufali? Prvega maja prezaposlitve z občin na centre za socialno delo - Med govoricami in resnico V Občini Štore, ki je v težkem finančnem položaju, so se pojavile govorice, da mora biti v domači občinski hiši nekaj narobe, ker si zaposleni iščejo nove službe. V resnici gre za to, da bo država predvidoma prvega junija prenesla del nalog, ki jih sedaj opravljajo na občinah, na centre za socialno delo. S temi nalogami naj bi se, predvidoma prvega maja, preselili še tisti uslužbenci, ki te naloge opravljajo na občinah. Ti občinski uslužbenci se bodo tako lahko prezaposlili. V primeru, da tega ne bi želeli storiti, bi lahko na občinah ostali brez službe, saj naj bi posamezna delovna mesta tam ukinili. V Centru za socialno delo Celje ugotavljajo, da je za prezaposlitev med zaposlenimi v posameznih občinskih upravah različno zanimanje. »Zanimanje je, vendar ne v vseh občinah,« potrjuje direktorica mag. Olga Bezenšek Lalič. Zaradi dodatnih nalog, ki jih bodo opravljali na centrih za socialno delo, bodo tam od prezaposlenih zahtevali visoko izobrazbo. »Avtomatičnega prenosa delavcev ne bo, saj so naloge, ki jih omenja zakon, bolj kompleksne,« dodaja direktorica. Kot se govori, naj bi na celjskem centru za socialno delo dodatno »Tudi na naši občini o tem razmišljajo,« odgovarja na govorice o domnevnem begu zaposlenih direktorica občinske uprave v Štorah Alenka Obrul. »Morate razumeti, da so v manjših občinah, kot so Štore, velikokrat aktivnosti tudi popoldne, od odborov do občinskih svetov, na centrih za socialno delo pa tega ni. Za mamice z malimi otroki je takšen delovni čas seveda bolj ugoden,« dodaja Obrulova. Kljub težkemu finančnemu položaju Občine Štore prejemajo zaposleni v občinski upravi svoje plače redno. Posamezni svetniki celo sumijo, da plače v občinski upravi niso ravno nizke, zato so na zadnji seji občinskega sveta že zahtevali podatke o njihovi višini. V Centru za socialno delo Celje pa odgovarjajo, da niso njihovi uslužbenci v ničkaj boljšem položaju, kot so na občinah: ob sredah delajo do 17. ure ter sodelujejo v 24-urni dežurni interventni službi. Koliko novih zaposlitev bo na centrih za socialno delo zaradi spremembe zakona? zaposlili enajst uslužbencev z občin, vendar to uradno ni potrjeno. Po zakonu naj bi se preselili na centre za socialno delo uslužbenci, ki v občinah odločajo o znižanju plačila za programe vrtcev, o subvencioniranju najemnin stanovanj ter o pravici do plačila prispevka za obvezno socialno zdravstveno zava- Že dva meseca v ministrstvu deluje delovna skupina, ki je sestavljena iz predstavnikov skupnosti občin, skupnosti centrov za socialno delo ter ministrstev za javno upravo in za delo, družino in socialne zadeve. »Pripravljene so bile usmeritve za centre in za občine, sedaj se evidentirajo odprta vprašanja ter pripravljajo odgovori v zvezi s prenosom,« pravijo v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. rovanje. »Centri za socialno delo bodo kader z občin razporejali na različna delovna mesta, odvisno predvsem od primernosti kadra oziroma od stopnje in smeri izo- Cilj novega Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je ureditev področja socialnih pomoči pod enotnimi pogoji ter na osnovi enotno določenih pravil, da bodo na voljo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Tako naj bi zmanjšali možnost kopičenja in zlorab socialnih pomoči. brazbe delavcev. Strokovni delavci, ki bodo preseljeni z občin, bodo strokovni izpit iz socialnega varstva morali opraviti v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja,« odgovarjajo iz službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Koliko zanimanja je sploh med zaposlenimi za prezaposlitev na centre? »Pravkar prejemamo odgovore direktorjev centrov za socialno delo, ki so bili zadolženi, da opravijo razgovore z občinami in prve poizvedbe v zvezi z možnimi prenosi. Ocene opravljenih razgovorov še ni, zato na vprašanje ne moremo odgovoriti,« pojasnjujejo v ministrstvu. BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT) Sejalec v Rogatec, snovalec v Luče Na gradbišču velikega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju v teh dneh pridno delajo. Iz vesolja pod Pohorje V Vitanju, ki je tesno povezano s pionirjem vesoljskih poletov Hermanom Potočnikom Noordungom, končno gradijo imenitno Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. To je posebej pomemben projekt tako za občino pod Pohorjem kot tudi širše. Opis projekta je na primer slovenski predsednik dr. Danilo Turk pred kratkim izročil ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu. Na gradbišču velikega sredi- V muzejsko galerijski etaži šča v treh etažah, ki je na območju porušenega vitanjskega kulturnega doma, je živahno tudi v teh zelo mrzlih dneh. Trenutno postavljajo opaže za prvo ploščo in predvidoma bo do novega leta ta plošča končana, pravi vitanjski župan Slavko Vetrih. Gradnja kulturnega središča se je začela v začetku septembra, končana naj bi bila po približno letu dni, oktobra prihodnje leto. Da bi pravilno umestili sodobno arhitekturo v starinsko trško jedro Vitanja, so združili moči kar štirje upoštevani slovenski arhitekturni biroji. bodo za začetek tri velike stalne razstave ter dvanajst občasnih, med razstavljenim bodo predmeti iz ameriškega in ruskega vesoljskega programa, prav tako bodo predstavili Evropsko vesoljsko agencijo, posebna razstava bo seveda namenjena pionirju vesoljskih poletov Hermanu Potočniku _ V pritličju bo osrednji prostor, dvorana s tristo sedeži, kar je dvakrat več kot v dosedanjem kulturnem domu, manjkali ne bodo niti prostori za vitanjsko godbo ter različna društva ter seveda krajevno knjižnico. Nosilec okoli dva milijona evrov vrednega projekta je Občina Vitanje. Od tega zneska je 85 odstotkov evropskega denarja ter preostanek iz državne blagajne. BRANE JERANKO Herman Potočnik Noordung (1892-1929) je avtor enega temeljnih del astronavtike, knjige Problem vožnje po vesolju, ter izumitelj geostacionarnega umetnega satelita. V Vitanju, od koder je bila doma njegova mama, županova hči Minka, je preživel nekaj let otroštva. Pred štirimi leti so odprli v Vitanju Potočnikovo spominsko sobo, ki je v prostorih, kjer je županoval Potočnikov ded Franc Kokošinek. Med prejemniki nagrade sejalec, ki jih podeljuje Slovenska turistična organizacija za najboljše uresničene inovativne turistične proizvode, je Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Bronastega sejalca je prejel za leto 2010 za program inovativnih doživljajskih delavnic v Muzeju na prostem. »Poiskati zgodbe in obuditi tradicijo, zasnovati vsebino in obliko delavnic, usposobiti in aktivirati lokalno prebivalstvo ter se s fleksibilno ponudbo prilagajati tako vsebinskim kot organizacijskim zahtevam posameznikov in skupin - vse to so v Rogatcu dosegli z izjemno energijo in zanosom zaposlenih,« je zapisano v utemeljitvi priznanja. Komisija poudarja rogaško profesionalnost pri prenašanju kulturnega izročila, prilagodljivost, pestrost in dovršenost vsebin, način izvajanja, redni odpiralni čas, avtentičnost okolja ter dejstvo, da zaposleni obiskovalcem prenašajo dediščino, ki jo sami živijo. Letos so že drugič podelili tudi nagrade snovalec za nastajanje novih, inovativnih turističnih proizvodov. Med štirimi prejemniki snovalca je podjetnica Martina Breznik, ki so ji namenili za inovativno prenovo penziona Raduha v Lučah denarno nagrado deset tisoč evrov. »Snovalec pritrjuje njihovi usmeritvi združevanja tradicije, sodobne tehnologije ter vrhunske arhitekture v novih, inovativnih objektih, ki jih bodo posejali po njihovi domačiji - na drevesih, ko- zolcu in v hlevu,« je zapisano v utemeljitvi priznanja. Priznanja so podelili na Slovenskem turističnem forumu, ki je bil v Dolenjskih Toplicah. BJ mhncfl!ihfnhjlovh, boštjhh brhčič DVORHim^ÛLOVEC, CEUE, 23.12. OB 20:00 Eventim prodajna inesb: Petrol, Big Bang, Kompas, P(^,Mercator centei; Kiosk Deio iiiniiniif.novitednik.com Božićnice da ali ne najbrž ni pravo vprašanje. Če vprašate zaposlene, bodo zagotovo rekli da, delodajalci pa odkimali. A kot kaže letos, bodo kljub krizi in negotovim napovedim v mnogih podjetjih na Celjskem z radodarno gesto, torej izplačilom božičnice, nagradili svoje zaposlene. Tako so v minulih dneh iz Pivovarne Laško sporočili, da bodo tudi letos kljub zaostrenemu finančnemu položaju, v katerem so se zaradi visokih kratkoročnih obveznosti do bank v zadnjih dveh letih znašle družbe Skupine Laško, zaposlenim izplačali božičnice. Te bodo zaposlenim izplačali v enaki višini kot lani, in sicer 800 evrov bruto na zaposlenega. Da pa bi izplačilo božičnic kar v najmanjši meri dodatno obremenilo likvidnostni položaj družbe, so se odločili, da jih izplačajo v obliki bonov nekaterih poslovnih partnerjev Skupine Laško in na ta način zaprejo neporavnane obveznosti kupcev do družb iz Skupine Laško Božičnice, podobne kot lani, torej od 600 evrov navzdol, odvisno od pridnosti, bodo izplačali tudi v Celjskih mesninah, je napovedal direktor Izidor Krivec. Podoben znesek lahko pričakujejo tudi v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah, kjer so sicer del božičnic že nologijah,« j e prepričan Stanko Stepišnik iz Emo orodjarne. Kot kaže, bodo največ božičnice prejeli v elektroenergetskem sistemu, torej v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, kjer bodo zaposlenim po napovedih izplačali po 900 evrov bruto. Za izplačilo božičnice si prizadevajo tudi v velenjskem Gorenju in verjetno Vsako podjetje, bolje rečeno direktor oziroma uprava, se zase odloča, če bo izplačalo božičnice oziroma nagradilo zaposlene. Seveda je nekaj drugega, če so tovrstne nagrade določene v kolektivnih pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi. od začetka leta vključevali v osnovne plače, je omenil direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup. Denar ali boni »Vedno mora biti nagrada primerna uspehu, ki pa se ne sme vedno meriti v količini denarja. Pomembni so tudi optimizem, nove zaposlitve, zadovoljstvo ljudi ob novih teh- številnih drugih podjetjih, že vnaprej pa se ve, da naj bi brez priboljška za praznike ostali v celjskem CMC. Uradno naj bi brez božičnice ostali tudi v Etolu in štorskem Steelu, kjer pa iščejo možnosti, da bi zaposleni prejeli nagrado za uspešno poslovanje. »Ta nagrada bo primerna temu, da kljub boljšim rezultatom poslovanje še ni takšno, kot si ga V Juteksu (še) slabo Kriza je udarila tudi žalsko družbo Juteks, kjer količinska vrednostna prodaja v primerjavi z lani zaostajata za slabo petino, skupno pa so ustvarili približno 2 milijona evrov izgube. Razlog za manjši obseg prodaje je v tem, da si trg še vedno ni opomogel od gospodarske krize, je ugotavljal nadzorni svet. K slabšemu rezultatu je v največji meri pripomogla rast cen pomembnejših skupin surovin, kot so plastifikatorji, zaznali pa so tudi slabše povpraševanje po talnih oblogah, saj so prodali več kot desetino manj od načrtovanega. Drugače je v skupini Juteks, ki je v 11 mesecih prodala skoraj 14 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog, kar pomeni več kot tretjino višjo prodajo kot lani. Tudi vrednostno je rezultat bolj obetaven, saj so lansko primerljivo obdobje presegli za 38 odstotkov, skupno pa ustvarili skoraj 40 milijonov evrov. S tem so dosegli 92-odstotni količinski plan. V skupini naj bi do konca leta prodali za dobrih 41 milijonov evrov, pri čemer bodo ustvarili 4 milijone evrov čiste izgube. V letu 2011 v skupini načrtuje- Teš v mirovanju Velenjski rudarji bodo na Celjskem med tistimi zaposlenimi, ki bodo zasluženo prejeli visoke božičnice. Božičnica? Kolikor za koga Zelo različni zneski za nagrado ob koncu leta - Seveda bodo zaposleni ostali tudi brez božičnic Potem ko smo še minuli teden čakali, kako se bo zaradi dogajanja v Termoelektrarni Šoštanj razpletla napovedana stavka v energetiki, so se v tem tednu očitno strasti precej umirile. Seveda je to le navidez, saj tako zaposleni kot tudi vodstvo Teša in Holdinga slovenske elektrarne še naprej pričakujejo odločitev agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, svoje bo zagotovo reklo tudi sodišče. Dogajanje se bo, če ne prej, spet razplamtelo februarja, ko pričakujejo poročilo neodvisnih strokovnjakov o zalogah premoga v velenjskem premogovniku ter recenzijo o vodenju gradnje bloka 6 v Tešu. V burnih polemikah je bilo večkrat slišati, da bivši direktor Teša Uroš Rotnik projekta ni vodil gospodarno in transparentno, kar naj bi bil tudi razlog za njegov odpoklic, na mesto direktorja pa so nadzorniki imenovali Simona Tota. Spomnimo, da je poteza nadzornikov, sploh med zaposlenimi, povzročila precej revolta, grozili so tudi s stavko. Še huje je bilo, ko je novi direktor zaradi sindikalnih aktivnosti nameraval odpustiti sindikalista Branka Sevčnikarja. V teh dneh se je dogajanje umirilo, novo pa je dejstvo, da nekdanji direktor Rotnik zapušča Teš. Rotnik namreč ni hotel podpisati nove pogodbe o zaposlitvi v sektorju vzdrževanja s konkurenčno klavzulo. Po stari pogodbi o zaposlitvi bi mu pripadala odpravnina v višini šestih plač, kar znaša približno 56 tisoč evrov, vendar pa je Rotnik odpravnino zavrnil. Nekdanji direktor Teša se bo do konca leta odločil, kje bo nadaljeval svojo poklicno kariero. Res je tudi, da ne glede na dogajanje, delo v Tešu teče normalno naprej. Zaposleni bodo prejeli okrog 900 evrov božičnice (bruto), podobno kot v drugih energetskih podjetjih. Ob tem tudi novi direktor Tot nadaljuje s poslovno politiko termoelektrarne, kjer so se vsa leta zavedali negativnih vplivov na okolje. V zameno Teš v precejšnji meri sponzorira društva v Šoštanju, letos pa bodo namesto poslovnih daril denar namenili socialno najbolj ogroženim Šoštanj-čanom. »Torej, kljub dogodkom, ki se v teh dneh odvijajo v našem podjetju, Teš še vedno ostaja tisto, kar je bil. Še vedno, čeprav so na pohodu nič kaj obetajoči časi v svetu in v Sloveniji, nismo izgubili čuta za solidarnost, socialne stiske in pomoč. In vse našteto še vedno ostaja naša domena, moto in ne nazadnje tudi eno izmed ključnih poslanstev,« so sporočili iz Teša. US želimo v bodoče,« je povedal direktor Marjan Mačkošek. Kot poročajo, so zaposleni v Cinkarni Celje že prejeli po več kot 500 evrov, dodaten prejemek pa naj bi prejeli tudi zaposleni v Tušu in žalskem podjetju Novem. Ponekod, na primer v šentjurskem Alposu in zreškem Uniorju, iščejo možnost, da bi zaposlene nagradili z boni. Sicer plačilo z boni načeloma ni sporno, podobno kot za izplačila v denarju velja za davčno priznane stroške, plačati pa je treba socialne prispevke in dohodnino. Le izplačilo v bonih v vrednosti do 40 evrov lahko podjetje namesto kot božični-co šteje kot darilo in za to ne plača prispevkov in dohodnine. Kot rečeno, eni tako, drugi drugače. V pravi posmeh pa so gornje številke zaposlenim v čistilnem servisu ISS Facility Services, kjer so poleg čestitke prejeli bon za 10 evrov, ki ga lahko unovčijo v Tuševih trgovinah. URSKA SELIŠNIK Se Toper vrača v Celje? Kot kaže, se blagovna znamka Toper vrača v svoj domači kraj. V Celju so namreč zaključili z izdelavo omejene serije zimskih bund. Oblikovane so v retro slogu in iz najsodobnejših materialov. Gre za kolekcijo 30 bund, ki jo bodo podarili poslovnim partnerjem. Kot je ob prevzemu kolekcije povedal direktor podjetja Lohnko Inženiring Dragoljub Janičijevič, so veseli, da se s kolekcijo vračajo tja, kjer se je celotna zgodba začela. Bunde so delo upokojenke Erike Bradič iz Celja, ki je bila v Topru zaposlena vrsto let. Pomanjšane modele bund je sešila doma, nekaj spominov o, vsaj med Celjani legendami blagovni znamki, pa bo za Novi tednik obudila prihodnji teden. Lani so namreč v Lohnku gostili ekipo bivših zaposlenih celjskega Topra, ki so za darilo in v spomin izdelali model bunde Toper z neverjetnimi podrobnostmi izdelave. Bunde so požele takšno navdušenje, da so se v Lohnku odločili, da bodo te »pomanjšane« bunde letošnja novoletna darila za najbližje partnerje podjetja. Spomnimo, da je blagovno znamko Toper leta 2008 kupilo podjetje Lohnko Inženiring, jo prenovilo in ponovno plasiralo na trg. Danes je na voljo po vseh večjih mestih v Sloveniji, trenutno pa so v zaključni fazi tudi pogovori za odprtje prodajalne Toper v Celju. US jo, da bodo prodali več kot 20 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog, v vrednosti skoraj 62 milijonov evrov, dobiček pa naj bi presegel 1,5 milijona evrov. V skupini bo 295 zaposlenih delavcev. US www.radiocelje.com Med šivanjem ene od »pomanjšanih« nekdaj imenitnih Toprovih bund. Ko invalid pristane na cesti Na širšem območju Celja brezposelnih več kot 1.300 invalidov - Dolga in vijugasta pot do zaposlitve Ko človek zboli in postane invalid, se mu zaprejo prenekatera vrata. Pahnjen je na rob družbe. Čeprav državni veljaki še tako vneto ponavljajo, kako je v Sloveniji poskrbljeno za enakopravnost in temeljne pravice invalidov ter kako sodobna in z razvitimi evropskimi državami primerljiva je naša politika invalidskega varstva, je dejstvo, opozarjajo delovni invalidi, da je njihov položaj slabši kot kdajkoli. Matej iz Celja je pred desetimi leti, ko še ni dopolnil niti 30 let, hudo zbolel. Hodil je od zdravnika do zdravnika, a nihče ni ugotovil, kaj je z njim narobe. V službi, kjer je veljal za pridnega in vestnega delavca, so kmalu, Dragica Mirnik (Foto: MBP) V okviru celjske območne enote zavoda za zaposlovanje, znotraj katere deluje šest uradov za delo, je bilo konec novembra prijavljenih 1.311 brezposelnih invalidov, od tega 370 na Uradu za delo Celje. Delež invalidov med vsemi brezposelnimi osebami je bil 11,9-odstoten (v celotni Sloveniji 13,9-odsoten). V obdobju od januarja do novembra letos je v celotni Območni službi Celje zaposlitev dobilo 129 invalidov, od tega 39 na območju Urada za delo Celje. V lanskem letu pa je v okviru Območne službe Celje službo našlo 148 invalidov. ker zaradi bolečin ni mogel opravljati vsega dela, začele padati opazke, češ da se mu ne da delati in podobno. Bolečine pa so bile iz dneva v dan hujše. Šele po sedmih letih (!), ko je bolezen že tako napredovala, da ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja ni bilo več možno, so zdravniki ugotovili, da ima redko kronično bolezen. »Če bi me začeli pravočasno zdraviti, bi danes lahko opravljal vsakršno delo,« pove. Po več letih bolniškega staleža in neznosnih bolečin so Mateja konec lanskega leta začasno delno upokojili (za štiri ure). »Ko sem delodajalcu povedal, da se bom moral vrniti v službo, so bile njegove prve besede, da zaradi omejitev, povezanih z boleznijo, zame v podjetju nimajo delovnega mesta in da se lahko znajdem na zavodu za zaposlovanje. V prsih me je stisnilo. Razmišljal sem samo o tem, da bom moral do konca življenja životariti s socialno podporo. Sam v podjetju sicer vidim primerno delovno mesto zame, a se delodajalec s tem ne strinja,« je razočaran Matej. Trenutno je na dopustu, ko se mu bo ta iztekel, bo šel najverjetneje na čakanje in potem na obljubljeni zavod za zaposlovanje. »Kako rad bi delal, samo če bi lahko. A kdo me bo še kdaj hotel zaposliti takšnega?« je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak dan znova. »Sem invalid. Me boste zaposlili?« Včasih so bili delovni invalidi dobro zakonsko zavarovani pred odpuščanjem. Na zavodu za zaposlovanje so se znašli le v primerih, ko so šla njihova podjetja v stečaj. Z letom 2006 pa so delodajalci dobili precej več možnosti, da tudi delovne invalide odpustijo iz poslovnih razlogov kot odvečne delavce, če jim ne morejo zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom. Pri čemer mora z odpovedjo pogodbe invalidu soglašati posebna državna komisija, ki preveri, ali resnično ne obstaja primerno delovno mesto zanj, kot tudi, ali je delodajalec preveril tudi možnosti za zaposlitev invalida izven svojega podjetja, pri drugih delodajalcih. »Če komisija ugotovi, da v tistem trenutku resnično ne obstaja primerno delovno mesto za invalida, potem mu delodajalec lahko prekine pogodbo o zaposlitvi,« pojasnjuje rehabilitacijska svetovalka na zavodu za zaposlovanje v Celju Zdenka Verdel. Kot dodaja, je v zadnjih letih k večjemu številu zaposlovanja invalidov veliko pripomogel tako imenovani kvotni sistem. Ta delodajalcem, ki imajo več kot 20 zaposlenih, nalaga, da zaposlujejo tudi določen odstotek invalidov. Poleg tega Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov namenja določene vzpodbude ob zaposlitvi brezposelnega invalida. Toda kljub temu je med invalidi po podatkih Statističnega urada RS še vedno od dva do trikrat več brezposelnih kot med preostalimi prebivalci. Pot do zaposlitve brezposelnega invalida je v primerjavi z zdravim človekom veliko daljša in zahteva tudi veliko več napora in truda. »Na zavodu smo imeli primer, ko je invalid po osmih letih našel novo službo, kar je lep dokaz, da ne smeš izgubiti upanja. Pri čemer je treba dati prednost tistemu, kar človek zmore, ne pa iskati tisto, česar ne zmore. Praviloma se invalidi zaposlujejo pri manjših delodajalcih, v prede- lovalnih dejavnostih, na manj plačanih delovnih mestih. Invalidi, ki so prijavljeni na zavodu, so praviloma tudi nižje izobraženi,« pripoveduje Ver-delova. Iz dneva v dan slabše Da zakonodaja invalidov ne ščiti dovolj, meni predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. »Socialni položaj invalidov je iz dneva v dan slabši. Včasih je delovni invalid imel neko socialno varnost, zdaj te nima več. Delodajalci se invalidov otepajo na vse načine. Bojijo se že ljudi, ki so dlje časa ali pogosteje na bolniški. Mladi invalidi tako pristanejo na ZPIZ-u z minimalnim nadomestilom. Velikokrat se vprašam, kako lahko človek preživi z 250 evri na mesec. Res je žalostno, da družba ljudi, ki so zaradi svoje invalidnosti in bolezni nezmožni dela, pahne na rob preživetja. Žal se velikokrat srečujem z mladimi invalidi, ki nimajo niti za mleko ali kruh. Ker niso bili zmožni plačevati položnic, so se jim že zgodile deložacije. Poznam tudi primer, ko je invalid pristal v domu za brezdomce. V društvu članom pomagamo, kolikor lahko. Usmerimo jih na Rdeči križ, Karitas našteva Mirni-kova. Pri čemer je treba vedeti, da imajo invalidi in njihove družine zaradi zdravstvenih te- Lani so na območju celjske službe zavoda za zaposlovanje obravnavali in podali mnenje za 95 odpovedi pogodbe invalidu v okviru komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, letos pa do 8. decembra že 117. Pomemben institut za zaposlovanje invalidov so invalidska podjetja, ustanovljena v Sloveniji pred letom 1976 kot invalidske delavnice, ki so se leta 1988 preoblikovale v invalidska podjetja. Po osamosvojitvi Slovenije, s prehodom v tržno gospodarstvo, se je število teh podjetij v Sloveniji in število invalidov, zaposlenih v teh podjetjih, zelo povečalo (najbolj v obdobju 1993-1994). Danes zaposlujejo invalidska podjetja slabo petino vseh zaposlenih invalidov: septembra 2010 je bilo med vsemi osebami, zaposlenimi v teh podjetjih, 5.782 ali 43,8 % invalidov. (Vir: Statistični urad RS) žav oziroma potreb, povezanih z invalidnostjo, pogosto višje življenjske stroške kot zdravi ljudje. Minister Ivan Svetlik je ob nedavnem mednarodnem dnevu invalidov poudaril, da je vlada s protikriznimi ukrepi ohranila tudi številna delovna mesta za invalide in zagotovila dovolj sredstev za ohranitev socialnih pravic. A dejstva, da so invalidi prikrajšani na vseh področjih, ne glede na vse ni mogoče spregledati. »Duša me boli, ko gledam, kako se prebijajo skozi življenje,« pristavi Dragica Mirnik. Ja, invalidi so res umetniki življenja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA quercus Bagueri AC íffiéŘsát VINSKA KLET GORIŠKA BRDA VINOTEKA CELJE AVTOCESTA -HIGHWAY ul. Frankolovskih žrtev « MERKUR Ul. Frankolovskih žrtev 17 3000 Celje t: (0)3 42516 80 lnfo@klet-brda.sl www.klet-brda.sl Odprto: pon.-pet. 10.00-17.00 sob. 8.00-13.00 Vinoteka Celie Včasih so bili delovni invalidi dobro zakonsko zavarovani pred odpuščanjem. Danes se lahko kot vsak drug znajdejo na zavodu za zaposlovanje. (Slika je simbolna.) KUPON 10%P0PUST na artikle, ki niso v akciji. Popust velja ob predložitvi kupona do 28. februarja 2011. m Sanacija ceste na Trnov Hrib k 15 gospodinjstvom bo hud geološki in finančni zalogaj. Do takrat bo na hrib treba po zasilnem kolovozu, ki so ga usposobili za najbolj nujne primere. V Laškem vsak drugi dan sodni dan Plazovi spet »orali« po Laškem - Največ škode na cestah, sanacija šele spomladi - Naravne nesreče praznijo proračunsko vrečo, interventnih sredstev le za vzorec »Kje je >udarilo< tokrat? Polana, Majland se je glasil prvi službeni klic prejšnji četrtek. »Ne, ne, čisto drugje! V bistvu bi poklical nazaj, ker sem trenutno v precej visokem blatu. Sredi hiše v Pane-čah. Ne bi še dajal ocen, ker me ljudje šele kličejo, kje se je kaj zgodilo,« mi je precej rutinirano odgovarjal poveljnik štaba civilne zaščite v laški občini Jože Senica. Z njim se zadnje čase žal zelo pogosto slišiva in »druživa«. Kajti to vedno pomeni slabe novice za Laščane. Ki jim sile narave ne prizanašajo, prejšnji teden se je v občini spet sprožilo več plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše, nekaj krajev je ostalo povsem brez cestnih povezav. Niso si še opomogli od septembrskega neurja in ogromnega števila plazov (150 evidentiranih), ki so po zelo omejenih in ozkih kriterijih države v laški občini naredili za šest milijonov evrov škode, pri čemer se še niti ni začela dokončna sanacija nesrečnega, od sveta odrezanega Majlanda, družina Zemljak-Čuber še ni začela graditi nove hiše ob stari povsem uničeni domačiji, denarja za sanacijo od države še ni _ In ponovno črn, črn dan za Laško. Dež in visoke temperature ter taljenje snega so naredili svoje in Laško so prejšnji teden ponovno dobesedno preorali novi plazovi. Eni brez ceste, drugi na plazu »Po Laškem se je sprožilo 17 plazov, kar nekaj tudi novih, na območjih, ki jih prej nismo imeli za plazovita. Dva sta ogrožala stanovanjski hiši, eno v Panečah (prispevek smo objavili v petkovi številki Novega tednika, op. p.), drugo v Gračnici pri Kristanec (o težavah s plazovi smo poročali pred več kot letom, op. p.). Največje Do treh hiš na Ojstrem cestne povezave od prejšnjega tedna ni več. Tudi zasilne poti ni. Krajani, med njimi Zvonko Maček, si pri vsakdanjih opravkih pomagajo, kakor vedo in znajo. težave povzročajo ostali plazovi na cestni infrastrukturi, saj je brez cestnih povezav ostalo kar nekaj krajanov, sanacija pa bo izjemno problematična. Na to, kako draga bo, sploh ne upam več pomisliti,« pove Senica na poti iz Sedraža na Trnov Hrib. Kamor seveda ne moremo, ker je pred tednom grozovit plaz dobesedno v dolino odnesel več kot pol ceste. Prebivalci 15 hiš niso mogli v dolino, scefralo je vodovod. »Pomislite, med njimi so tudi bolni in starejši. Takoj je bilo treba ukrepati. Kaj če bi na primer do njih morali rešilec, gasilci? Ker ceste še lep čas ne bo možno sanirati, smo vzpostavili neko zasilno, ampak res zasilno pot po nekakšnem kolovozu. Ampak vsaj gor je zdaj mogoče,« je pojasnil Senica. Na občini so ravno v roke dobili geološka poročila, ki bodo osnova za nadaljnje načrte sanacije, ki pa si jo, ko človek gleda prizor, ne zna predstavljati. Glede na stanovalce na Ojstrem bi lahko rekli, da so imeli na Trnovem Hribu še kar srečo v nesreči. Do treh hiš na Ojstrem nad Laškim sploh ni mogoče priti. Ponovil se je prejšnji prizor s povsem odtrgano cesto, ki je tam nekje spodaj v globeli. »Zgodilo se je sredi belega dne. Žena je slučajno šla ven in videla, da se plaz premika. Hitro nam je uspelo po cesti v dolino še spraviti avto. Ko se spomnim, me je groza, kaj bi se lahko zgodilo. Čez deset minut namreč ceste ni bilo več,« je povedal Zvonko Maček, bližnji stanovalec, ki je pripeljal mimo s samo-kolnico z dvema plastenkama. »Do avtomobila, potem pa po bencin,« je pojasnil. Do začetka sanacije se bodo domačini pač morali nekako znajti. Se še spominjate kamnitega plazu v Tevčah, o katerem smo pred časom prav tako poročali, ter skalnatih gmot, ki so se krušile ter letele proti hišam v dolinah? Postavljena železna mreža je skale zaustavila, ne pa tudi ogromne količine zemlje, drevja in kamenja, ki se je iz načetega hriba prejšnji teden odtrgala s hriba in zgr-mela dol. Mrežo je ne le zvilo, ampak scefralo! Na srečo je zasulo le cesto in potrgalo električno napeljavo do hiše, ki stoji nad plazom, do objektov v dolini pa se gmota ni zvalila. Kaj pa ob naslednjem deževju, neurju, spomladanskem taljenju snega? Plazovi »zažirajo« tudi občinski proračun Plazovi po Laškem v jasnem ledenem popoldnevu, nekoliko prekriti s svežim snegom, niso videti več tako grozeči, zemlja je zmrznjena. Senici ne preostane drugega, kot da ostane vsaj delni optimist: »Nič, pregledali bomo geološka poročila in se lotili dela. Upam tudi na samoiniciativo občanov,« pove ob sestopu z brega. Laška občina je prepre- dena s cestami, speljanimi do številnih oddaljenih domačij, ki so pogosto precej visoko v hribih. Ceste seveda niso v bleščečem stanju, večinoma so ozke, pokrpane, a služijo svojemu namenu. Le kaj bo, ko se bodo po njih do poškodovanih odsekov valila težka tovorna vozila z materialom ter gradbeni stroji, se sprašuje Senica. A to še ni največji problem. Laški proračun, ki seveda vsebuje tudi postavke za tovrstne interventne ukrepe, je povsem izropan, Laščani so po septembrskih poplavah za sanacijo praskali sredstva iz drugih postavk. In pri tem ostali prepuščeni sami sebi. Od države niso prejeli še niti vseh nujnih sredstev za sanacijo posledic neurij in poplav iz let 2005, 2007 _ Škoda po septembrskih ujmah se je realno dvignila v vrtoglave milijone evrov, Laščani pa so samo za interventne ukrepe morali odšteti okoli 600 tisoč evrov! Od države so do danes za odpravo posledic prejeli pičlih 28 tisoč tisočakov! »O tem sploh ne bi več izgubljal besed. Mi gledamo naprej, kaj naj drugega. Po prvih grobih ocenah smo po tokratnem divjanju prišli do številke 500 tisoč evrov, a glede na vsebino pogovorov s strokovnjaki smo škodo precej podcenili. Po realnih ocenah se bo sanacija lahko začela nekje spomladi. Veliko je odvisno tudi od vremenskih pogojev,« je povedal Senica, letos gotovo eden najbolj zaposlenih poveljnikov štaba civilne zaščite pri nas. Na nesrečo Laščanov. POLONA MASTNAK Foto: GrupA V Tevčah se je poleg že dlje časa padajočih skal, ki so ogrožale hiše v dolini, pred tednom sprožil še zemeljski plaz in »olupil« pol hriba. Kam gre moj denar? Humanitarna društva z izgovori o visokih stroških storitev - Policija ugotovila goljufijo, tožilstvo jo je zavrglo Pod drobnogledom kriminalistov se je znova znašlo humanitarno društvo s Celjskega. Po domnevni goljufiji društev Srček iz Celja in Sova iz Maribora pri zbiranju denarja za obolelega Reneja Blatnika z Rečice ob Savinji je že več kot dve leti pod kriminalistično lupo humanitarno društvo Žogica iz Celja. Nakazila so dosti nižja kot prilivi na transakcijski račun, so očitki oškodovanih občanov po Sloveniji. Ko nam dostavijo pismo nekega društva s srce parajočo vsebino, si morda rečemo, da bomo nekaj podarili. Ko pride še drugo in tretje pismo na isto vižo, pa se človek vpraša: kaj če gre za goljufijo? Kdo sploh kontrolira vsa ta društva in kam gre denar? Društvo za pomoč otrokom Žogica s sedežem v Kovinarski ulici v Celju, kamor se je pred nedavnim preselilo iz Šentjurja, že nekaj časa polni poštne nabiralnike z zgodbami o ponižanih in trpinčenih. Podobne usode je mogoče prebrati tudi na njihovi spletni strani, kjer trenutno opisujejo tri različne zgodbe mamic in njihovih otrok, žrtev nasilja. Vsem trem naj bi nakazali po tri tisoč evrov pomoči za nakup opreme stanovanj, kjer bodo varni. Prošnje donatorjem pošiljajo po vsej Sloveniji, od koder tudi prihajajo prijave občanov. Tožilstvo zavrglo delo policistov Policisti, in sicer šentjurski, se z Žogico ukvarjajo že od junija 2008. Takrat so prejeli prvi namig in zatem kazensko ovadbo, ki jo je oškodovanka vložila na Policijski postaji Idrija. S primerom o domnevni goljufiji se je seznanilo tudi celjsko tožilstvo. »Obstajal je utemeljen sum, da poraba sredstev ni bila transparen-tna oziroma da so v društvu več donacij porabili za lastno poslovanje,« pojasnjujejo na celjski policijski upravi. Celjsko tožilstvo pa je domnevno goljufijo zavrnilo z razlago, da gre za legalno dejavnost društva in v konkretnem primeru za sredstva majhne vrednosti. Primer bi lahko označili po principu psi lajajo in karavana gre dalje, če šentjurski policisti po nekaj mesecih ne bi prejeli nove ovadbe. Tokrat jo je poslal občan z območja Tolmina. Ovadba in policijsko obvestilo sta ponovno romala na celjsko tožilstvo. Policisti so namreč poizvedovali pri več kot desetih potencialnih prejemnikih pomoči in ugotovili, da so na svojih računih prejeli manjše zneske, kot bi jih morali. Glede na predhodno mnenje odgovor Kdo bo dobil gargamela? V torek, 23. 11., smo predstavniki projektne pisarne nevladnih organizacij Savinjske regije - Zavoda Flosar v hotelu Evropa organizirali zaključni dogodek celoletnega projekta Smrketa, delno sofinanciranega s strani Mestne občine Celje (v nadaljevanju MOC). Na dogodek smo povabili predstavnice in predstavnike Mestnega sveta MOC, političnih strank, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij ter medije. Projekt Smrketa je bil namenjen spodbujanju politične participacije mladih Celja in njihove integracije v družbo. Mladi, sodelujoči v projektu, so izbrali gospo Urško Drugovič za »najboljšo politično osebo 2010«. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 peeiuergetik/i Tel.: 03/896 12 56 PEUODOUODINKAlíiaUZAClJA tel. vodovod: 03/898 9if 20 tel. kanalizacija: 03/8989400 l/ISOKflKflKOI/OSTSTORITEl/ ZNANJE, USTVflRJflLNOSrjNOMTII/NOSr ZflNESLJII/OSr,UflNKOI/ITOSr tožilstva, da ne gre za kaznivo dejanje goljufije, so šentjurski policisti lani junija na tožilstvo podali ponovno poročilo z vsemi ugotovitvami in prošnjo za nadaljnje usmeritve v omenjeni zadevi. »Gre za kompleksno zadevo,« o primeru, ki še vedno čaka na epilog pravosodnih organov, pravijo na celjski policijski upravi. Res ni prostora za stranpoti? Po podatkih Ajpesa je društvo lani prejelo za skoraj 180 tisoč evrov donacij, pri tem pa ustvarilo za dobrih 116 ti- V Kovinarski ulici v Celju ima društvo Žogica poštni nabiralnik. (Foto: SHERPA) težave, kjer institucionalni sistem zataji. Dejal je še, da so pri Žogici reakcij občanov v smislu, kam gre moj denar, vajeni. »Ker smo manjše Objavljamo del pisma, ki se je znašlo v nabiralniku ene od naših bralk. Pod njim je podpisan predsednik društva Žogica Blaž Kuder. Na kocu pisma Kuder še zapiše: »Prosim vas, da donirate kakšnega petdesetaka, mogoče več ^ « in objavi svojo gsm-številko ter e-naslov. »Ob 01:36 ponoči me je poklicala! Kričala je: POBILI NAS BODO, POMAGAJTE MI! Črna noč. Lilo je kot iz škafa, v pižamah so me čakali. Dva fantka bosa, mamica Lucija v gumijastih škornjih, skupaj v odejo zaviti. Prestrašeni, premočeni in premraženi. Spraševal sem se, kaj se je zgodilo, vprašati si nisem upal Nikoli si ne bi mislil, da bo trajalo več kot šest ur, da bomo našli varno zavetišče! Moževa mati in njegovi bratje so jo pretepali, na koncu pa jo skupaj z otrokoma vrgli na cesto. Pokradli so jim vse! Še malega »Lesija« sta fantka morala pustiti za sabo. Zdaj živijo vsak dan sproti, nikoli ne vedo, kaj jim bo prineslo jutro!« Žogica, Srček, Sova _ Ob Žogici podobna senca dvoma pada tudi na humanitarni društvi Srček in Sova. V nasprotju z Žogico je bilo ravno celjsko tožilstvo tisto, ki je na pobudo medijev v preiskovanje zbiranja pomoči za Reneja Blatnika, obolelega za spinalno mišično atrofijo, vključilo policijo. Pisali smo že, da je društvo Srček zbralo 7.080 evrov humanitarnega denarja, od tega pa ustvarilo za 4.939 evrov stroškov. Za nakup prepotrebnega kombija, opremljenega s klančino za prevažanje obolelega fanta, je ostalo borih 2.140 evrov. V društvu Sova naj bi skupaj zbrali 982 evrov, od tega so odšteli stroške za telefon, pošto, plačilo bančnih provizij in pisarniški material v višini 132 evrov. Blatnikovi tega denarja, domnevno zaradi recesije, niso prejeli. Na zahtevo enega od donatorjev, ljubenskega podjetja KLS, je Sova naposled nakazala 700 evrov. Po tem, ko so se s primerom začeli ukvarjati kriminalisti, je Srček oziroma predsednik društva Robert Jurovič po večmesečnem zadrževanju Blatnikovim denar le nakazal. Prvi del preiskave je zaključen in bo o njem odločalo tožilstvo ali nadalje sodišče, drugi del preiskave pa še ni končan. Društvo pa je v stečajnem postopku. MJ Naš odziv na komentar novinarke Polone Mastnak z naslovom Kdo bo dobil gar-gamela?, ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 93, 26. novembra 2010, je kratek in predstavlja zaključek projekta. Veseli smo, da so mladi sprejeli pobudo in da so izbrali prav Urško Drugovič, da kot predstavnica civilne iniciative postane prva izbranka mladih na prvem tovrstnem izboru. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem mladim, ki so sodelovali v projektu in vsem, ki so se udeležili zaključnega dogodka. Projektni cilj je bil dosežen - mlade smo zainteresirali in mladi so odločili! Projektna skupina Flosar soč evrov stroškov. Društvo je s preselitvijo iz Šentjurja v Celje spremenilo tudi svojega zastopnika, dosedanjega Damjana Tavčarja je nasledil Blaž Kuder. Kuder o delu predhodnika, sumu goljufije in sedanjem delu društva ne želi dajati izjav za medije. Tavčar pa nam je še pred dvema letoma pojasnjeval, da je prednost majhne organizacije brez redno zaposlenih v tem, da nima velikih stroškov, poleg tega lahko hitro in konkretno odgovori na najbolj pereče društvo in se v medijih redko pojavljamo, marsikdo preveri tudi na policiji. Ničesar ne skrivamo. Dejansko pa je nadzor problem. A po drugi strani je dandanes tako te žko dobiti sredstva, da so prav donatorji največji nadzor. Do centa natančno se hočejo prepričati, kam gre denar. Pri resnem humanitarnem delu ni prostora za stranpoti, če pa že, so te zelo kratkega veka,« je še dejal takrat, medtem ko sedaj ni več pripravljen za pojasnila v medijih. Župan bo delil luč miru Potem ko je bil v nedeljo v Celju regijski sprejem Luči miru iz Betlehema, bodo njen plamen to nedeljo ob 10. uri prižgali v stolni cerkvi svetega Danijela in ob 17. uri še v Pravljični deželi. Plamen bosta v Pravljični deželi med ljudi razdelila župan Bojan Šrot in stolni župnik opat Marjan Jezernik. Akcija je dobrodelna, saj bodo deset centov od vsake prodane svečke namenili ljudem v stiski. Tudi letos luč miru v Celje prinašajo skavti stegov Celje 2 Pod tremi zvezdami ter Knežjega stega Celje 1. BA Živijo s Celjem Prenovljena razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje Stalne razstave so res stalne le po tematiki, ki jo predstavljajo. Njihova postavitev pa se kljub temu spreminja. Tako je tudi z razstavo Živeti s Celjem, ki jo celjski muzej novejše zgodovine vsako leto osveži, dopolni ali tehnično izboljša. Novosti so v muzeju predstavili v sredo. Poglavitna novost je obnova in sodobnejša predstavitev 2. svetovne vojne na Celjskem, ki je na razstavi postavljena v železniškem vagonu. Takšnem, v kakršnih so prevažali nasilno izseljene _ Novosti so tako tehnične kot vsebinske, je povedal dr. Tone Kregar. Predvsem so predstavitev na tako majh- nem prostoru, kot je na razpolago, optimizirali, dodali pa so ji tudi spletni portal, ki so ga s pomočjo evropskih sredstev vzpostavili letos. Tako lahko obiskovalci s preprostimi kliki pridejo do vseh dokumentov, zgodb, do zgodovine narodnoosvobodilne borbe na Celj skem. Prav tako so ob osvetlitvi posodobili še zvočno-svetlobno predstavitev, ki je z glasovi uglednih slovenskih dramskih igralcev krajša, učinkovitejša in boljša od prejšnje. Predvsem pa - deluje. Razstava ima še dve novosti, je povedala Marija Po-čivalšek. Slednjič so le uredili kotiček slovite Celjanke Alme M. Karlin, s spoštova- njem naloge, ki jo ima muzej takšnega tipa pa so razstavo Živeti s Celjem dopolnili še z vsebinami zadnjega desetletja. Ker kritične časovne distance do tega obdobja še ni, je Dnevnik treh generacij, kot imenujejo ta del razstave, dopolnjen z zgolj informativnim, a tudi kritičnim gradivom. Kot pravi direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega, opozarjajo na recesijo, ekološke probleme, brezposelnost in podobno. V muzeju so se ob predstavitvi novosti spomnili tudi na najuspešnejše prireditve, ki so jih pripravili letos: časopis Muzejske novice, spletni portal Ce-NOB, razstavo o kraškem ovčarju (ki so ji s starim Poglavitna novost razstave Živeti s Celjem je obnova in sodobnejša predstavitev 2. svetovne vojne na Celjskem, ki je na razstavi postavljena v železniškem vagonu. letom dnevi šteti) in odprtje novega bančnega kotička v Hermanovem brlogu, razstavo na prostem in zlasti na ča- stno Valvasorjevo priznanje, ki so ga prejeli obrtniki, ki na razstavi redno, častno in vestno predstavljajo svoje obrti. Posebej so se zahvalili še vsem podpornikom. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Prazniki brez klanja? »Meso - telo ga ne potrebuje! Praznujmo brez klanja!« nas pozdravlja napis na jumbo plakatih, ki so jih v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice izobesili v največjih slovenskih mestih, tudi v Celju. »Z decembrom je povezanih mnogih čarobnih trenutkov zimskega veselja in prazničnega vzdušja. Kljub neštetim lučkam, ki bodo zasijale z dreves in hiš, pa je to čas teme, groze in predsmrtne agonije za mnoge živali, kajti njihova mrtva telesa bodo ljudje zaužili kot svojo hrano,« opozarja predsednik društva Stanko Valpatič. »Veseljačenje ljudi ob teh prazničnih dneh je kot koprena bleščečega kiča, ki prekriva resnico o tem, da je božič dan, ko naj bi se spominjali Svetlobe, ki se je rodila med ljudi. Ljubezen do ljudi in živali je bila poslanstvo, ki ga je nosil mož, ki se je pred 2000 leti rodil v hlevu med živalmi. Ljubezen in toplino betlehem-skega hleva, ki ostaja simbol za enost med človekom in živalmi, smo ljudje spremenili v zaudarjajoče obrate masovne proizvodnje mesa. Čeprav je trpljenje živali v hlevih in klavnicah očem skrito, je tu. Le z zavedanjem svojih napak in s spremembo vsakega posameznika je možen korak v smeri resnične enosti, ki jo tvorimo vsi ljudje, skupaj z živalmi, rastlinami in minerali,« vsem mesojedcem trka na vest. Pa bodo njegove besede koga res tako predramile, da bo pospravil nože, ki jih brusi za »furež«, in se iz sočutja in ljubezni do živali odrekel uživanju mesa? Morda. Toda mesarji ugotavljajo, da si večina praznikov ne zna predstavljati brez mesnih dobrot. »V decembru beležimo za 20-25 odstotkov večjo prodajo mesa Plakati, ki opozarjajo, naj prazniki minejo brez klanja, bodo izobešeni do 28. decembra. in mesnih izdelkov kot ostale mesece,« pravi lastnik mesarije Marjan Založnik s Polul, ki ima prodajalno tudi na celjski tržnici. Upada prometa zaradi raznih akcij, v katerih ljudi pozivajo, naj ne uživajo mesa, kot pravi, nimajo. Sicer pa takšnih akcij ne želi komentirati. Kot pravi, vsak zase ve, kaj je zanj prav. »Po moje je uživanje mesa za človeški organizem potrebno. Brez mesa lahko malokdo zdrži. Seveda pa z nobeno stvarjo ni pametno pretiravati,« dodaja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Kriminalisti so volitve pregledali Čeprav se meso ne kupuje več v tolikšnih količinah kot nekoč, se prodaja v decembru v primerjavi z ostalimi meseci poveča za približno četrtino, pravi samostojni podjetnik Marjan Založnik, ki ima mesarsko obrt že dvajset let. Preiskava o rezultatih lokalnih volitev v Rogaški Slatini, ki jo opravljajo kriminalisti Generalne policijske uprave, je v zaključni fazi. »O vseh ugotovitvah bomo obvestili pristojno državno tožilstvo,« pravi predstavnik Policije za odnose z javnostmi v Generalni policijski upravi Drago Menegalija. Kot smo poročali pred mesecem, naj bilo po podatku iz anonimne prijave policiji po zadnjih volitvah v Rogaški Slatini več glasovnic, kot je bilo volivcev na voliščih. Tako so se pojavili med Slatinčani štirje kriminalisti iz Ljubljane, ki so ob pomoči domačega kriminalista temeljito pregledali dokumentacijo občinske volilne komisije ter opravili zasliša- nja. Kot so povedali takoj po zaslišanjih, je začela policija z vodenjem predkazenskega postopka zaradi suma »uradno pregonljivega kaznivega dejanja ter je zbirala obvestila ter izvajala preiskovalna dejanja v skladu z zakonskimi pooblastili«. Kot so pojasnili iz občinske volilne komisije v Rogaški Slatini, je policija opravila potrebne postopke zaradi anonimne prijave, da bodo sum lahko na koncu ovrgli. Predsednik občinske volilne komisije je Milan Birsa, ki je vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, zato se je policija po anonimni prijavi po vsej verjetnosti odzvala še posebej zavzeto. BJ O / --- Ideja za praznično darilo Nedelja, 19.12., Novo Celje od 10. do 16. ure adventní sejem ob 17. uri adventní koncert - PEVEC IN KITARIST ROK ŠOŠTER Vstop prost Torek, 21.12., ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec ŽENSKE&MOŠKI.COM, i(omedija, Špas teater. Sreda, 22.12., ob 19.30 v Domu II. slov. tabora Žalec BOŽIČNA PRAVLJICA, predpraznični koncert. Pevski zbor Antona Schwaba, otroški pevski zbor GŠ F. K. Koželjski Velenje, Orkester Hiše kuiture Ceije, zasedba Tuned Fisli pod vodstvom Aienke Goršič Ernst in IVIanje Gošnik Vovk. ■ z vstopnico podarite nepozabno doživetje! ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-ZaleC.si informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@sioi.net Dežurni zdravnik v Šentjurju mora ostati Govorice, da naj bi v Šentjurju ukinili dežurno službo, so vznemirile občane - Še vedno iščejo pediatra Če so se Šentjurčani še pred nekaj leti borili za svojo urgentno enoto v okviru tamkajšnjega zdravstvenega doma, so govorice, da bodo izgubili celo dežurno službo, pomenile pravi šok. Direktorica Melita Ilič Tasič miri strasti: »Do nadaljnjega dežurna služba v Šentjurju ostaja!« Nihče pa ne more zanikati, da gredo trendi v državi natančno v to smer: racionalizacija, združevanje in posledično tudi ukinjanje Bliža se tisti čas, ko je na vrsti obdarovanje. V občinah Vojnik in Dobrna so letos za poslovna darila namenili manj denarja kot prejšnja leta. Tako kot veliko ljudem, praznični čas zaradi izbire daril in obdarovanja predstavlja vse večje finančno breme tudi občinam. V obči- nah Vojnik in Dobrna želijo svojim prebivalcem pričarati nekaj prazničnega vzdušja že s samo okrasitvijo kraja, za kar so namenili od dva do tri tisoč evrov. Če je včasih veljalo, da zahtevajo poslovna darila posebno pozornost in pravilno izbiro, je danes zaradi vsesplošnega pomanjkanja povsem dru- Praznično vzdušje v Jurkloštru V Jurkloštru je v kartuziji že na ogled razstava jaslic več kot 90 avtorjev, predpraznični čas pa bodo popestrili z dodatnimi prireditvami. Tako so nocoj ob 18. uri v jurkloštrski kartuziji obeta božični koncert, na katerem bodo zapeli člani pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini. Hkrati pa Zavod Odon pripravlja še odprtje razstave slik Likovnega društva Laško; njegovi člani so ustvarjali na temo skrivnosti starodavne kartuzije. Seveda bo na ta dan možen tudi ogled jaslic. PM Laško ponovno združuje dobre želje Laščani bodo na tradicionalni prireditvi Laško združuje dobre želje že 13. leto zapored s pomočjo do-natorjev obdarovali otroke in osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter jim pripravili prijetno druženje in kulturno prireditev. Tudi letos bodo moči pri izvedbi prireditve združili laško območno združenje Rdečega križa, občina, Stik ter Društvo Sožitje. Začela se bo v nedeljo, 19. decembra, ob 14.30 v Kulturnem centru Laško. Kar dvajset donatorjev je poskrbelo za bogata darila, ki jih bodo podarili 60 osebam, članom Društva Sožitje ter otrokom, ki obiskujejo oddelek s prilagojenim programom v OŠ doslej utečenih praks. Kot je povedala Ilič Tasičeva, so o tem resno govorili s sekretarjem dr. Ivanom Erženom na ministrstvu za zdravje in za zdaj dobili zagotovilo, da dežurna služba v Šentjurju ostaja. »Od treh pogojev je za nas sporen tisti, ki pravi, da med eno in drugo enoto ne sme biti manj kot 15 kilometrov razdalje,« pravi sogovornica, »nam pa sta tako Celje kot Šmarje bližja. Po drugi strani najbolj oddaljena točka od izhodišča ne sme biti dlje kot 25 kilometrov stran.« V razpotegnjeni šentjurski občini pa je nemalo krajev - Planina, Loka pri Žusmu in mnogi drugi - ki Direktorica ZD Šentjur Melita Ilič Tasič V zdravstveni postaji na Planini so s pomočjo upokojenih zdravnikov vzpostavili dober sistem, ki domačinom zagotavlja štirikrat tedensko odprto ambulanto. V Šentjurju računajo na mlado specializantko, domačinko, ki jo delo na Planini zanima in bi dolgoročno nadomestila legendarnega zdravnika Janez Šmida. Zdravstveni dom v Šentjurju trenutno obnavljajo. Obnovo zunanje fasade so jim odobrili na razpisu že pred leti. Zdaj bo stavba poleg energetske varčnosti dobila tudi novo zunanjo podobo. V šentjurskem zdravstvenem domu imajo trenutno kadrovske potrebe zadovoljivo pokrite. Težava je le s pediatrijo, ki kljub ponujeni zasebni koncesiji nikogar ne zanima. Direktorica zagotavlja, da bo s pomočjo zdravnice Terezije Prebil in še nekaterih zdravnikov za otroke v Šentjurju poskrbljeno tudi v prihodnje. Čez nekaj let pa bi tudi na tem mestu lahko zaposlili mlado specializantko. »Dolgoročne rešitve so predvidene, zato je pomembno, da zdržimo takšen tempo še nekaj let, pa se bodo tudi te zadeve uredile,« je optimistična Ilič Tasičeva. Manj denarja za darila so v tem pogledu bistveno na slabšem. »S prehospi-talno enoto v Celju zelo dobro sodelujemo, vendar so situacije, ko bi se lahko brez dežurnega zdravnika v Šentjurju tudi slabo končalo,« še doda Ilič Tasičeva in spomni na nedaven primer hipoglikemije. Stanje je sicer lahko rešljivo, vendar življenjsko ogrožujoče. Bil je sneg in reševalno vozilo je do pacienta potrebovalo celih 50 minut. »V kolektivu se strinjamo, da dežurstvo v Šentjurju mora ostati. Tudi septembra, ko so kolegi po državi umikali soglasja za dežurstvo, pri nas tega ni storil nihče. Plačila bodo sicer res nižja, vendar smo to vedeli že takrat,« pravi direktorica. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA gače. A vojniški župan Beno Podergajs pravi, da je nekaj malega treba dati, češ da ne more hoditi okrog in se zahvaljevati poslovnim partnerjem s praznimi rokami. V Vojniku bodo zato letos za darila namenili okoli tisoč evrov, prav toliko tudi na Dobrni. MK __NAJ BO _ MNJSKA POSTELJA VASA! NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE VAM V Primoža Trubarja Laško. Ti bodo tudi sami deloma poskrbeli za kulturni program, dopolnili pa ga bodo še Vaška godba Vrh nad Laškim, mažoretna skupina iz Šen-truperta in čarodej Branko iz Kluba Čarodej. Zbrane bo nagovoril laški župan Franc Zdolšek, prireditev pa bo povezovala Jožica Škorja. PM S preventivo do več zdravja Zavod za zdravstveno varstvo Celje je tudi v letošnjem letu razvijal in izvajal številne programe na področju javnega zdravja in se odzival na aktualne probleme na Celjskem. Ob številnih dvomih ob koncu leta posebej poudarjajo pomen cepljenja kot enega preizkušenih in varnih ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni. Kot še ugotavljajo, zdravstveno stanje ljudi na Celjskem ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja, še vedno pa narašča število bolezni srca in ožilja ter rakavih bolezni, zlasti materničnega vratu. Kot poudarja direktorica znim časom bo leto uspešno zavoda Alenka Štorman, so na področju promocije zdravja in socialne medicine uspešno vzpostavili psihološko svetovalnico Tu smo zate, koordinirali nacionalni program Varno s soncem, uspešno spremljali stanje komunalnih in industrijskih čistilnih naprav, opozorili na povečano odpornost mikroorganizmov proti antibiotikom, na področju sanitarne kemije pa jih čaka nova zakonodaja, povezana z označevanjem živil. »Kljub kri- in učinkovito,« delovanje zavoda povzema Štormanova. Ob koncu leta so posebno pozornost namenili cepljenju, ker se v zadnjem času pojavljajo številni dvomi. »Seveda se po cepljenju lahko pojavijo določeni neželeni učinki, saj gre za poseg v telo, ki lahko prinese zaplete. Pogosto se določeno zdravstveno stanje, ki sledi cepljenju, poistoveti kot zaplet ob cepljenju,« pojasnjuje predstojnica oddelka za epi- anketa Vam bo manjkalo praznično vzdušje, se vam zdi županov varčevalni ukrep dober ali brezpredmeten, bodo z vsebino uspeli nadomestiti zunanji blišč, smo povprašali naključno izbrane Šentjurčane. Mateja Obrez: »Okraševanje se mi sploh ne zdi potrebno. Županov ukrep je absolutno v redu. Gre za nesmiselno zapravljanje denarja. Za karkoli drugega ga namenijo, bo bolj pametno.« Bogdan Gomzej: »Sem opazil, da letos nič ni. Baje občina >špara<. No, ravno sem videl, kako na eno smreko vseeno obešajo lučke. Mogoče bo malo manj žalostno. Tudi lučke pripomorejo k vzdušju. Če bodo to nadomestili z dogajanjem oz. silvestrovanjem na prostem, bomo pa še videli.« demiologijo dr. Alenka Trop Skaza in ob tem spomni na lanski primer smrti 14-letne britanske deklice, pri kateri vzrok smrti ni bil povezan s cepljenjem. »Če cepimo vsaj 90 od 95 odstotkov ciljne skupine, vzpostavimo kolektivno imunost. S tem zaščitimo tudi tiste, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redke, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno.« Na inštitutu za varovanje zdravja so lani beležili 419 prijav o neželenih učinkih cepljenja in izdali malo manj kot 700 tisoč odmerkov različnih cepiv. Na Celjskem odstotek precepljenosti ne odstopa od slovenskega povprečja. »Cepljenje se giblje od 85 do 98 odstotkov, okoli dva odstotka staršev pa obvezno cepljenje zavrača zaradi verskih in filozofskih načel.« Neenotni glede gi zdravja Celjanov Da okolje vpliva na zdravje ljudi, prikimava predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na zavodu Nuša Konec Juričič. »Za dokaz, ali stanje okolja v regiji dejansko vpliva na zdravje ljudi, bi bilo treba opraviti posebne raziskave in še te ne bi pokazale pravega razloga,« na številne očitke celjskih civilnih iniciativ o slabem vplivu okolja na zdravje prebivalcev pravi Konec Juričičeva. Argumente iniciativ, da rezultati preiskav o stanju okolja na Celjskem niso resnični, Štormanova zavrača. »V okviru sistemov kakovosti moramo verodostojnost raziskav dokazati tudi zunanjim, neodvisnim presojevalcem.« Bodo pa zaradi tega že kmalu bolj podrobno pregledali po- O pomenu cepljenja so med drugim opozorili na zadnji novinarski konferenci celjskega zavoda za zdravstveno varstvo. datke o raku v regiji. »Z onkološkim inštitutom smo naredili zemljevide tveganja za raka, ki jih bomo pregledali s predstavniki civilnih iniciativ,« pravi Konec Juričičeva. Zdravstveno stanje ljudi na Celjskem ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja, še vedno pa naraščajo bolezni srca in ožilja in rak, zlasti pogost je rak na materničnem vratu, povečana sta tudi stopnja samomorov ter delež ljudi s prekomerno težo in debelih, manj pa je kadilcev. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Je treba povsod »šparat«? Praznična idila stane! - Je šentjurski župan edini glas razuma ali Grinch, ki je ukradel božič? Nežika Oset: »Da >šparajo<, se mi načeloma ne zdi slabo. Seveda, če bodo prihranek dobro porabili. V tem primeru naj bo, sicer je pa škoda. Gre za enkratno priložnost v letu. Tudi doma so rože na oknih in balkonih strošek, brez njih je pa strašno pusto in prazno. Če ne bo čisto nič, bo žalostno. Kot en slab pogreb. Tudi ko človek umre, je lepo, če je kakšna roža. Drugače je dvojna žalost.« Decembra se zdi, da se ljudje razdelijo na tiste, ki jih prav nič ne moti, če jim že konec oktobra kje nad glavo bingljajo novoletni okraski, in na tiste, ki se jim zaradi obilice kiča še 25. december milo rečeno »zagravža«. Šentjurčani so, kar se tega tiče, letos v temi. Da svetleče ulice in trgi tudi precej stanejo, že vrabci čivkajo, smo pa letos prvič doživeli odločen »ne« okraševanju. Prvi ukrep novega šentjurskega župana je bil ukinitev prazničnega »krancljanja«. »V času krize je ukrep simboličen, pa tudi nekaj tisoč evrov prihranka vreden,« je svojo odločitev obrazložil Marko Diaci. Letos bo na Mestnem trgu okrašena ena sama smreka. In koliko bodo prihranili? Ocene stroškov so izdelali glede na pretekle sezone in kot kaže, so precej kompleksne. Stane namreč obešanje in pobiranje, dokup in amortizacija okraskov, električna energija in še bi se kaj našlo. Kako so postavke spravljene v proračun, je pa menda tudi že posebna znanost. Na šentjurski občini so povprečen strošek, letos torej prihranek vsega omenjenega, ocenili na 20 tisoč evrov. Pa drugod? V Slovenskih Konjicah na primer bodo za novoletno okraševanje skupno porabili 5.300 evrov, v Rogaški Slatini približno 10 tisočakov, v Vojniku med dva in tri tisoč evri, čeprav bi bili z veseljem malo bolj razkošni, v večjih središčih pa stroški temu primerno zrastejo. V Velenju bodo za praznično vzdušje namenili 48 tisočakov, v Celju pa samo za razsvetljavo kar 95 tisoč evrov. Kakšne naložbe lahko za ta denar »spravijo skozi« manjše občine, bi verjetno z veseljem povedal prenekateri župan. Je pa res, da se za tretje največje mesto v državi nekaj razkošja le spodobi, še posebej, če se bomo ob njem lahko naslajali tudi občani bolj skromnih provincialnih občin. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Roman Zalokar: »Glede na krizne čase to pozdravljam. Ne glede na čigavem zeljniku je ideja zrasla. Vsi plačujemo, pa ni nujno potrebno. Pa tudi to je treba reči, da okraševanje že konec novembra popolnoma izniči smisel praznikov in v tem pogledu imajo lučke za praznično vzdušje celo nasprotni učinek. Vse preveč je tega kiča, prazničnega vzdušja pa potem ni več.« NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV 11 Kaj jim pomaga ^ em i 7 O stanovalcih domov in njihovih de- " I W d ■ lovnih terapevtih iz prve roke V Rogaški Slatini so na posebni prireditvi predstavili knjigo Pomagajo mi živeti, v kateri so prispevki stanovalcev in delovnih terapevtov iz 17 socialnovarstvenih zavodov v celjski in koroški regiji. Knjigo je izdalo in založilo ministrstvo za zdravje. »Pomagam, pomagaš, pomaga, pomagava, pomagata, pomagamo _ živeti. Iz prispevkov sta razvidni medsebojna pomoč in vzajemnost vseh, ki se srečujejo pod streho doma,« opozarja urednica knjige Mateja Fidler iz Pegazovega doma Rogaška Slatina, ki je regijska predstavnica delovnih terapevtov iz obeh regij pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Zamisel za knjigo, ki bi promovirala domove, starost in delovno terapijo, se je pojavila že na njihovem prvem regijskem sestanku. Delovna terapija v domovih obsega področja skrbi zase, dela in prostega časa. »Starejšim lju- dem je najbolj pomembno, da lahko dolgo skrbijo sami zase in se sami urejajo. Tistim, ki tega zaradi različnih zdravstvenih razlogov sami ne zmorejo, pomagamo delovni terapevti,« opisuje Saša Svetec iz Doma upokojencev Polzela. V knjigi so številni prispevki stanovalcev, ki pomagajo spoznavati njihov vsakdan ter njihova razmišljanja. »Ko pojenja življenjska moč, pride občutek ponižanja, sploh Na prireditvi v Rogaški Slatini, kjer so predstavili knjigo Pomagajo mi živeti, so bili med nastopajočimi upokojenci. Urednica knjige Mateja Fidler, ki je obenem regijska predstavnica delovnih terapevtov v skupnosti socialnih zavodov. Besedila iz knjige Pomagajo mi živeti je predstavila Mimica Kidrič. če postanemo odvisni od drugih. Pridejo dnevi, ko sem čisto brez volje, ni mi za nič na svetu in takrat si rečem: Bodi zadovoljna, da se lahko postaviš na noge, občuduješ prekrasno naravo, rože, poklepetaš s stano- »Odhod v dom starejših za posameznika pogosto predstavlja bolečo in težko izkušnjo. Vsakdo jo sprejema in dojema na svoj način. Pri svojem delu skušamo s stanovalci vzpostaviti pristne odnose na osebni ravni, spoštovati njihove odločitve, pravico do zasebnosti, drugačnosti in jim dati možnost izbire,« piše v knjigi delovna terapevtka Marjeta Vrbovšek iz Doma upokojencev Laško, ki ob tem opozarja na individualen pristop. valci in imaš dom z imenom Pegazov dom,« je zapisala stanovalka Anica Lesjak. Stanovalka celjskega Doma sv. Jožefa Štefanija Kovač si zadnji dve leti pomaga z invalidskim vozičkom, ki ga poganja še sama, po prihodu v dom pa si je zaželela, da bi uporabljala stranišče sama. Kot piše, jo je delovna terapevtka naučila pravilne uporabe ter ji pomaga pri presedanju. »Pri tem potrebujem kar nekaj pomoči, saj mi je otroška paraliza pustila posledice, ki se zdaj v starosti javljajo v novi luči,« piše Kovačeva. »Udeležujem se vsakodnevne telovadbe, ki je skrbno načrtovana. Brez teh telovadb bi marsikdo obležal v postelji ne-pokreten,« opisuje domski vsakdan stanovalka Ana Vo-šnjak s Polzele. In kaj stanovalcem pomeni največ? »Iz V začetku meseca so knjigo Pomagajo mi živeti predstavili na novinarski konferenci na ministrstvu za javno upravo v Ljubljani, kjer je prispevke stanovalcev in delovnih terapevtov bral gledališki igralec Tone Kuntner. Na predstavitvi knjige v Rogaški Slatini je brala tekste Mimica Kidrič, pripravili so kulturni program, slavnostni govornik pa je bil šmarski župan Jože Čakš. dneva v dan sem hvaležna za vsako lepo besedo, za pomoč v življenju in pravo, odkrito prijateljstvo. Občutek, da me imajo ljudje radi in me spoštujejo, mi pomaga živeti,« je zapisala v knjigi stanovalka Ema Kregar iz šmarskega doma. BRANE JERANKO Deset let pod lokom Mavrice Pred desetimi leti se je skupina upokojencev, ljubiteljev likovne umetnosti, odločila ustanoviti likovno društvo. Poimenovali so ga Društvo ljubiteljev likovne umetnosti Mavrica, ki ima sedež v Rogaški Slatini. Pobuda za to so bile likovne delavnice pod vodstvom Erne Ferjanič Fric. Prva predsednica je bila Vida Hustič, ki je z mnogo truda in volje popeljala društvo do prvih uspehov in razstav. Poleg razstav se je društvo udeležilo različnih kolonij, izvedlo razne delavnice, ustvarjalo z otroki osnovnih šol iz Rogaške Slatine in s starej šimi občani v bližnjih domovih upokojencev in mnogo svojih del darovalo v dobrodelne namene. Mentorji, s katerimi je društvo sodelovalo deset let, so Erna Ferjanič Fric, Maksi-miljan Strnad - Milč, Branko Unverdorben, Toplica Ignjato-vić, Stane Petrovič - Čonč, Izidor Jalovec in pokojni Milan Lorenčak. Danes društvo deluje v treh skupinah. Upokojencem so se pridružili tudi mlajši člani. So pomemben člen kulture v občini Rogaška Slatina. Prostore za ustvarjanje imajo na razpolago v Kulturnem centru Rogaška Slatina in v II. osnovni šoli Rogaška Slatina. Seda- nja predsednica društva je Jožica Trobec. Ob prvem jubileju je društvo v Anini galeriji v Rogaški Slatini odprlo razstavo 10 let pod lokom mavrice, ki bo na ogled do 2. januarja. Na odprtju razstave so v kulturnem programu nastopili Moški pevski zbor Rogaška Slatina in Špela Šega Spolonak na flavti. Sedanja predsednica je pozdravila vse prisotne in se vsem zahvalila za desetletno sodelovanje, prva predsednica Vida Hustič pa je predstavila zgodovino društva. Dr. Jože Lipnik je povezoval program in prebral nekaj pesmi iz svoje pesniške zbirke. PB MIRO SIMČIC ŽENSKE V TITOVI SENCI TTTO BMZ MASKI 2. P VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI Uspešnica Mira Simčiča Ženske v Titovi senci radil(alno spreminja "podobo Josipa Broza Tita l(ot velil(ega bonvivana in žensicarja. -Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana. Za naročnike ^ kJià ^ ^ Novega tednika | cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR! Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC NAROCILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poStnina. izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika), ' po ceni 29,99 EUR + poštnina. _Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Z leve Jožica Trobec, predsednica društva, Vida Hustič, prva predsednica društva, ter Stane Petrovič - Čonč in Erna Ferjanič Fric, mentorja društva - Informacije: 03/4225-100 INFORMACIJE Živite cenejel I Očetovi prihranki Bralka ima očeta, ki ga pomaga preživljati. Oče ima na neki banki vložene prihranke, vendar hči ne uspe izvedeti, pri kateri banki ter kakšen znesek. Zanima jo, kako naj to izve v primeru očetove smrti, kot njegova dedinja. Ali lahko pridobi podatke v primeru smrti sodišče samo oziroma ali jih mora pridobiti ona kot dedinja? Ne zdi se ji namreč smiselno, da bi očetove prihranke po smrti lahko zadržala banka. Predsednik Okrajnega sodišča v Celju Darko Belak odgovarja: »Podatke o posameznikovih prihrankih tretji ne more pridobiti brez njegovega soglasja in tudi zapuščinsko sodišče nima pravne podlage, da bi o tem poizvedovalo, dokler je imetnik računa še živ. V primeru smrti sodišče po prejemu smrtovnice uvede zapuščinski postopek. Smrtovnica se sestavi pri pristojni upravni enoti, pri njeni sestavi je načeloma prisoten kdo od dedičev. Smrtovnica pogosto vsebuje tudi podatke o premoženju zapustnika. Sodišče tako na podlagi podatkov v smrtovnici in podatkov, ki jih dediči posredujejo sodišču na naroku za zapuščinsko obravnavo, po potrebi še samo opravi poizvedbe. Glede denarnih sredstev, vloženih pri posameznih bankah, lahko sodišče opravi vpogled v register transakcijskih računov. Če tako ugotovi, da je zapustnik imetnik odprtih računov, sodišče opravi še poizvedbo o stanju na teh računih neposredno pri bankah, kjer so ti računi odprti. Ni pravne podlage, da bi denar banka zadržala, če sodišče izda sklep o dedovanju teh denarnih sredstev. Tudi če bi obstajala terjatev banke do zapustnika, ta zapustnikovih sredstev ne more samovoljno zadržati, temveč mora, če želi biti poplačana, terjatev priglasiti v zapuščino oziroma v določenem roku zahtevati, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja.« Varstveni dodatek Bralca zanima pri kakšni višini pokojnine je upravičen do varstvenega dodatka. Prav tako želi izvedeti, če bi morali varstveni dodatek dediči po njegovi smrti vrniti. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka mora upravičenec sočasno izpolnjevati naslednje pogoje: da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, da njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska ter da skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje. Mejni znesek znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove, določene s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Od 1. januarja 2010 dalje znaša 445,29 evra, njegova višina se spreminja ob vsakokratni spremembi višine pokojnin. Uživalec pokojnine oziroma dodatka k pokojnini, ki je nižja oziroma je njun seštevek (pri prejemniku dodatka se dodatek in pokojnina seštevata!) nižji od mejnega zneska, je le možni upravičenec do varstvenega dodatka. Za pridobitev pravice mora izpolnjevati tudi dohodkovni in premoženjski cenzus. Možni upravičenec izpolnjuje dohodkovni cenzus, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki drugih družinskih članov, v letu 2009 niso presegli na posameznega družinskega člana 436,98 evra na mesec ali 5.243,76 evra na leto. Možni upravičenec, ki izpolnjuje dohodkovni cenzus, mora izpolniti še premoženjski cenzus in s tem pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. To je v primeru, če njegovo premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne presega vrednosti 23.897,94 evra. Zakon o varstvenem dodatku od dedičev ne omogoča izterjave zneskov varstvenega dodatka.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. s plinom in toploto Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnpncTi i? pn<:FRMm naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oc^cwa in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NE SESTEVAJD tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI I2îzz&ùa/ ^e/umo/ OoberUk Milan.,. ZDHAVlUŠČh I.AŠKC rfNruutotcl'.i «iDm —CT^— BAT MIZARSKA DELAVNICA lesnina skinaut SHUtiHtmlCL« CE LJSK A firfrniTMlJi Ml tli «M AVTOCIÎL.ii: Irf'iiika in - iohhiiiiii [irpraslovence<, ki so lahko vzor Slovencem.« Kot pravi Videčnik, kar nekaj časa v javnosti ni bilo zanimanja za njegovo delo. »Šele zdaj očitno prihajajo rodovi, ki želijo vedeti, kako so živeli njihovi predniki.« Kmalu po prihodu v Mozirje je prevzel urednikovanje lokalnega časopisa Savinjske novice, vmes pa je nastalo ogromno zapisov o različnih temah, področjih dela in ljudeh. Kmečko delo, »furmani«, hranilnice, Maistrovi borci, zdravilci, monografije posameznih krajev _ V sobotnem večeru so se v mozirski galeriji Videčniku pridružili, kot se je sam izrazil, njegovi prijatelji, ki so s številnimi obiskovalci delili koščke, bolje rečeno trenutke izjemno bogatega življenja - z dr. Janezom Kraševcem spomin na čase, ko ni bilo niti pod razno moderno, da bi govorili o domačem zdravilstvu, kar je bila prav tako tema ene od Vi-dečnikovih knjig. Da so znali Zgornjesavinjčani že od nekdaj »zagovarjati« bolezni in da je del zgodovine medicine mogoče najti v teh krajih. Spomini so vreli tudi iz ust nekdanjega nazarskega župana Ivana Pur-nata, s katerim sta preživela kar nekaj lepih trenutkov, dodajala jih je dolgoletna županja Ljubnega Anka Rakun, ki je obujala spomine na nastanek zapisov o Maistrovih borcih, šoli v Radmirju, ljubenskih poticah, ki so po novem uvrščene na seznam Unescove žive dediščine _ Pa spomini na prigode iz Mozirja, kjer sta z županom Ivom Suhoveršnikom odkrivala zlato knjigo. Kot je v navadi v pogovoru z Videčnikom, so podatki, letnice, spomini in pričevanja kar vreli. Nič čudnega, saj je večini preteklega in tudi sedanjega dogajanja Videčnik s svojimi zapisi zapustil neizbrisen pečat. »Zadovoljen sem s svojim delom, imam pa načrte za naprej.« Menda Videčnik vsak večer razmišlja, kaj bo delal prihodnji dan. »Naredim si načrt, ki se ga držim, in mislim, da bo to planiranje še nekaj časa ostalo,« je s prešernim smehom pospremil pripombo. In res, tudi ko je govoril o načrtih, sobotnemu slavljencu ni zmanjkalo idej: treba bi bilo napisati zgodbe o ljudeh, s katerimi se je srečeval, na primer o Jožetu Goričarju, Matjažu Kmeclu, velika želja ostajajo šole in njihova bogata zgodovina. »Ker se da v njih odkriti veliko pomembnih dejstev, ker so vredne opozorila in ker ljudje premalo vedo o njih,« je prepričan Videčnik. Z željo, »da bo slavljenec še veliko let vsak teden na USB-ključku prinašal na časopis Savinjske novice prispevke za svojo stran,« kot je omenil glavni urednik Franci Kotnik, so se strinjali številni, ki so v soboto, na Videčnikov rojstni dan, slavljencu iskreno stisnili roko. Tudi stisk moje roke je pomenil »hvala«. URŠKA SELIŠNIK Domoznanski oddelek za rojstni dan Kot darilo se sliši, da so v Osrednji knjižnici Mozirje ob Videčnikovem rojstnem dnevu odprli domoznansko čitalnico, njena osnova pa je slavljenčevo podarjeno gradivo. To obsega več kot 500 map z različnimi vsebinami in malo manj kot tisoč starih razglednic in fotografij. Veliko je starih knjig, časopisov, koledarjev, rokopisov, notnega gradiva, videoposnetkov, vinilnih plošč ^ »Med gradivi, ki bi jih izpostavila, so raziskave o Maistrovih borcih v naših krajih, celjski legiji na Ljubnem, trških pravicah in sodnikih v Mozirju, o hranilnicah in posojilnicah pred letom 1941 na našem območju, >furmanih< ob Dreti in Savinji. Najdena je bila znamenita zlata knjiga tržanov: Mozirje 1740, v katero je Žiga Laykauf spisal Vojno kroniko v svetovni vojni 1914-1919. Original je danes restavriran in hranjen v Zgodovinskem arhivu Celje, Knjižnica Mozirje pa je izdala in založila faksimilirano izdajo. Veliko je raziskanega tudi o zanimivih in velikih možeh iz naše doline, obsežna je zbirka o domačem zdravilstvu, kot zanimivost pa je tudi nekaj legend, pravljic in pregovorov. Dovolj je torej gradiva, da se današnji raziskovalci, študentje ali dijaki >spopadejo< z njim in ga nadgradijo še z novimi odkritji,« je omenila v. d. direktorice knjižnice Ana Lamut. Poleg tega zbirko sestavlja tudi raznovrstno gradivo sodobnega časa, ki ga zbirajo knjižničarji, vse gradivo pa je vezano na Zgornjo Savinjsko dolino. »Zavedamo se, da imajo domači kraj, domovina in materni jezik izjemen pomen v življenju posameznika, zato lahko s to zbirko prispevamo k promoviranju pomembne kulturne dediščine,« pravi Lamu-tova, ki vabi Zgornjesavinjčane, da prispevajo svoja gradiva v hrambo ali v dar Osrednji knjižnici Mozirje. Gradivo bo strokovno urejeno v računalniškem programu Cobiss in s tem dostopno tudi širši slovenski javnosti. US Jubilantu tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje želimo vse najboljše. (Foto: Jože Miklavc) NAROCILNICA Podpisani-a: Naslov: naročam izvod knjige Čarobni svet serviet Simone Pompe po akcijski ceni 10 EUR + poštnina Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje. Knjigo lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. z zahvalo za prijetno vodenje. In tako se je začelo. »Ne bom v burko zavita žena« Gretica je sicer odletela domov, a sta ostala v stikih. Kratka telefonska sporočila so bila resnično prekratka za vse, kar sta si imela povedati. In ker si ona z računalnikom takrat še ni bila ravno na ti, sta v glavnem govorila po telefonu. »Joj, to je bil strošek,« tokrat sama. »Zavedala sem se, kako noro se zdi. Dopust ni realna življenjska situacija in izbirati zakonskega partnerja v tako drugačnem svetu tudi ni mačji kašelj.« Vse to ji je rojilo po glavi še posebej, ko jo je Sherifova mama povabila na čaj. »Če odklonim, bo grdo, če privolim, je to velik korak naprej. Zato sva morala že na začetku razčistiti veliko stvari. Nobenega namena namreč nisem imela prihodnosti prež-deti v kakem kotu zavita v burko.« Kljub vsem kulturnim razlikam sta se na koncu še vedno strinjala - da sta prava drug za drugega, zato sta se pred dvema letoma v Egiptu poročila. Kot maček od grelnika do grelnika Zdi se, da je imel Sherif v Sloveniji večjo krizo. »Že prva zima je bila kar zanimiva, tale pa ni dosti boljša Še sreča, da tudi njegova žena komaj čaka na toplo pomlad. »Včasih razmišljam o hektič-nem tempu, ki ga imamo pri nas. Resda te zato ležernost med Egipčani včasih spravi ob živce, ampak vseeno Gostiteljica nama postreže s tipično orientalsko pijačo, šipkovim čajem. Oblečena v njihovo tradicionalno oblačilo v resnici pričara nekaj eksotičnega vzdušja. Kljub nemogočemu vremenu zu- milijonsko mravljišče. Obema je Egipt prva izbira. Vse je še odprto. Načrti so se pač malo prestavili zaradi črvič-ka,« poboža malega Adama. Prav na očkov rojstni dan, letos prvega junija, se jima je namreč rodil sinček. V vmesnem času Sherif dela na avtocestnem počivališču Zima. Ironično, ni kaj. In kako prenaša zimo? »Saj ne vem, kaj bi rekel. Obupno mrzlo je, ponoči je bilo v uti-ci tudi minus 15 in počutil sem se kot maček, ki se prestavlja od enega grelnika do drugega in išče toploto.« Ampak vse za višje cilje. »Tu sem, da se naučim slovensko. Preden sem spoznal Gretico, je bila Slovenija neznana dežela, še najb- Sherif je s svojo mlado družinico zelo srečen, čeprav se zaveda, da bi si s primernim bogastvom doma lahko omislil tudi kakšno ženo več. »Ampak če bi me tašča slišala, da to sploh omenjam, bi me s pomenljivo kretnjo roke čez vrat v smehu konča pripoved. Izdale so ga mrzle roke Sherif Aly se je zaradi ljubezni iz toplega Egipta preseli v Ogorevc nad Štorami - V taki zimi tudi zakonski stan ne pomaga dosti Sherif, sicer egipčanski turistični vodnik, vas bo prepričeval, da ima mrzle roke vedno, kadar je živčen, vendar ga je prijateljica v Egiptu takoj prebrala - to je zato, ker nimaš žene! Vsekakor se mu je zdelo, da ima razlog za tremo, saj je prvič vodil skupino iz Slovenije. Srečanje s čedno turistko Gretico je bilo usodno. Preskočila je iskra in čez dobro leto sta se poročila. Sherif, človek toplega Egipta, se je preselil v Ogo-revc nad Štorami in ugotovil, da v taki zimi, plundri in vlagi proti mrzlim rokam niti najlepša žena ne zaleže dosti. Gretica Ojstršek se je tistega februarja skupaj s prijateljico odpravila na dopust. Rekli sta - nekam daleč in na toplo. Izbira sploh ni bila težka. »Egipt je bil zame vedno čaroben, mističen.« Zmes orientalske kulture, bogate zgodovine in drugačnosti se je zdela kot naročena za odklop, ki sta ga s prijateljico potrebovali. Proti koncu dopusta sta si s skupino ogledali še templje v Luxorju in tam jih je vodil prav Sherif. »Kdor je že kdaj hodil po teh koncih, ve, kako se moški obnašajo. Še posebej, če gre za dve ženski brez moške družbe. Ženitne ponudbe, podkrepljene z ustreznim številom kamel, so seveda na dnevnem redu,« svojo zgodbo začne Gretica. »Sherif pa je bil prvi, ki je svoje delo opravil profesionalno, brez kakršnih koli nespodobnih namigov.« Beseda je dala besedo in hitro je bilo jasno, da sta si všeč. Po slovesu je Sherif dobil SMS-sporočilo Ob sneženih in plundrastih dnevih, ko avto ne uboga in prsti zmrzujejo, ju še posebej skomina po toplih peščenih plažah Egipta. (Foto: zasebni arhiv) »Ja, bil je šok. Moji domači niso ravno skakali od veselja. Še posebej, ker o Sherifu niso prav dosti vedeli, tudi v službi so že skoraj naredili križ čez-me, češ da se ne bom več vrnila,« se zdaj Gretica smeji prvim dvomom. A sama je bila prepričana, da ravna prav. V kovček je zložila poročno obleko in se s sestrama in prijateljico odpravila na svojo poroko v Kairo. »O Egiptu imajo ljudje precej popačeno podobo. Ali romantičen pogled na piramide ali ortodoksni islam in revščina. Mislim, da sem sama uspela svoje bližnje seznaniti z neko realno sliko.« naj. »Egipt je pač tak, da te popolnoma prevzame ali pa povsem odbije,« navrže Gre-tica in ni mi treba vprašati, v katero skupino sodi sama. »Eno so turistični predeli, lepi, a nerealni, na drugi strani pa avtentični domačini z vsakdanjim življenjem. Izredno prijazni in gostoljubni, eni skrajno bogati, drugi nepredstavljivo revni.« Gre-tica si lahko predstavlja, da bi tam živela. V turističnih predelih bi se kot kozmetičarka gotovo tudi lahko preživljala. »Za noben denar ne bi hotela živeti v mestu, na primer v Kairu, ker je kot več- ližja pojma zame sta bila Jugoslavija in Titovo prijateljstvo z Naserjem. Ampak za turističnega vodnika je znanje takih manj znanih jezikov izredna prednost. Poznam nekaj lan-tov, ki se zdaj učijo poljščino, ruščino, celo kitajščino. Seveda slovenščina ni ravno lahka, vendar se z voljo vse da.« Priznati je treba, da mu gre dobro, saj smo ves čas kramljali v slovenščini. Ko boste naslednjič letovali v Egiptu, se lahko zgodi, da boste imeli lokalnega vodnika, ki bo obvladal tudi slovenščino. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Gretica je v tradicionalnem oblačilu popolna gostiteljica, ki naju temeljito pouči o zdravilnih učinkih šipkovega čaja. se namršči Sherif, »ves zaslužek tistega časa s kreditom vred sem porabil za telefon.« Naneslo je, da je bil kmalu po tistem namenjen v Ameriko, Gretica pa se je tudi že dolgo odpravljala tja na obisk k družinskemu prijatelju. Torej res ni bilo razloga, da ne bi potovala skupaj. Čez nekaj mesecev je obema postalo jasno, da vse skupaj le ni muha enodnevnica. Gretica se je ponovno podala na pot, »Mali Adam bo rasel s prednostmi obeh kultur in obeh domovin,« sta prepričana Sherif in Gretica. SPORT S Stanetom Bevcem vsaj do konca sezone Trenerju nogometašev CM Celja Stanetu Bevcu je ob koncu jesenskega dela v 1. slovenski ligi potekla pogodba, vodstvo kluba pa mu jo je podaljšalo do konca sezone. Priprave na spomladanski del prvenstva bodo celjski nogometaši začeli 10. januarja. Priključil se jim bo tudi Aleš Kačičnik, ki so mu v torek uspešno operirali ledvico. Strokovni štab bo ostal v isti sestavi. Bevčev pomočnik bo še naprej Damjan Romih, trener vratarjev ostaja Mladen Dabanovič. Pogodbe bodo potekle napadalcu Maximilianu Klebčarju, branilcu Simonu Klunu in Amelu Mujakoviču. S slednjima dvema se bo klubsko vodstvo še pogovarjalo glede morebitnega nadaljevanja sodelovanja, medtem ko je Argentincu že sporočilo, da nanj ne računa več. Sporazumne prekinitve pogodb so predlagali Borisu Mijato-viču, Gorazdu Zajcu, Roku Štrausu in Igorju Kuljancu. Pri Štrausu in Mijatoviču računajo še na odškodnino od njunih bodočih klubov. Bra- Stane Bevc bo vsaj do konca sezone vodil nogometaše CM Celja. nilec iz Toga Serge Akakpo se bo januarja začel pripravljati z ekipo, podpisal pa je pogodbo do 30. maja 2012. Bivši reprezentančni vezist Zoran Pavlovič bo registriran v zimskem prestopnem roku, njegova pogodba pa se bo iztekla ob koncu sezone. Če ne bo zapletov, bo novinec tudi napadalec Ivan Firer. DŠ Foto: SHERPA GrupA Rok Štraus (levo) je odlično začel leto, saj je s celjsko ekipo osvojil prvo mesto med prvoligaši v dvoranskem nogometu na odboj. Priznanje mu je podelil tedanji predsednik NZS Ivan Simič. Ob koncu leta pa nihče od njiju nima razloga za smeh. Memorialni šahovski turnir Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je pripravilo četrti memorialni hitropotezni turnir v spomin na odlična šahista, Martina Štormana in Stanka Skoka. Nastopilo je 26 šahistov s širšega celjskega območja. Zmagal je Bernard Perič iz ŠD Zagorje, ki je zbral 10,5 točke, drugi je bil Jurij Blatnik iz ŠD Griže, tretji Jožef Peternel iz ŠD Savinjčan (oba 8,5 točke), četrti Hubert Golob iz ŠD Mozirje (8), peti pa Štefan Šincek iz ŠD Savinjčan (7). TT DRESIbcd 30eW_ Minilo ie že 20 let DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES «J i f: ' MAJICE že Oil 5,00 eur ŠPOBTNI COPATI že od 35f76EUB aktualni trenirka_ IiOOeur ™~^80,00e«R lonček prvakov Dvorana Zlatorog Celje Opekarniška cesta 15 KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG Akcija velja do razprodaje zalog. DECEMBRSKI DELOVNI tASÍRODAJALNE: TO SOBOTO, MED 8.00 IN IS.OO^gsff^ - Leta 1983 se je peščica ljubiteljev malega nogometa v Šentjurju začela organizirano ukvarjati z igranjem tega športa, 20. decembra 1990 pa uradno registrirala klub, KMN Juventus Šentjur. Ustanovitelji kluba so bili Šentjurčani, ki še danes delujejo v nogometnih krogih, Ivan Jug, Franci Zupanc, Karli Majcen, Slavko Brečko, Srečko Jereb, Jure Mlakar, Maks Mulej. Kasneje so k sodelovanju privabili svojega prijatelja Marjana Budišo. Ta je bil kasneje predsednik in tudi športni direktor kluba: »Kljub temu, da občinski veljaki niso imeli posluha za delovanje našega kluba, se nismo ozirali na njih in smo večkrat osvojili naslov najboljše ekipe na Celjskem pod okriljem NZS, v prvi prvoligaški sezoni dvoranskega nogometa 1995/96 pa je šentjurski klub postal državni prvak, kljub dejstvu, da smo zaradi premajhne dvorane v Šentjurju bili prisiljeni svoje domače tekme igrati v Celju.« Naslov prvaka so osvojili Mil- BanoRBMA KOŠARKA 1. B SL, 13. krog: Hrastnik - Rogaška 57:76; Brčina 21, Turnšek 19; Tomič 20, Ambrož 13, Spešič 11, Pungar-tnik, Petrovič 10, Plavčak 6, Smajlovič 4, Jotič 2. 1. SL (ž), 12. krog: AJM - Rogaška 116:42; Kure 23, Drozg 20; Starček 14, Svetič 13, Krebs 8, Baloh 3, Turk, Jurše 2, Celje - Triglav 79:76; Barič 22, Jagodič 15, Klein 11, Turčinović 10, Klavžar 9, Bosilj 7, Abramovič 5, Čoh; Špacapan 20, Zdolšek 19. ROKOMET 1. SL, 14. krog: Ribnica -Celje Pivovarna Laško 29:34; Abrahamsberg 10, Bečirovič 7; Gajič 11, Rnić, Razgor 5, Zorman 4, Marguč, Metličić 3, Toskić 2, Kozlina 1. Gorenje - Krka 35:29; Miklav-čič, Musa, Golčar, Šimič 4, Bezjak, Manojlović, Gams, Bajram 3, Cehte, Štefanič 2, Borovnik, Nosan 1; Leban 6, Čančar 5. Kapetan KMN Juventus je bil sedanji selektor članske reprezentance Slovenije, Celjan Andrej Dobovičnik. ko Verboten, Branko Ozis, kapetan Andrej Dobovičnik, Klavdij Cepuš, Zoran Lazič, Predrag Vasič, Zvonimir Vidmar, Drago Štravs, Aleš Hrastnik, Matjaž Zendziano-wsky, Branko Kovačič, Janko Dolenc in Silvester Lapornik, vodil pa jih je Boro Simič. Pridobili so pravico do nastopa na turnirju evropskih državnih prvakov na Slovaškem, a se ga zaradi pomanjkanja sportni koledar Petek, 17. 12. MALI NOGOMET 1. SL, 13. krog, Tolmin: Puntar - Dobovec (20). Sobota, 18. 12. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Maribor - Gorenje (20). KOŠARKA 1. SL, 10. krog, Domžale: Helios - Hopsi, Šentjur - Par-klji, Šoštanj: Elektra - Maribor (19). 1. B SL, 13. krog, Kranj: Triglav - Konjice (20). Jadranska liga (ž), 12. krog: Maribor - Celje (17). 1. SL (ž), 12. krog: Odeja - GVT Konjice (17). ODBOJKA 1. SL (ž), 12. krog: Prevalje - Aliansa (18). Nedelja, 19. 12. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper (19.30). sredstev niso mogli udeležiti. Budiša ne more pozabiti mačehovskega odnosa občine: »Takratni župan Jurij Malovrh in podžupan Oto Pungartnik nam še čestitala nista. Ves denar je bil namenjen velikemu nogometu. Naslov smo osvojili v dvorani Šolskega centra Celje. Dejstvo je, da nobenemu članskemu športnemu kolektivu iz Šentjurja razen našemu ni uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v ligaškem tekmovanju, ko od občine in športne zveze nismo prejeli nobene podpore ali finančne pomoči. Upam, da ne bo treba čakati še 20 let, da bo mesto Šentjur pridobilo športno dvorano, ki bo primerna za igranje dvoranskega nogometa ali rokometa, kot jo imajo sosednje občine Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Senovo pri Kozjem, Sevnica _ DŠ Celjanke presenetljivo pripravile dramo Jutri bodo košarkarji odigrali zadnje letošnje tekme. V 10. krogu 1. SL bosta Elektra in Šentjur gostila Maribor oziroma Parklje, Hopsi bodo gostje Heliosa, Zlatorog pa bo prost. Potem ko smo v minulem krogu videli dva sosedska derbija, bo tokrat povsem drugače. Elektra, ki se je po lanski krizi (predvsem v drugem delu prvenstva) pod vodstvom Dušana Hauptmana vrnila med najboljše ekipe, bo gostila novega prvoligaša Maribor, ki je kot sedmouvrščeni do zdaj vknjižil tri zmage in pet porazov. »To je tekma, ki se je skorajda bojim. Fantom ves čas poudarjam, da bo to izredno pomembna tekma za obe ekipi. To pa zato, ker bi v primeru zmage mi že skoraj dosegli drugi zastavljeni cilj, to je uvrstitev v ligo za prvaka,« poudarja Hauptman, ki je z moštvom prvi cilj - uvrstitev med najboljših osem ekip v pokalu Slovenije - že dosegel. Maribor kot novinec v tekmovanju najboljših slovenskih ekip v Šoštanj prav tako prihaja po zmago. Elek-tra ga je letos enkrat že premagala, vendar Hauptman pravi, da tisto ni bil realen rezultat: »Takrat smo jih premagali za 20 točk, ampak to je bila posledica njihove prve tekme v prvi ligi in njihove, vsaj tisti dan, izredno slabe igre. Kasneje je ta ekipa pokazala, da je vredna vsega spoštovanja, tako da upravičeno kandidira za ligo za prvaka.« Hopsi še vedno drugi Hopsi kljub porazu v prejšnjem krogu ostajajo opti- Nika Barič je morala proti Gorenjkam igrati 41 minut. Dosegla je 22 točk, zbrala je šest skokov in pet podaj, na njej je bilo storjenih osem osebnih napak. mistični, saj ne glede na to, da imajo enako število zmag in porazov kot Elektra, Slovan in Domžale, zasedajo 2. mesto na razpredelnici. Ponovno jih čaka gostovanje, tokrat v Domžalah, kjer bodo skušali zaceliti rano iz sosedskega dvoboja v Šoštanju. Kapetan Primož Kobale pravi, da so letos že dokazali, da Helios ni več takšna ekipa, kot je bila nekoč: »Domžalčani ne veljajo več za superiorno ekipo. Z njimi se da normalno igrati, na domačem terenu smo vodili tudi že za 20 točk, ki smo jih sicer skoraj zapravili, vendar bomo vseeno odšli na gostovanje neobremenjeni. Če bomo dali vse od sebe in imeli malo športne sreče, lahko presenetimo in se odkupimo za nedavni poraz.« Na vidiku peta zmaga? Šentjur se je v lokalnem derbiju proti Zlatorogu dodobra namučil, a vendar ne dovolj, da bi po podaljšku iztržil zmago. Tokrat ga čaka lažje delo, saj prihaja v dvorano OŠ Hruševec ekipa, ki letos še ni okusila slasti zmage, ljubljanski Parklji. Šesto mesto, ki ga trenutno zaseda moštvo Damjana Novakoviča, še vodi v ligo za prvaka, o kateri vsi čedalje bolj razmišljajo, vendar se v šentjurskem taboru nadejajo nove, pete zmage, ki bi možnost za preboj med najboljše ekipe vsekakor utrdila. Vse tekme se bodo začele ob 19. uri. Po novem brez Mijajlovića Zlatorog, ki je v tem krogu prost, bo na premor odšel kot vodilna ekipa. Po novem letu pa bo Pipanova ekipa igrala brez srbskega centra Saše Mijajlovića, s katerim je vodstvo kluba sporazumno prekinilo pogodbo, zato da bodo mlajši igralci dobili še več priložnosti. Celjanke šele po podaljšku! V ženskem DP so 12. krog začele igralke AJM-ja in Rogaške. Zmagala je mariborska ekipa, ki jo vodi selektor ženske reprezentance Boris Zrinski. Slatinčanke so doživele visok poraz, saj so izgubile s 116:42. Celjske košarkarice so v sredo odigrale eno bolj dramatičnih srečanj, ko so gostile Triglav. Varovanke Damirja Grgiča so do 12. letošnje zmage prišle šele po podaljšku, ko je bilo 79:76. Tekma je bila ves čas izjemno izenačena. V zadnji minuti rednega dela je Nika Barič domačinke popeljala do minimalnega vodstva 66:65, vendar je na drugi strani Urša Čuk izkoristila prosti met in izenačila. Sledil je borben podaljšek, ki je z nekaj športne sreče pripadel domačinkam, ki so ga zaradi petih osebnih napak odigrale brez Moni-ke Bosilj in Ane Turčinović. Najboljša strelka je bila z 22 točkami kapetanka Bariče-va, ki je ohranila mirno kri v ključnih trenutkih igre, ko je mirno izvajala proste mete in svojo ekipo popeljala do nove zmage. MOJCA KNEZ Foto: TimE Brez ran iz Ribnice Nedeljski večer bo ogrel derbi s Koprčani Pred tekmo 14. kroga 1. slovenske rokometne lige in gostovanjem v Ribnici previdnost v celjskih vrstah ni bila odveč. Celje Pivovarna Laško je zmagalo s 34:29. Prvi del so Celjani dobili s 16:14, drugega pa začeli silovito in dosegli štiri gole zapored. Domači so zadeli šele po petih minutah igre, potem pa je po dveh uspešnih posredovanjih Mirka Alilovića (skupaj 12 obramb) Miladin Kozlina poskrbel za najvišjo prednost na tekmi, za 7 golov. Dobremu uvodu so sledile slabše minute, a večje krize ni bilo. Po vodstvu z 28:22 pa so »pivovarji« prejeli štiri gole zapored in manj kot deset minut pred koncem je razlika znašala le dva gola, ko je bil izključen domači krožni napadalec Ljubanović. Nato sta Razgor in Marguč znova poskrbela za varno razliko. Domači trener Mišo Toplak je poizkušal še z minuto odmora, ki Ribnici ni pomagala, varovanci Mira Požuna pa so Kar enajstkrat je ribniško mrežo zatresel Dragan Gajič. rutinirano privedli tekmo do konca. Dragan Gajič je zadel celo enajstkrat, po petkrat Momir Rnić in David Raz-gor, štirikrat Uroš Zorman. Zdaj so vse misli usmerjene na nedeljski derbi s Koprom v Zlatorogu. Po njem sledi le še ena preizkušnja do konca leta, 22. decembra s Šmartnim, ko bo pozornost usmerjena zgolj na odločitve vodstva kluba glede nadaljnjih smernic delovanja članskega moštva. Vse kaže, da je v peti le en trn _ Zlati trn. DEAN ŠUSTER Foto: TimE SAVINJSKA KOiÍARKARSKA LIGA brglez .com Brez poraza le še Parižlje V Savinjski košarkarski ligi so bile odigrane tekme 4. kroga, derbi pa je pripadel »kamnosekom«, ki so bili boljši od »študentov«. Izidi: Brglez.com - Gradia Celje 65:70, Arkes - Zlatorog Laško 48:71, Mladi Polzela - Frizerstvo Anita 52:58, Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje - Študentski klub Žalec 75:68, BSB Otok Celje - Domžale 100:43. Vrstni red: Arkes, ŠK Žalec, Gradia Celje 3 zmage, 1 poraz, Parižlje 3-0, Mladi Polzela, KK Veterani Zlatorog Laško 2-2, BSB Otok Celje 2-1, Frizerstvo Anita Ločica 1-3, Brglez.com, Domžale 0-4. Na vrhu liste strelcev je Tomaž Blagotinšek (Zlatorog) s 84 točkami pred Denisom Frecetom (Gradia Celje) 83 in Borisom Kovačičem (Parižlje) 82. Med najuspešnejšimi skakalci vodi Anže Železnik (Domžale) s 55 ujetimi žogami pred Matejem Lukanom (Parižlje) 48 in Andrejem Jezernikom (Ločica) 45. Pari prihodnjega, 5. kroga, ki bo v nedeljo, 19. decembra: ŠK Žalec - Arkes (8.00), Frizerstvo Anita - BSB Otok Celje (9.15), Domžale - Brglez.com (10.30), Gradia Celje - Kamnoseštvo Vogrinec (11.45). Ob 13.00 se bo začela zaostala tekma BSB Otok Celje - Kamnoseštvo Vogrinec, preložen pa je dvoboj Zlatorog - Mladi Polzela. DŠ Foto: TONE TAVČAR V derbiju so bili boljši košarkarji v modrih dresih iz ekipe Kamnoseštvo Vugrinec. 25% popusta za darilne bone TOP FIT Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 -fitnes - skupinska vadba -kozmetika -masaži od 10.12. do 31.12.2010 (ob plačilu z gotovino) PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO NIZK0ENERGET5KI STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA Prodaja / najem z odkupom CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUEAd. Družba za nizke in visokegradnje odmev Slovenija International Nisem jezikoslovec, sem le nekdo, ki ljubi svoj materni jezik. Slovenščina je moj ma-terni jezik, ker je bila ravno mati tista, ki me je učila prvih besed. To še posebej v tistih težkih vojnih časih, ko je lahko šlo za glavo, če so te okupatorji slišali govoriti slovensko. Zato imam do tega jezika še posebej čustveno razmerje. Utrditev in ohranitev takšnega razmerja do materinščine so vcepljali v mlade dijaške »buče« v šolah vse do tedanje velike mature. V tem pogledu je bilo zelo strogo, tako tudi v pogledu nepotrebne rabe tujk v šolskih pisnih izdelkih. Bile so zadosti že tri tujke, da je bila ocena nezadostno. Danes sem vsem profesorjem hvaležen za takšen takratni pristop, saj vem, da je jezik zelo občutljivo področje in da ga je treba neprekinjeno varovati pred tujimi vplivi. Zavedati se je namreč treba, da tuji vplivi nekemu jeziku ponavadi niso v prid, temveč ravno nasprotno. Zato so nas v šolah tudi seznanjali s primeri kvarnega delovanja tujega vplivanja, na primer germanizacije, še posebej v času industrializacije, do konca prve svetovne vojne. S primeri kot »da je landespre-zidentov dniner na gangu tepihe klopfal« ali z različnimi pojmi, kot so »šraufencigerji, širhakli, flašenzugi« in drugimi, so nam vcepljali v glave, da imamo namesto tega svoje, domače, povsem ustrezne izraze. No, ko smo ušli germanizaciji, se je začela srbi-zacija oziroma kroatizacija. Temu je zelo pripomoglo služenje vojaškega roka, ko so se slovenski fantje še posebej uspešno seznanili z bogato zakladnico kletvic, pa besedami, ki so dobile povsem domovinsko pravico pri nas, kot različne »gužve« in podobno. Temu danes sledita ang-lizacija oziroma amerikanizacija. Ti ne posegata zgolj na jezikovno področje, temveč na vse oblike delovanja in nehanja. Osamosvojitev Slovenije je žal na tem področju prinesla veliko slabega in dvomim, da bi danes neko jezikovno razsodišče sploh bilo kos borbi proti vedno bolj razraščenemu jezikovnemu plevelu. Razlogi za navedeno pojavnost so različni, od bolj ali manj malomarnega gledanja na varovanje materinščine, primitivizma in nastopaštva do zavestnega, raznarodovalne-ga delovanja tako doma kot izven naših meja. Tvegam trditev, da je opisana pojavnost zavesten proces narediti iz Slovenije v celoti ameriško kolonijo, kot tudi izpostavlja Jože Šmigoc v svojem istoimenskem uvodniku v prilogi Novega tednika TV Okno v petek, 3. decembra letos. Da je to mogoče, nas prepričujejo primeri drugod po Evropi in svetu. Da je raznarodovanje organiziran postopek določenih krogov v okviru evropske združbe, katere članica je Slovenija, nas lahko prepričajo najprej uvodna razmišljanja Iztoka Simonitija in potem avtorja Nicole Matteuccija v delu / u PRUNIČIU PONUDBA ASTBOCENTRn Kalvasčakavleui2(niP ïe danes si la^oiouiie ugodno Uicanjevnasi«iiiijeiiileii]| —^ 100 minut=100 evrov Vetfeževanie samo 1 evro na minutol lakupliene minute lahta porabile lavBč klicev v DbćDbju enega leta od dneva nakupa. Brei klica na OSD. Mlnuu lafíkD plsíate p t povieiju, v eiskirsnski ban ki ali i montu. Za nakup minut in informacije pokličite 1031400 0222 Država, FDV, Ljubljana 1999. Vzpostavitev t. i. zahodne in nadnacionalne identitete kar samo po sebi odpravlja s tistimi elementi, ki smo jih poznali do danes, med drugim tudi z nacionalnimi jeziki. Zato obstaja opredelitev, da je skladnost med individualnim in korporativnim postavilo angleščino na najširšo podlago uporabe kot svetovnega poslovnega jezika. Glede na to, da smo Slovenci »pridkani« učenci, ni čudno, da tudi pri rabi jezika prehitevamo sami sebe. VLADIMIR KORUN, Velenje prejeli smo Odstranjen električni pastir v vasi Glinsko Kar verjeti nisem mogel, ko sem prejel dopis iz kabineta župana MO Celje, da bodo končno dali odstraniti moteč električni pastir v vasi Glinsko, ki ga je inšpekcija odstranjevala kar 4,5 leta, tako da sem se moral vmes obrniti na župana Bojana Šrota, ki je zadevo pospešil. V imenu vaščanov Glin-skega in uporabnikov ceste Glinsko-Razgor se najlepše zahvaljujem. Inšpekcija je pri VOC Celje, d. d., naročila odstranitev vseh količkov električnega pastirja, ki so doslej ovirali promet na tej cesti in preprečevali pluženje snega. Kolikor sem seznanjen, je lastnica sama odstranila električnega pastirja. Vesel sem, da se je rešila še ena zadeva na osnovi moje vztrajnosti in objav člankov v medijih, predvsem v Novem tedniku. Največja akcija mojega dolgoletnega delovanja na tem področju je bila pred 30 leti, ko sem v Osnovni šoli Hudinja zbral približno 300 podpisov staršev otrok, Novi tednik pa je takrat napisal reportažo. Zato so bili postavljeni semaforji pred šolo, kjer so se prej redno dogajale nesreče, udeleženi pa so bili predvsem otroci. Žalostno je, da morajo posamezniki in civilna družba urejati tiste zadeve, za katere so ljudje iz javnega sektorja dobro plačani in prejemajo plače vsak mesec redno iz proračuna, ki ga ustvarjajo slabo plačani delavci iz proizvodnje. Mislim predvsem na dolge čakalne vrste v zdravstvu, sodne zaostanke ter tudi inšpekcijske službe, kar je opisano v zgornjem primeru. Še naprej bom opozarjal na nepravilnosti, naslednja zadeva je ureditev avtobu- Ona: Ne sanjarite preveč o rečeh, ki so nedosegljive. Posvetite se tistemu, kar že imate, a ne znate dovolj ceniti. Marsikdo bi bil srečen z veliko manj, kot vi že sicer imate. On: Kritična presoja poslovne situacije vam bo prinesla veliko več, kot boste pričakovali. Računate lahko na ureditev svojih nestabilnih financ, kar bo imelo pozitivne učinke tudi nekje drugje. snega postajališča pri gostišču Medved v Škofji vasi. Prav tako je pozimi vedno neočiščen prehod za pešce na mostu čez Hudinjo. Upam, da bo novi svet KS Škofja vas obe zadevi uredil in delal bolje, kot je delalo vodstvo prejšnjega sveta KS Škofja vas. Vedno se zavzemam za dobrobit širšega kroga ljudi, nikdar doslej pa še nisem in tudi ne bom iskal preko medijev kakršnekoli rešitve zase. JOŽE JURC, Škofja vas zahvale Hvala za zdravje Pravijo, da je zdravje največja vrednota in sreča v življenju. Sam sem to še posebej občutil v avgustu, ko so se mi pojavile zdravstvene težave na ožilju. Razumljivo je, da obiski pri zdravnikih vnesejo tudi strah, saj človek sprva ne ve, kaj neka bolezen ali okvara pomeni in kaj bo ali ne bo zdravljenje prineslo. Zato sem hvaležen svoji osebni zdravnici dr. Nataliji Koren, ki od vsega začetka spremlja moje zdravstveno stanje in ki mi je med zdravljenjem pomagala tudi z nasveti in mi stala ob strani. 27. oktobra, dobra dva meseca zatem, ko so mi povedali, da je operativni poseg nujen, sem bil operiran na Oddelku za žilno kirurgijo UKC Ljubljana. Poleg zahvale tamkajšnji ekipi strokovnjakov, ki so me operirali, bi se rad posebej zahvalil ekipi v Splošni bolnišnici Celje. Predvsem prim. mag. Engjellu Vučeju, dr. med., spec. splošne kirurgije, ki se je zavzel za moj primer in mi nesebično pomagal. Ob tem je pokazal veliko mero prijaznosti in korektnosti, ves čas pregledov in zdravljenja pa je bil v stiku z ljubljanskimi zdravniki in kirurgi, ki so me operirali. Zahvala gre tudi Albini Dokler Glavnik, dr. med., spec. internistki kardiologije, iz Medico centra, ki je mojo bolezen tudi ugotovila ter me nujno napotila na nadaljnje preglede. Ves čas je tudi opazovala moje okrevanje. Vsi našteti so me tudi poučili, kaj operativni poseg v mojem primeru pomeni, torej tudi o tem, kakšno je tveganje. Ravno korekten in spoštljiv odnos in tople besede, ki sem jih slišal v času priprave na poseg in med okrevanjem, so mi pomenili veliko. In kot takšni so, verjamem, tudi pripomogli k temu, da se zdaj počutim bolje. Hvala. IVAN TROBIŠ, Celje TEHTNICA ^ Ona: Ne oklevajte s kakšnim tednom dopusta, saj ste več kot izčrpani. Kasneje bo vse lažje, saj si boste dodobra napolnili svoje baterije. Pričakujete lahko pomembno novico, ki vas bo potolažila. On: Primeren teden za začetek dolgo načrtovanega koraka. Ne čakajte na partnerkin namig, temveč naredite prvo potezo sami. Uresničite načrt, to je najboljša naložba za prihodnost! Ona: Ne skrbite za partnerjevo zvestobo, saj je njegova trenutna odsotnost le posledica prevelike zaposlenosti. Sprostite se ob dolgem sprehodu v naravi, ki vam bo okrepil živce in zdravje. On: Opravili boste še zadnje poslovne obveznosti, takoj zatem pa se boste do popolnosti posvetili praznovanju, ki je pred vami. Poklical vas bo prijatelj in prosil za nasvet glede neke osebe. DVOJČKA ^ Ona: Ne prekinjajte začete avanture. To bi lahko bil začetek trajnejše zveze, ki bi vam lahko v prihodnje še veliko pomenila. Ne ozirajte se na neumestne opazke prijateljev, saj se samo šalijo. On: Očitno boste morali čisto sami rešiti problem, za katerega do nedavnega sploh vedeli niste, da obstaja. Ne vzemite ga prelahko, saj je kljub temu, da zgleda povsem enostavno, precej komplicirana zadeva. mm Ona: Pri nakupih boste morali pokazati veliko dobre volje, če boste želeli zadostiti okusu in vsem potrebam, ki jih imate. Dodatno zmedo bo povzročal še partner, ki si bo stalno izmišljal nove in nove težave. On: Pripetil se vam bo manjši spodrsljaj pri poslu, a vam bo priskočil na pomoč nekdo, od katerega tega ne boste pričakovali. Skupaj vama bo zadevo uspelo rešiti veliko bolje, kot bi to storili sami. Ona: Sprenevedanje lahko prinese le težave in nesporazume. Poskusite z odkritim pogovorom, saj boste tako lažje rešili zapleteno situacijo, v kateri ste se znašli. Pogumno naprej, uspelo vam bo! On: Sestali se boste z osebo, ki bo predlagala poslovno sodelovanje, ki vam bo dolgoročno prineslo precejšnje dobičke. Vztrajajte na svojih načelih in obrestovalo se vam bo. STRELEC ^ Ona: Uspelo vam bo realizirati poslovne načrte, pri tem pa vam bo pomagal nekdo, ki vam je že dolgo všeč. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, da združite prijetno s koristnim. On: Če se vam dozdeva, da partnerka skuša nekaj prikriti, je še najboljša rešitev, da se poskusite čim bolj odkrito pogovoriti o svojih strahovih. Resnica sploh ne bo tako slaba, kot si predstavljate. KOZOROG jSi Ona: Napeti odnosi v službi vas bodo prisilili, da boste pokazali vse svoje sposobnosti in se tako izmazali. Pomagali boste tudi sodelavcem, kar vam bo vsekakor prineslo kar nekaj ugleda. On: Spremenite svoj odnos do partnerke. Ljubezen ni le stvar ene strani, temveč se morata potruditi oba. Ne zavrzite obetavnega razmerja, ker vam bo kasneje še žal! Raje se ozrite okoli sebe in naredite to, kar morate! Ona: Že na daleč se vam bo poznalo, da ste se na novo zaljubili, saj boste kar žareli od sreče. Pustite delo ob strani in se predajte občutkom, za katere ste se že kar nekako bali, da ste jih izgubili. On: Kljub pritiskom iz okolice boste ravnali trezno in preudarno, še zlasti kar zadeva ljubezen. S partnerko bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos. Ona: Ne bodite tako nepotr-pežljivi, ampak se osredotočite na uresničitev ljubezenskih načrtov, ki ta hip niti niso tako skromni. Počasi se daleč pride in to velja tudi za vas. On: Spustite se na realna tla. Sorodniki vas težko pričakujejo, a premislite v kakšne dogovore boste šli. Poskusili se boste držati ob strani, a boste hitro spoznali, da tako ne bo šlo. VODNAR Ona: Prijatelj vam bo očital, da se mu stalno izmikate, kar je tudi res. Bodite malo bolj družabni in kmalu boste opazili možnosti, za katere niste niti pomislili, da obstajajo. On: Konkurenti si bodo prizadevali za nekaj, kar bo že od začetka obsojeno na propad, saj boste o vsem obveščeni že daleč vnaprej. Tako se boste ob vsem prav prijetno zabavali. Ona: Nekomu boste posvečali veliko več kot le prijateljstvo. Vse se bo zasukalo precej drugače, kot ste morda pričakovali, vendar ni vzroka za zaskrbljenost. Še bodo lepe možnosti, kajti prihajajo boljši časi! On: Sprehod v naravo bi utegnil koristiti zdravju in še nečemu drugemu. Srečali boste nekoga, ki vas bo precej vznemiril in vam enostavno ne bo šel iz glave. Ne bodite preveč togi, ampak ravnajte tako, kot želi srce. VEDEŽEVANJE 090 4208 NOVI TEDNIK P KRONIKA 21 Spet o zavojčkih marihuane So tihotapili drogo in ali je bila preiskava tovornjaka zakonita? V primeru sojenja Goraz-du Odritzu zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so ta teden zaslišali celjskega kriminalista, ki je vodil lansko preiskavo. Poleg Odritza je obtožen tudi Elvin Ramič, a ga na sodišče ni bilo. Kljub njegovi neupravičeni odsotnosti se je senat odločil, da bodo s sojenjem nadaljevali. Gre za primer, ko so lani na mejnem prehodu Debeli Brijeg med Hrvaško in Črno goro v slovenskem tovornjaku zasegli kar 291 kilogramov marihuane. Ta je bila zapakirana v 239 zavojčkov in skrita v dvojnem dnu kamiona in prikolice. Policisti so takrat priprli voznika Darka Vebra. Postopek je v Podgorici stekel hitro, Vebra so namreč že v nekaj mesecih obsodili kar na pet let zapora. Kot smo že pred časom pisali, naj bi Ve-ber krivdo sprva zanikal, nato pa priznal in tudi opisal, kako je storil kaznivo dejanje in kdo mu je tihotapljenje droge naročil. Drogo je v Črno goro pripeljal iz Albanije. Na sodišču naj bi omenil ime Od-ritza, menda še dodal, da mu je za prevoz ponujal denar. Odritz je trenutno v priporu, od koder so ga tudi pripeljali na sojenje, že jeseni pa so zavrnili predlog njegovega zagovornika, da ga spustijo na prostost. Drugoobtožene-mu Ramiču, ki se pred meseci ni zagovarjal, očitajo, da je Vebra po telefonu usmerjal, Gorazd Odritz Odritz pa ves čas trdi, da v tihotapljenje droge ni vpleten. Tokrat se na obravnavi ni zgodilo nič pretresljivega, Ramičev odvetnik je le predlagal izločitev zapisnika o preiskavi vozila na mejnem prehodu, ker naj bi bila preiskava nezakonita, s čimer pa se ni strinjalo tožilstvo. Zaslišali pa so kriminalista, ki so mu največ vprašanj po- HALO, 113 Vozila prehitro? V prometni nesreči, ki se je v ponedeljek zvečer zgodila na cesti Višnja vas-Frankolovo-Stranice se je huje poškodovala 27-letna voznica avtomobila. Zaradi neprilagojene hitrosti jo je v dolgem levem preglednem ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas. Tam je trčila v 28-letnika, ki je pripeljal nasproti. 27-letnica se zdravi v celjski bolnišnici. (Foto: PGE Celje) stavljali predvsem v zvezi s pridobivanjem podatkov iz Črne gore in Bosne in Hercegovine, kako so te podatke preverjali ter kdo vse je v preiskavi prisluškoval pogovorom med obtoženima in v tujini obsojenim in kdo jih je zapisoval. Kar nekaj jeznih komentarjev med zagovornikom Odritza Tomažem Bromšetom in kriminalistom je bilo zaradi vprašanj, kdo je sestavljal in pisal kazensko ovadbo, saj naj bi bile po Bromšetovem mnenju v njej napisane nejasne stvari, ki jih je treba še pojasniti. SŠol Foto: SHERPA Primer Lutolli: zdravstvena in sodna sramota? Dokončna odločitev: nihče ni kriv, ker so pacientu, ki sploh ni imel raka, odstranili rakasti del pljuč _ Kar 14 let je trajalo, da so sodni mlini (z)mleli primer, ki velja za zdravstvo in sodstvo za enega najbolj sramotnih. Že neštetokrat smo poročali o Celjanu Osmanu Lutolliju, ki so mu leta 1996 odrezali del pljuč, ker so izvidi pokazali, da naj bi imel raka. Kasneje pa so v bolnišnici ugotovili, da odstranjeno tkivo sploh ni bilo rakasto. Kot so na sodišču sprva razlagali, naj bi v bolnišnici istočasno z Lutollijem bil tudi njegov soimenjak in je prišlo do menjave izvidov, a se Lu-tolli s tem seveda ni mogel sprijazniti. V primer so bile vpletene mariborska, celjska in bolnišnica v To-polšici. Pred 14 leti se je Lutolli zaradi pljučnice zdravil v Topolšici, kjer so mu naredili bronhoskopijo. Tkivo so pregledali na celjski patologiji in ugotovili raka na pljučih. V mariborski bolnišnici so ga operirali in mu odstranili desni spodnji pljučni reženj, Osman Lutolli toda po pregledu odstranjenega tkiva raka ni bilo videti. Od leta 1999 je Lutolli na sodišču v postopkih dokazoval, da so se zdravniki zmotili, a boj z njimi se je končal tako, da je ostal poraženec. Prva sodba okrožnega sodišča v Celju je bila: bolnišnice so bile delno odškodninsko odgovorne, nato je višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje. Okrožno sodišče je odločilo (sodbo smo povzemali pred meseci), da bolnišnice niso krive in to sodbo je pred dnevi višje sodišče potrdilo. Iz sodbe je bilo razvidno, da so se odgovornosti bolnišnice otepale, češ da so nekje tkivo le pregledali, nekje so ga na operacijo le napotili, niso pa Luttolija vanjo prisilili. Na sodišču so dejali tudi, da se Lutolli tako ali tako ni skliceval na to, da je bila morda storjena napaka pri prvi histološki preiskavi. On je namreč govoril le, da so mu zdravniki pomotoma odstranili del pljuč, kar je za laika podobno, saj so posledice enake, pravno pa to ni »šlo skozi«. Morda bi, če bi Lutolli obremenil tistega, ki naj bi tkiva pregledal malomarno? Tako še danes ni jasno, zakaj so Lutolliju postavili napačno diagnozo, je pa jasno zdaj, da za to ne bo nihče odgovarjal. Dokončno so potrdili, da mora plačati vse stroške postopkov, ki naj bi znašali kar 16 tisoč evrov _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT Pretep dijakov na eni izmed celjskih srednjih šol Celjski kriminalisti so pred dnevi zaradi nasilništva ovadili mladoletnika. Po naših podatkih naj bi do nasilnega obračunavanja prišlo na Šolskem centru Celje na Poti na Lavo. V pretep je bilo vpletenih več mladoletnih oseb, nek fant je bil lažje poškodovan. Policisti, ki so storilca tudi pridržali za šest ur, so morali v Šolskem centru Celje do zdaj že večkrat posredovati zaradi nasilja med dijaki. Najpogosteje so žrtve dijaki prvih letnikov. Čeprav imamo več informacij, da se v Celju predvsem mladoletniki združujejo v tolpe in ustrahujejo ostale mladostnike, pa na celjski policiji pravijo, da zaenkrat organiziranih skupin, ki bi bile nasilne, pri nas ni. SŠol Zbil in pobegnil Nekaj čez 18. uro se je v ponedeljek na Šaleški cesti v Velenju zgodila prometna nesreča s pobegom. Policija išče voznika avtomobila znamke Peugeot, modre barve, kranjskega registrskega območja. Ta je na prehodu za pešce izsilil prednost in trčil v pešca, ki se je pri tem lažje poškodoval. Po trčenju je neznani voznik odpeljal, ne da bi ustavil in nudil pomoč. Morebitni očividci lahko pokličejo na velenjsko policijsko postajo ali na 113. SŠol Evakuacija zaradi plina V torkovih jutranjih urah so kar nekaj Velenjčanov vznemirile sirene, najhuje pa je bilo v Stantetovi ulici, kjer so stanovalci v treh manjših blokih zavohali plin. Seveda so poklicali pristojne, čeprav so menda sprva mislili, da gre za počeno plinsko jeklenko. Izkazalo se je drugače, zato so velenjski policisti in gasilci nemudoma preventivno izselili približno 25 stanovalcev, strokovnjaki pa so najprej temeljito prezračili in nato pregledali objekte. V akciji je sodelovalo tudi devet gasilcev z dvema voziloma. Kot so ugotovili, je prišlo do pregretja vodov za elek-tro instalacije v elektro jaških za stanovanjske objekte v Stantetovi ulici. Zaradi pregretja se je po blokih v Stante-tovi ulici 14-16 izločal monoksid, kar je povzročilo dovolj močan vonj, da so se pristojni odločili za izselitev oziroma evakuacijo tamkajšnjih stanovalcev. Merilne naprave so sicer pokazale povišano koncentracijo nevarnega plina na hodnikih in ne v stanovanjih, kljub temu pa so se iz preventivnih razlogov odločili za izpraznitev blokov. Za vsak slučaj so bili prisotni tudi reševalci, ki na srečo niso imeli dela. Nihče se namreč ni zastrupil ali kako drugače poškodoval. Čez dan so električarji napako odpravljali, dokaj prestrašeni stanovalci pa so se že dopoldne vrnili v svoja stanovanja. Oskrba z električno energijo ni bila motena, saj so nekaj odjemalcev oskrbovali preko agregata. US Na trgu novi odsevniki Na slovenskem tržišču so že nekaj dni novi od-sevniki za pešce in kolesarje. Gre za utripajoče odsevnike, ki se namestijo na različne dele telesa, to pomeni, da sta pešec in kolesar v slabi vidljivosti zelo dobro vidna. Odsevniki, ki se lahko pritrdijo tudi na torbo, se polnijo preko solarnih celic, se pravi na svetlobi, in svetijo neprekinjeno tudi do šest ur. Ker gre za kvalitetnejša odsevna telesa, ki pa lahko pešcem predvsem v mesecih, ko je vidljivost na cesti slaba, rešijo življenje, je temu primerna tudi cena. Medtem ko odsev-niki za roko stanejo okoli 15 evrov, pa odsevnik za pedalo kolesa stane 50 evrov. SŠol Odsevniki se lahko namestijo na različne dele telesa. Pešec naj bi bil tako viden že na kilometer. Na sliki Bojan Augustinčič. (Foto: TimE) r TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 18. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 19. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Rado Palir, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK, 20. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Rado Palir, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 21. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 22. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 23. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 24. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program Radia Celje 90.6 ' 95.1 ' 95.9 " 1003 (DCÉ!1|Í Rado Palir (prvi z leve) je bil skupaj z Anito Koleša in Jožetom Mastnakom med ustanovitelji šentjurskega literarnega društva. Po poklicu psiholog, po duši pesnik Rado Palir je bil pred 11 leti med pobudniki ustanovitve Literarnega društva Šentjur, ki je danes eno najaktivnejših v regiji. Na seniorskih pesniških srečanjih se je trikrat uvrstil med najboljše. Njegovo poezijo odlikujejo optimizem, deška navihanost in zavračanje vsakršne patetike, njegov pogled na svet pa pronicljivost in izkušnje, saj mu niso bila prihranjena niti najbolj trpka občutja življenja. To nedeljo bo Rado Palir gost v oddaji Znanci pred mikrofonom. Z njim se bo pogovarjala Saška T. Ocvirk. Nude bodo igrali na zabavi v Marija Reki. Nude bodo igrali v Marija Reki Na Radiu Celje se je ta teden končala akcija Povabite Nude na svoj »žur«. Največ poslušalk in poslušalcev je priljubljeno glasbeno skupino povabilo na takšne in drugačne zabave ob 30-letnicah. Nudovce je najbolj navdušila Marija Mraz iz Marije Reke pri Preboldu. Marija Mraz je namreč skupino povabila na zabavo ob 170-letnici - v številki se skriva skupno praznovanje različnih jubilejev njenih družinskih članov. Zabava z najvišjo okroglo številko bo prihodnje leto, vsekakor bo tam tudi ekipa celjskega radia. Ko smo Marijo v torek presenetili z našim klicem, ni mogla verjeti, da pravilno sliši in je ravno ona ta srečnica. »Moram kar v akcijo,« je povedala in pojasnila, da bodo pripravili zabavo, na kateri bo zelo veliko ljudi. Marija bo za to priložnost sama spekla ogromno kolačev, ki jih tudi sicer pripravlja prijateljem in znancem za različne večje priložnosti. Priprave na božič in silvestrovo že Novinarji in voditelji na Radiu Celje se te dni že pripravljajo na oba najbolj pomembna večera v letu - na božič in silvestrovo. Božični večer bo tokrat »v rokah« Mateje Podjed, na silvestrovo bosta s poslušalci Saša Pukl in Tadej Kupec. Kaj vse bodo pripravili za božični in silvestrski program, celjski radijci še ne želijo razkriti. Zagotavljajo pa, da bo 24. decembra program obarvan predvsem družinsko in 31. decembra zabavno. Poleg tega bo na silvestrovo še zaključek velike nagradne igre Naj bo sanjska postelja vaša. Z igro začenjamo prav danes, v njej pa bomo enemu od poslušalcev podelili ležišče Levitan, na katerem se, pravijo tisti, ki so ga že preizkusili, nebeško dobro spi. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. HOLLYWOOD MICHAEL BUBLE (7) 2. WELL WELL WELL - DUFFY FEAT. THE ROOTS (4) 3. DJ GOT US FALLIN' IN LOVE - USHER FEAT. PITBULL (2) 4. ONLY GIRL (IN THE WORLD) RIHANNA (3) 5. HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON WITH AKON (3) 6. HURRICANE - 30 SECONDS TO MARS FEAT. KANYE WEST (2) 7. YESTERDAY REAMONN (4) 8. THE TIME - BLACK EYED PEAS (3) 9. YOUR SONG ELLIE GOULDING (1) 10. THINKING OF ME OLLY MURS (1) DOMAČA LESTVICA 1. POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (6) 2. MAGNOLIJA - UGLAŠENA RIBA (2) 3. KO SE SPET SREČAVA - JADRANKA JURAS (6) 4. PREDEN GREŠ OMAR NABER (4) 5. 2010 PAPIR (3) 6. ZIG ZIG N'TOKO (6) 7. ZMAJI AVVEN (1) 8. SAMOTA - SELL OUT (3) 9. SLADKA KOT MED MI2 (2) 10. OBJEMI ME - POLJŠAK PESAN SANJA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SPEECHLESS - LADY GAGA I DIE FOR YOU TODAY - ALPHAVILLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO KRALJICA ZA ZMERI - LOVŠIN PETER KONSTELACIJE - SHYAM FT. ANITA KAY Nagrajenca Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Tone Matoh, Jelce 24a, Gorica pri Slivnici Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 PLUS 1. OBLJUBI MI - NAVIHANKE & BOŠTJAN KONEČNIK (4) 2. BITI KNAP JE LEP POKLIC SPEV(5) 3. BOŽIČ BEL BOŽIČ POET (1) 4. NA VLAK - MLADI UPI (3) 5. MAMA - DUO DE-KA (2) PREDLOG ZA LESTVICO SILVESTERSKI VEČER - VAGABUNDI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET (5) 2. SPOMIN NA LJUBEZEN ANS. SVETLIN (1) 3. RAD BI JO VIDEL AKORDI (2) 4. TVOJ PRSTAN POPOTNIKI (4) 5. VONJ TVOJIH LAS - ŽARGON (3) PREDLOG ZA LESTVICO BELA SNEŽINKA ANS. TOPLAR Nagrajenca Marija Bombek, Udarniška 2, Štore Anica Golec, Doblatina 11, Laško Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. KUPON ŠT. 50 Kompotelski dedec Zanimiva zimska Kompotela »Do sredine 19. stoletja so morali vsi fantje, ki niso imeli grunta, služiti vojaščino tudi do 14 let dolgo. To pa je bilo za našega človeka velika tragika, saj je moral pustiti domači kraj in oditi v boj za tujega cesarja in tujo oblast. Edina >pokojnina<, ki jo je avstroogrski cesar dodelil odsluženim, pohabljenim in ostarelim vojakom, pa je bila beraška značka, s katero so smeli legalno beračiti. Nič čudnega, da se je marsikdo raje zatekel pred oblastmi v gozdove in postal rokovnjač. Baje so imeli svoj osrednji tabor v Uden borštu nad Kranjem, od tam pa so se potikali na vse strani. Na glavnih cestah so napadali in ropali potnike, saj drugih sredstev za preživljanje niso imeli. Ponekod jih je prebivalstvo podpiralo, spet drugje so jim bili v nadlego. Eno njihovih znanih skrivališč je bilo tudi pod Grintovci, kjer votlinam nad izvirom Bistrice še danes pravimo Rokovnjaške luknje.« (Povzeto po knjigi Z otroki v gore (družinski izleti), ki sta jo napisala Urška in Andrej Stritar.) Zapis o rokovnjačih v Bistrici sicer ne navaja poti teh posebnežev in ali imajo kaj skupnega s tako veliko koncentracijo »dedcev« (kamnitih osamelcev) v Kamni-ško-Savinjskih Alpah. Z zagotovo stj o pa lahko zatrdim, če jih boste obiskali - še posebno Kompotelskega dedca - da vam imetja ne bodo ukradli, razen če ga boste sami izgubili. na, Grintavec, Kogel, Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Turska gora, Brana, Planjava ter Kamniški dedec, ki se nahaja nad Repovim kotom. Kom- timi, nižje pa z gozdnimi pobočji. Omeniti velja geološke posebnostih področja Kamniške Bistrice, ki sodi med mlajše, saj jo je poglobil šele ledenik in ji dal današnjo podobo. Gotovo je to delo več ledenih dob, zlasti pa zadnje polede-nitve pred 8 do 10 tisoč leti. Zanimivih sledov poledenitve v dolini kar mrgoli, a razen velikega balvana Sivnice teh podrobnosti z vrha Kompo-tele seveda ne bomo videli. Pod vrhom Kompotele je na severozahodnem robu samotna velika skala, imenovana Kompotelski dedec (naravna znamenitost), kot da bi čuvala enega najbolj divjih predelov tega dela Slovenije, kraško planoto Kalce (kjer se med drugim nahaja znamenita Krvava lokev) in divja, strma pobočja proti Bistrici. Na severni strani je več večjih oken in zanimiv je naslonjen stolp. V bližini Kompotele je Ko-šutna (1.974 m), kjer so ju- Dostop: Kompotela je zanimiva poleti in tudi pozimi. Najlažje je dostopna s Kriške planine, od koder vodi markirana pot čez planino Koren, za kar bomo potrebovali dobri dve uri. V megli in snegu je orientacija precej bolj zahtevna in pozorni moramo biti na prečenje južnih pobočij Zvoha, ki so lahko po sneženju nevarna zaradi plazov. Precej bolj varno je, če se v takšnih razmerah zapeljete s sedežnico na Zvoh in nato prečite desno proti Kompoteli. potela (1.989 m) je najvišji vrh na vzhodni rami, ki poteka z Vrha Korena, izstopa pa zaradi zanimive polkrožne oblike, s plezalsko zanimivo steno na severno in severovzhodno stran prepada, na južni pa je rob planote, ki se spušča proti dolini Koro šice s strmimi skalnato-travna- Krvavec Kot balkon Kompotela je zagotovo eden najlepših razglednih vrhov predgorja Kamniško-Savinjskih Alp. Kot velik balkon je potisnjen nad dolino Kamniške Bistrice, s svojo panoramo je navdušil znanega naravoslovca Ferdinanda Sidla. Kot na dlani se nam nizajo vrhovi Grintavcev, kot so: Vrh Korena, Kalška gora in Kalški greben, Koč- Planina Koren www.novitediiik.com gozahodna pobočja strma in prepadna ter se končujejo v dolini Korošice. Ob vznožju nad dolino stoji še en skalni osamelec, ki ga prav tako imenujejo Dedec (1.575 m). V jugozahodnem pobočju Mokrice je vhod v vodoravno, 40 metrov dolgo Mokriško ali Medvedjo jamo, v kateri so arheologi našli številne ostanke kosti jamskih medvedov in drugih živali ter sledi ledenodobnih lovcev. Kompotela in njena bližnja okolica je polna naravnih znamenitosti, ali gre za znamenite osamelce (Dedce), naravne mostove (Velb pod vrhom Mokrice) ali za planinsko cvetje, kjer velja omeniti rastišče zdravilnega rožnega korena. Vse te lepote pogosto privabijo ljubitelje neokrnjene narave. FRANCI HORVAT www.ra(liocelje.com © T u R N s E K Naročniški oddelek: t: (031 42 88 198 f: (03) 42 88 124 infoCSturnsck.iMt www.turnsek.si (ti internet ítelevizija (telefonija © Želimo Vam zdravo, veselo in uspehov polno NOVO LETO 2011! i V INFORMACIJE I I i I I I I I 1 I I I I I I I I U I t I. Ll I I I 1 I 1 I M................. ■ > 031 Voda in U/C kotliček l/erjetno se vsakdo zaveda, kako bogati smo, ker tahko uživamo vodo U pipe. Prebivalci sosednjih držav si na žalost ne morejo prii/oiiiti tega razkošja. Zato je ie kako pomembno, da pazimo na vsaho hapljico vode. Píiíčajoči U/C-fcoílííeíc lafiíio i/ enem mesecu zaprai/i kor 15 ítubičíiiíi meiroi/ t/ode. To imde popolnoma íífio m sbraj nei/idno, saj tanhe^û curka o6 steni školjlie skoraj ne opazimo. Múíenúli in mí/ianíka, tz katere je sestai/ljen kotliček, so že fako izpopoi/ijeni, dđ bo brei oki/ar deíovúlú dol^ú leta. Za dobro tesnjenje tiaprai/e in preprečemje iigube vode pa sfcrbi samo eno ploščato gumijasto tesnilo. Z naslanjanjem na oster rob nđ jpodn/em delu kotlička preprečuje izhajanje l/ode, dokler uporabnih ne pritisne na tipko in sproži izpifûfije. Guma tesnila scosomû rozpoda, na njej se no&irajo ostanki i/odne^a kamnn, oboje pa počasi tako zmanjša tesnilna sposobnost, da se začne najprej neslišno kapljanje, nato pa kar droben neprekinjen curek, ki nenehno izpira školjko. Okiinro lohko odprni/imo samizzamenjai/o tesnila. ) Postopek menjai/e je hiter in enastai/en, zanj ne potrebujemo nobenega orodja. Najprej zapremo kotni lyentil ob kotličku in sprožimo izpiranje, iledita odpiranje pokroi/o in brisanje spolzke notranjosti s suho krpo. Kljub temu, do so rjin/o-frne notronje stene no pogled neprijetne, ní s kotličkom nič narobe. Posebej natančno je treba obrisati ohišje ťeníilo, da bo suho in čim manj spolzko. Potem je treba seči z roko do dna, s prsti objeti plastično ohišje in ^a za nehaj milimetrov zai/rTeti t/ lei/o, da odskočí iz ležis'ča. Skupaj z t/zi/o-dom za proženje, ki flû sprostimo iz njedotie^a ležišča, ohišje potegnemo i/en, z enim gibom snamemo staro in namestimo noi/o tesnilo, fe imamo kotliček Geberit, izberemo tesnilo z manjio luknjo v sredini. Postopek je enak pri vseh kotličkih, ki so trenutno na tr^u. /Hontožo izi/edemo i/ nasprotnem vrstnem redu, zapremo pokroii in odpremo ventil z l/odo. He nismo ves'či popmi/ila oki/ar, je najbolje, da delo prepustimo mojstrom, ki bodo poproi/ilo izi/edli hitro in pro/esionalno, hkrati pa bomo imeli boljši občutek, da je to storilo oseba, ki je za tomtna popravila usposobljena. zummmj rmůsy. Sonkuia T^ftš^A - kofvscc — aiMtiib^if .vwc^ jM/ ň34M 10% PRAZNIČNI POPUST Fi 11 IL STORITVE: ôKenjepodofflÉ proacroí, hitslawwii tiKOUiiirt.-- . . . . _ t OPHHKflH« PHmcaS www.«irMiíl-nonm,si Pfsnjeiîdeltoï fziekstlla TefiOîfffiWÏM ....... 6li(iina;tSťeii)ÉSetifeílimpi^iiH}íviiegj|elíj,|il^^ AGM NEMEC d,0,0, Sedraž 3,3270 Laško Tel.: 03/5fi^-043 Fax.: 03/56^6-340 E mail: agm.nemecSikabelnetnet GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 TAir SPUUy KDIDm» POSnEEMinvCl MMLAN CKKIÍEri Lji. □ □ □ IZVtUA VODOVODNIH IN CEHTIUIMIH NAPOMV ÏÏR SWUUA NONUMK IBTlUCm vuifliu llA Fiiiijnsliivas34/d, ítnie. gim: D4l ESZ 907 GSM:040 462 806 VITA-TERM OGflEVAHJE IN PREZRAČEVANJE Tel.^ax.:{ia3 394 862 www.vltatenn.si PREZRAiCEVAHJE Z REKUPERACUO TOPLOTNE ČRPALKI ĎGREVALHI IN HLADILNI SISTEMI ^L ^^_____ ^NIIAN INFORMACIJE " " ............11 M J uaLhuuWuk POKII^TE^PS! Matjai Železník MjfWtuuHjc klavirja! gsm:IWl 714 340 tel.; 0354840 c-posta; raa^azjsílciaiikWsinl.TOí glasbeni center ■ka 25,3000 Celje rt MAC-ŽELE2N1K pSRi^TrBi_È sĚrvis pLinaíiih peii JUNKERS* 8UDERUS •VtESSMANN'UNICAL ' SAUNIR DUVAL Stanko Faitelj s p- Otisposks u!ica 3 30DO Ceya gsfîi: 041/Í3 14 6E tii I ; 0 3/ 54417S3,03/-19 laeeQ «1 wj w.elektrqmçti ani ka -í p. si ielelicrûmeba n ík a, fa neijígivcijja, n e t /IJttAVU líčilAŠK» f I h. k^íANA MANUALNA TERAPIJA IZVAJA; Dn. A. VERSININ OTtToriD rcvmatoioc FTTîX BlM- DusjAdx^ 120 ^ lOOO Lhjsijwia TÏU^ OJ řZH-íy-OO, Ml št<6 Í-PCiíia: TO-LE PESKANJE PESKANJE: ■ v pes kalnih komorah - na terefiu - barvnih,íťníh ko^íirt, plastike, lesa... - (ïdelkoupoljubnih velikosti OSTALO: poliranje manjilh delov Vrtijc S7A, 331 O ÎAIK; GSM: 041 / 7B3 17Ů; tomuhinik^juHt prodi^iti, montaža, prg^ "vw za ftgrevanje, vodovod, prezrařťVdnje, plirt" HunUt Franc i.p. DuianaKvedfa3i.32M ientjuf fiSM: Ml 787955 e-mail; liïnk.niinck^maij.tnm ■Ide^ -sïitQïinji -bdeíavaiMHiLtlb ■IHOdlji -imnuíj -iđiuc^iitrsJcjefilisliOtivn -dimniki ■prii - lopliitne ôpèikr - kAlckiůijí -bojidii -ItojHlntitiâopïn» . _ -IZO, KOV. NADSTREŠKOV .|Z0. RAZNIH KOV, KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO DVORISCNIHVRATÍNOGRAJ ■ílO. KOV. STOPNIÍČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV Sešće 5.3312 Prebold hljuca^n řca rstv&-herodez@sioi, ret GSM: 041 70 33 80 tef.: 03 705 30 46 Servis in vzdrževanje Kamp vozil in Plovil na terenu ^ ^jï _ Marko Lorfaer ■ v —^ • ienyunsertiT. y.-gag^ I - i*» Šmartno v Hožni dolini ^ GSM: Ů70/S41-Í2S, 051/74S^S4 E-mall: i7njríi0/0/1vr?S^ffm(iH.C0m en i iruHii NJVIDBJI.^ 'MiKÍtiiííiiíiijři^^ '.l^'.. ; ( I ifraiii » H'ijtÍLj4o;»iiri íjíei:I)voií ÍÍuchí i h' ' .'HHOCOIDIt^I '.«LJH^IIÍIhk.- ■ - . í « Ě_y i fim XOB TERMOINSTALACUE falodmitB 9, ÍiJD Swmur Mj «)/n4 U H, ^ H1/t» W, lni «J 7«* U11 MARJAN TERŽAN ..F. Manborska £4 p.p 10(3, 3102 CEUE W.: 03/491.3S.OO. FBO;; 03^431-38-Q^ v omtiu miUH 1UM hUMiCi • STmKCWKI PHEGLEOVTOAZ* OĆMA • HwUJT£Th*£TEjCuiFhOllUlFuE ZA HOdEXCUSm OÍíUk • EnUKOWNI PflEgLEDaKCIHTAXTNtLECE - IfVAUfïlKÉ «etrtiKTUÍ vgCĚ - tlSTlLÍ Eí lOmiTWCTNE LiĆE < SOKÍNit OCWl F>qiZHV4IH PHCKVUILCEV MtWnO*T - U3TTN PÍFHOF™ PraSTOR I* ETTUNKE OPÍIKE - Za Vat In dom víiMo! d O m O f 1 n a 1 -wíatíJví) DOMOFIMAL Ivan R05AČER s^pt. Ul.eoEovJaníarjřvTla Í21? Vojnik G5M:041 756 6«« telefor/fa*:03 781 21 7Î e-poiia; dorTioiinalgt-i Jl - KrDVElvj: . it»utino - montažo Vel ux oken -izctelava nsdnneikov - Izctelava rami h In zeíenih streh l^blaMtnl krovec u krlllnc: QĚRflfrD, CňÉATOfJ, TONDACH. BRAÍ^IAC, LiN we. HOSEKRA, TEOOLA S-WETAL ES AU ™ DELOVNI delavniki tm s.ooie po. cabAla od e.ga'l2.QQ I / 8PL0§»0 SIBttiMVO mune IIAiOMHC» PVtnltLUibitnopiidiiTHi -5mi(«itf.palfanjíinĎ!etiranjesltlajlniigltdjl -ïkulunjsrahijwîtj - iídf ijrt sHWínai luJnfííiai', (stsdl . ^^^ nu^ C. L Donmliiiik* !1, S230 Síflljur . „nraiodínjito skHíi m: 03í 74812 M FMi: D3/7« 12 « iii^iBíi jikíh.IU ff»fie,miJor«řK®>le<.rm -obíflava rsmeqailsHi www.fímoninc.ti -vtcralníSlpI:!« OS1f»09-550 WWW.KNUUF.VftSTOVSElí.Sr WWW .VRSTÛVS« SI mFoewisTovseic.si JJRČIČEVA 7. 3310 ŽAUEC PHEGRflDNE STÏNE. SPUSŮENI Ï11ÎQP0W^ M«N5AflĐE, POUGANJE PAflKETHV IN LAMINATOV, PRf now STANOVANJ IN HiS, SLIKOPifSKABÎTVÏ). FASADEfiSTVO riWii™ iMsionwei... Šiviljstvo KRPIC;^^ Maňhůifíka c«ta Sft ÎOÛO CeEje, Tel.: 03ÍS4-1Í-2M OOPlRALNl CAS; - p«tek iDbotï Oůfflíl - 10700 - : SÍIO ^aojía ÊKSPnESMA popravila -"Original Jtrajíanje jeansa -oženje obiđćil, menjavđ 2a dig,, -popravila usnjenih oblačil nadeljalfi prazniki ZAPRTO servis trikovi na GOJZDNÍK CAsmm srrm traktorJL iliropllnice hidr. cevlr kardanske gccdl cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov Ctýmtaikup, CVMTíťtó UT. 3310 ioLn-Tel: 03 ?!n JÎW ja: OJ 710 J t02 rnibWOMm email: .tlI^súíití^jgiHail.eiim ctarko mavrič s C. h(i4inili9gi«dintt iSi, itntjiH-W.; U 74« UK, TU 29 TT fu: 13 741» 01.749 2STf GSM: Mtciom Hnd: dirhi^mfTTT.fl 1 Izdetan deinllun * pnxm2;àdii4 lanslniti zms, pBMÍ"( TS LESENA OKNA I» VHODNA VRATA ZA VAj DOM IÎI nETfl, - , i í nj», 1 Hif líví, iironiaja, J -. Min taza v in líasilt.' i (i Kontakti: Tel. ano 023 Fa* 0357263» KClZAim-Vp KORUN e-mail: mizarstvo.komn@Síúl.net; splet: www.miiarítvo-komn.si POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primoiic.5l IL .......i IIII n 11 i" 111 I n r r ttti' i"i i 11 i m n | 11 u | 11 111 n n - Št. 99 - 17. december 2010 - Toyota v vrhu Po lanskih in seveda tudi letošnjih pretresih v avtomobilski industriji se počasi jasni slika o tem, kdo je največji. Očitno je, da bo po lanski prodaji in tržni vrednosti daleč pred vsemi japonska Toyota. Lani je ta hiša skupaj izdelala nekaj več kot 7 milijonov vozil, medtem ko je njena tržna vrednost malenkost več kot 130 milijard dolarjev. Precej zaostaja General Motors, katerega tržna vrednost je skoraj pol manjša do Toyotine, lani pa so skupaj izdelali nekaj več kot 6 milijonov vozil. Na tretjem mestu je korporacija Volkswagen (VW), ki je lani izdelala nekaj manj kot 6 milijonov vozil, njena tržna vrednost pa dosega približno 63 milijard dolarjev. Za trojico največjih preostali že precej zaostajajo, morda vsaj po številu izdelanih vozil izstopa le še južnokorejski Hyundai, kjer so jih lani naredili 4,7 milijona. To jih na lestvici uvršča na 5. mesto. Toyota yaris Nissan leaf evropski avto 2011 Evropski avto leta 2011 je nissan leaf, električni avtomobil, ki ga bodo najprej prodajali na Portugalskem, Irskem in še v nekaterih evropskih državah, ki imajo urejeno infrastrukturo za polnjenje električnih avtomobilov. Tako je odločila žirija 63 evropskih avtomobilskih novinarjev, ki so v sklepni fazi izbirali med sedmimi finalisti. Ne ve se še, kdaj bo leaf na voljo slovenskim kupcem, tudi cena ni znana; verjetno bo šlo za najem. Leaf je tako prvi električni avtomobil, ki je dobil to priznanje. Omenjeni naslov je kot prvi nissan osvojila micra, ki je bila izbrana za evropski avto leta 1993. Februarja chevrolet orlando Novi avtomobili se kot po tekočem traku pojavljajo na trgu ali pa se bo to prav kmalu zgodilo. Tako Chevrolet zdaj predstavlja or-landa, večji enoprostorec, ki v dolžino meri 465 cm. Orlando ima klasičen sistem odpiranja vrat, kar pomeni, da se tovarna ni odločila za tako modna (in priznajmo; tudi uporabna) drsna vrata na vsaki strani. Vedno ima 7 sedežev, kar se zdi ne posebej posrečena rešitev, saj ni nujno, da bo večina kupcev vedno potrebovala tolikšno število sedežev. V drugi vrsti so sedeži deljivi v razmerju 60/40, ni pa vzdolžnega pomika. Ko je postavljenih vseh 7 sedežev, je prtljažnik skromen, saj ponuja 454 litrov volumna. Armaturna plošča precej spominja na tisto v chevroletu cruze. Motorji bodo za začetek trije, in sicer bencinski z gibno prostornino 1,8 litra (104 kW/141 KM), ter dve izvedenki dizelskega z gibno prostornino 2,0 litra; ena ponuja 96 kW/130 KM, druga pa 120 kW/163 KM pri 3.800 vrtljajih. Kot napovedujejo, bo orlando v Sloveniji naprodaj februarja 2011. V najcenejši izvedbi (z bencinskim motorjem) bo stal dobrih 15 tisoč evrov, s šibkejšim dizelskim agregatom pa nekaj več kot 18 tisoč evrov. STROJI X Janko Pevec, s.p., LoiSca ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup In prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOLIGONU" Renault Clio 1.5 dCi letnik 2003,110000 km 2. lastnik, diesel motor 3.790r EUR WWW.BPAVTO.SI Fiat Punto 1.2 Active Letnik 2004,124000 km bencinski motor 3.390,- EUR WWW.BPAVTO.SI Peugeot 207 1.4 HDi 1. lastnik, letnik 2010 17000 km diesel motor 10.490,- EUR WWW.BPAVTO.SI Citroen Xsara Picasso 1.6Í16V letnik 2006,125000 km 1. lastnik, bencinski motor 6.590,- EUR WWW.BPAVTO.SI www.radiocelje.com PRODAM ORIGINALNO francosko ravnalno mizo Blackhawk, z merilnim sistemom, s pripadajočo opremo, prodam. Telefon (03) 714-8090, 041 783-121. 5206 STROJ za aranje-mavžanje prašičev, z grelcem za vodo, dobro ohranjen, prodam za 1.650 EUR. Telefon 031 717-493. 5301 STROJ za pranje črev prodam. Telefon 041 271-3 77. 5307 PRIKOLICO, traktorsko, izpravno, prodam za 400 EUR. Telefon 748-20 75 . 5306 KUPiM Fiat doblo cargo Fiatov doblo cargo v novi izvedbi Fiatov doblo v cargo oziroma prevozniški varianti je na tem svetu že skorajlO let in doslej so naredili čez milijon vozil. Zdaj se na trge vozi nova izvedenka, ki bo na voljo v več izvedbah - kot furgon, podaljšan furgon, standardni combi, podaljšan combi ^ Standardna medosna razdalja meri 275 cm, podaljšana pa 310 cm. V skladu s tem se spreminja tudi zunanja dolžina in volumen tovornega prostora, pa seveda nosilnost, ki lahko znaša od 750 do 1.000 kg. Zadaj ima fiat doblo cargo dvižna ali asimetrična vrata, kabino lahko od tovornega prostora deli zastekljena, nezastekljena ali preklopna predelna stena. Avto je na voljo z enim bencinskim motorjem z gibno prostornino 1,4 litra (70 kW) in tremi dizelskimi (1,3 s 66 kW ter 1,6, ki ima 77 kW, 2,0-litrski pa ima 99 kW). Voznikova kabina je različno opremljena, obstaja možnost enake opreme kot pri potniških variantah. Kot napovedujejo, naj bi v polnem letu prodali kakšnih 170 doblov v cargo varianti, v najcenejši izvedbi pa je avto na voljo za 9.490 evrov. KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. š 744 KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 5114 DVOBRAZDNI obračalni plug, 16 col, dobro ohranjen, kupim. Telefon 041 783-835. 5207 TRAKTOR Štore, Zetor, Imt, Univerzal, Torpedo kupim. Telefon 051 203-387. Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si KuPiM PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995 oDDAM CELJE, V bližini centra prodamo urejeno in vzdrževano 1-sobno stanovanje z baiiconom v 4. nadst. Stanovanje je bilo obnovljeno (kopalnica), okna so PVC, plinska peč. Stanovanjski blok ima novo streho. Cena: 57.000 EUR Info: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrij.si CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n GOSTINSKI lokal v Celju oddam. Telefon 041 976-162. 5244 MALI poslovni prostor, na zelo prometnem kraju, v Celju, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 5300 STANOVANJE GOTOlflNSKAPOSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, Potojnine_ PE CEUE, Ul. XIV. diviiije 14. 03/4257000 PE MAMBOR, Pamianska _Oa/2341000_ BOIUinN.d.0.0., Sknranska 27,1000 ljubljana CELJE, Otok. Prodam enosobno opremljeno stanovanje z balkonom, 34 m', pritličje. Telefon 031 645-698. 5249 V CENTRU Celja, v bližini bolnišnice, prodam obnovljeno, opremljeno, večje stanovanje. Telefon 041 733-265. 5289 PRoDAM ODDAM 5274 POSEST PRODAM NA Frankolovem prodamo novo hišo ali menjamo za manjše stanovanje. Telefon 041 876-31 6 . 5096 ZAZIDLJIVO parcelo, 1.228 m', Šmarje pri Jelšah, voda na parceli, ostali priključki ob parceli, prodam. Telefon 041 736-487. 5173 DVOSTANOVANJSKO hišo, lepa, sončna lega, 17 km iz Celja, prodam. Telefon 041 664-733. 5185 HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m', zemljišče 1.929 m', prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. ZAZIDLJIVO parcelo, 400 m', na Ljubečni, prodam. Telefon 041 333-086. 5228 INVESTITORJI, pozor! Zazidljivo parcelo, na zelo zanimivi lokaciji, v Zadobrovi, velikost 1.013 m', možnost izgradnje dveh stanovanjskih enot, prodam za 96.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko. 5252 ZAZIDLJIVO parcelo, na mirni, zeleni lokaciji, v Zadobrovi, velikost 506 m', prodam za 48.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko. 5252 V OKOLICI Socke prodam kmetijo s hišo in gospodarskim objektom. Telefon (03) 5778-883, 051 362-145. 5263 ŠENTJUR, Krajnčica. Prodam obnovljeno hišo, 74 m', z garažo, 18 m'. Cena 75.000 EUR. Telefon (03) 5740-753, 051 384-113. 5275 NA Ostrožnem prodam gozd, velikost 5.200 m'. Telefon 041 324-761. 5279 DONOSNO podjetje ali del podjetja, s stroji in vozilom, prodam. Delo zagotovljeno. Vpeljem vas v delo, začetek možen takoj. Samo resni. Telefon 030 355-548. p STANOVANJE, 70 m', v Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056. 5155 ŽALEC, Cankarjeva. Prodam trisobno stanovanje z balkonom, 63 m', takoj vseljivo, cena 68.000 EUR. Telefon 031 834-074. 5187 CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m' ter podstrešje v izmeri 50 m', pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m', 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, mesto, Malgajeva ulica 10. Trisobno stanovanje ali poslovni prostor, v izmeri 83 m', visoko pritličje, centralno ogrevanje na plin, prodamo za 108.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n STANOVANJE, Brodarjeva 4, prvo nadstropje, lepa lega, plin do vrat, nova okna in vrata, kabelska in garažo, prodam. Telefon 040 484-139. 5225 CELJE, Na zelenici. Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m2, 2. nadstropje, adaptirano 2006, klimatizirano, opremljeno, prodam za 90.000 EUR. Telefon 041 762-160. p STANOVANJE v Vojniku oddam samski osebi ali paru. Telefon 041 736-056. 5155 DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Otoku v Celju oddam. Telefon 041 720-568. 5315 PRODAM ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, hladilnik, štedilnik, peč, sušilni stroj in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 5254 VEČJO usnjeno sedežno garnituro prodam. Telefon 041 749-853. 5304 GRADBENI PRODAM VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BUKOVA cepana drva, na paleti, 210 EUR/klaftra, prodam. Telefon 031 346-299. 5224 ID * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Príma d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z i^uitiùiiyidûulosH/do stavostL MALI OGLASI - INFORMACIJE NBMORETE V TRGOVINO to zst vas storimo mi tNFORMACtJË: 041 80 70 60 DOSTAVA VSEH IIDELKOV NA DOM PomidiuJc itontvï: POSREDNIŠTVO VAŠI OGLASI i.p. Ulica XIV, divisiji 12 CELJE iirfo^sjioçJâji si DRVA, zelo kakovostna, kratko žagana, za centralno ali kamin, ugodno prodam. Telefon 051 439-040. 5219 KUPiM AKUSTIKA PRODAM OHRANJENO, malo rabljeno diatonično harmoniko Melodija Mengeš, G, C, F, B, prodam. Telefon 031 604-456, 5720-462. 5151 DIATONIČNO harmoniko, B, Es, As, novo, črno rdeče barve, 2 leti garancije, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 372-378, več na bolha.com harm.eli. L 510 DIATONIČNO harmoniko, starejšo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 664733. 5185 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 120 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 4732 PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 4955 i OMCO OMCO FENIKS ŠLOVCNIJA a.o.i3. Objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALIST (m/ž). Naloge komercialista so: - prodaja in nabava izdelkov in storitev doma in v tujini ^ Za razpisano prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina ali angleščina), 3 leta delovnih izkušenj v svojem poklicu. Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za določen čas s trimesečnim poskusnim delom, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo na naslov: OMCO FENIKS SLOVENIJA, d.o.o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Za dodatne informacije pokličite na telefon 03/713 13 00 (Meta KOPRIVC). PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 5121 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, od 20 do 300 kg, izločene plemenske svinje, za predelavo, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 765 PUJSKE švede, dolge mesnate pasme, od 25 do 40 kg in 120 do 180 kg, krmlje-ne z domačo hrano, možen prevoz ali zakol pri prodajalcu, prodam. Telefon (03) 819-1780. 5150 PRAŠIČE, težke od 200 do 250 kg in od 30 do 50 kg, prodam. Telefon 041 708978. 5143 BIKCA simentalca in črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723882. Š 782 PRAŠIČA, domače vzreje, težkega 170 kg in suho krmo, prodam. Telefon 031 503-370, 031 692-518. 5153 PRAŠIČE, mesni tip, 30 do 80 kg, prodamo. Telefon 031 544-653. š 790 SVINJO, težko 320 kg, krmljeno s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 263627. 5239 DVA prašiča, domače reje, težka približno 180 kg, prodam. Telefon 041 815375. Š 795 NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p BIKCA prodam. Telefon 5413-019, 041 357-024. 5273 PRAŠIČE, domače reje, težke od 110 do 130 kg, prodam. Telefon 031 274862. Š 799 PRAŠIČA, 190 kg, hranjenega s kuhano hrano, možen zakol, prodam za 1,70 EUR/kg. Telefon 041 240-729. š 800 PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. Telefon 041 389-370. 5261 H!TRO NAROCiTE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 48 banmih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. I NOVI TEDNIK Ime in priimek: I Prešernova 19 I 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Datum rejstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naroiniške službe Novega tednika ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KOBILO haflinger, staro 6 let, prodam za 450 EUR. Telefon 070 364-288. 5271 BIKCA simentalca/čb, starega 3 tedne, ugodno prodam. Telefon 070 364288. 5271 VEČ telet, lisaste in črno bele pasme, stare nad 14 dni, prodam. Telefon 031 862293. 5275 TELIČKO, belgijsko plavo, težko približno 145 kg, prodam ali menjam za bikca mesne pasme, starega do 3 tedne. Telefon (03) 5730-116, 031 730-234. 5282 BIKCA in teličko, ls, stari od 10 do 20 dni (Laško), prodamo. Telefon 040 361446. 5281 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 5735-119. 5280 BREJO telico limuzin, poni kobilico in prašiča prodam. Telefon 031 480-510. Š 801 BIKCA, čb, starega 5 tednov in teličko simentalko, staro 6 tednov, prodam. Telefon 031 787-304. 5283 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega s kuhano domačo hrano, prodam. Možen zakol. Telefon 031 228-414. 5294 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739391. 5292 BIKCA, težkega 130 kg, prodam. Telefon 041 818-894. Š 804 ŽREBETA, za zakol ali rejo, težkega 370 kg, prodam. Telefon 041 818-894. Š 804 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam. Telefon 031 768-175. š 803 BIKCA in teličko, simentalca, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. Š 802 PRAŠIČA, 150 kg, domača reja, prodam. Telefon 051 386-509. 5295 PRAŠIČA, 150 ali 180 kg, domača kuhana hrana, možen zakol, prodam. Telefon 5794-213. Š 806 TRI žrebeta in brejo kobilo, shl pasme, prodam. Telefon 031 209-011, 5799061. 5298 TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, prodam. Telefon 041 904-078, (03) 5792173. 5299 BIKCA in teličko, simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 324-256. Š 810 BIKCA in teličko, težka 220 kg, prodam. Telefon 040 568-707. Š 809 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, približno 200 kg, 1,45 EUR/kg, ugodno prodam. Možen nakup polovice. Telefon 041 857-645. Š 808 KuPiM VINO jurka, iz neškropljenega grozdja, prodam. Telefon (03) 5461-011, 041 641-940. 5208 LANSKO koruzo v zrnju, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 209-011. 5247 BELO vino rizling, šipon in rdeče žametna črnina, po 1 EUR, prodam. Telefon (03) 5741-361, 051 351-635. 5248 VINO, belo in rdeče, mešanih sort, prodam. Telefon (03) 5793-239. 5262 KROMPIR, rdeč in bel, prodam. Telefon 5794-155. Š 805 OVES, domači, neškropljen, prodam. Telefon 041 393-065. 5305 OSTALO PRODAM ŠTEDILNIK kuppersbusch, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, gume Michelin 175/65-14, otroški voziček, prodam. Telefon 051 474-006. 4947 MALO rabljene gume za traktor Zetor, s platišči, velikost 750/16, prodam. Telefon 041 228-043. 5245 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 1 Žnider's d.o.ii.. Ul. VHa Kraigherja 5. Maribnr NOV šivalni stroj, namizni, nov sesalec brez vrečk, še neuporabljene Elano-ve smuči, dolžina 1,70 in smučarske čevlje št. 37/38, ugodno prodam. Telefon (03) 548-3849. 5243 KOMPLET posode Zepter, 10 kosov, še zapakiran, z garancijo, poceni prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277420. 5256 Ce||e:031508326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVCI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si ZMENK ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za poštena razmerja. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378, 090 6286 - 1,99 EUR/min, (03) 5726-319, 031 505-495. ž 148 DEKLE, če želiš spoznati zgovornega, delovnega moškega, ki si želi ljubezni, pokliči 041 229-649. ž 148 MLAJŠI moški želi razmerje s poštenim dekletom, ki bi z njim živela in ga imela rada. Telefon 041 859-096. ž 148 40-letna samska ženska s hišo želi prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 5255 IMAM 45 let, sem iz okolice Celja. Želim spoznati pošteno in delovno žensko za druženje. Telefon 030 355-614. 5259 DELAVEN, iskren, čustven moški želi spoznati gospo, od 45 do 52 let, za trajno zvezo. Prosim resna. Telefon 041 969815. 5308 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505495,0906286(i,99EUWn) Leopold Orešnik, s.p., Prebold unu SMUČI Fischer, 2 m, pancarje št. 43 (Lange), palice Elan, prodam za 270 EUR. Telefon 040 290-220. 5272 REZERVNE dele za škodo favorit, akumulator, zimske gume na platiščih, 165-7013, prodam. Telefon (03) 5472-288, zvečer. 5260 NOV molzni stroj Virovitica (še v garanciji), 60 l bakreni kotel za žganjekuho, kuhinjsko in sobno trajno žarečo peč Kuppersbusch, električni štedilnik Gorenje, plinski štedilnik, lesene sanke na vprego, krombi plašč, temno moder, št. 46, šivalni stroj „Lujzink" ali Bagat, prodam. Telefon 5771-387. 5270 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.n VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 459 SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 779 ZAPOSLIMO osebo z opravljenim izpitom za C-kategorijo. Pogoji: -mehanik ali drug poklic -stanujoč do 10 km izven Celja -znanje iz avto stroke Informacije na tel: 031/677-707 Avto hiša Škorjanec, d.o.o., Mariborska cesta 115, Celje PRODAM VINO kraški teran, odličen, ugodna cena, prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614-862. p VINO: sauvignon, chardonnay, laški rizling in mešano belo, prodam. Telefon 031 572-314. 5120 FIŽOL sivček, v zrnju, prodam. Telefon 031 395-305. Ž 145 (odsluženo pohižtifo. bela tehnika, gradbeni material ■■■) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, oma, tašča, sestra in svakinja MARIJA OPRESNIK (31. 7. 1931 - 6. 12. 2010) Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za obiske, skrb, nego in zdravstveno pomoč v času njene bolezni. Posebna zahvala osebju doma starejših v Poljčanah za sočuten odnos v njenih zadnjih trenutkih življenja. Hvala tudi sodelavcem Remonta, d. d., Gorenja, d. d., in CM Celje, d. d. Hvala g. Vicmanu in g. Hodniku za opravljen obred, pevcem, ge. Majcen za ganljive besede slovesa, trobentaču in pogrebni službi Raj. Še enkrat vsem iskrena hvala, tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili. Žalujoči: sinova Slavko in Vili ter hči Breda z družinami ZAHVALA Ob izgubi drage ALBINE ZAVŠEK s Teharij, Vrhe (25. 2. 1927 - 5. 12. 2010) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Kdor živi v srcu svojih dragih, tisti ni nikoli mrtev, saj za vedno živi v njihovih življenjih. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, hčere, sestre, tete in svakinje CVETKE VIDEC rojene Freitag iz Krajnčice 29 pri Šentjurju (6. 10. 1954 - 16. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izročena sožalna pisna in izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in vse podarjene svete maše. Vsem skupaj iskrena hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji izkazali svoje spoštovanje. Hvala pevcem za vse odpete žalostinke, pogrebni službi Rudija Zagajška, g. župniku Vinku Čonču za opravljen pogrebni obred in govornici za poslovilne besede. Vsem in vsakemu, ki jo boste ohranili v svojem spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Edi, mama Marija ter sestre Marijana, Kristina in Sonja z družinami PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik. n NOVO v Šempetru! Vinska klet Furlan, Šolska ulica 54, Šempeter (vrhunska kraška vina, nudimo tudi posodo). Otvoritev: v soboto, 18. decembra, od 11. naprej. Vabljeni na pokušino! 5293 GRADITELII, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. možnost kurjenja na drva, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976. 5160 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, v naših srcih boš ostala vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete ALOJZIJE KOPINŠEK iz Dramelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Žalujka za lepo opravljene pogrebne storitve in govorniku gospodu Slavku Rateju za ganljive besede, hvala drameljskim pevcem in trobentaču za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Henrik, sestri Jožica in Marica in brat Gusti V globoki žalosti sporočamo, da je v 75. letu nenadoma umrl MARIJAN ERJAVEC iz Laškega Pokop dragega pokojnika bo v soboto, 18. decembra 2010, ob 14. uri na pokopališču v Laškem. Žalujoči: hčerki Alenka in Nataša z Uršo ter brat Jože z družino 5290 Kje so moje rožice, pisane in bele, moj'ga srca ljubice, žlahtno so cvetele. Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega dedija, tasta, očeta in pradedija FRANCA DEŽELAKA s Planine pri Sevnici 5 (14. 12. 1918 - 3. 12. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovane sveče in svete maše. Hvala duhovnikoma gospodu Vengustu in gospodu Jevšniku za opravljen pogrebni obred, Ivanki Uduč za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Žalujka za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in boste kdaj postali ob njegovem grobu. Njegovi domači Š 807 Laško Umrli so: Zora CREČKO iz Malega Kamna, 83 let, Drago MIRČ iz Lokavca, 50 let, Frančiška KUKOVIČ iz Jazbin, 86 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Franc DEŽELAK s Planine pri Sevnici, 91 let Žalec Umrla sta: Alojzija KOPINŠEK iz Šedine, 72 let, Alojzij GLUŠIČ iz Arje vasi, 71 let. Mozirje Umrl je: Alojz SELIŠNIK iz Podveže, 56 let. Velenje Umrli so: Antonija JAN iz Velenja, 87 let, Jožef PETROVIČ iz Velenja, 60 let, Zofija ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom se iskreno zahvaljujem, da ste mojo ženo HEDVIKO PUŠNIK v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Mož Andrej in hčerki z družinama Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete JULIJANE TELINŠEK iz Kompol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku Vladu Zupančiču za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala govorniku za ganljive besede slovesa, hvala pevcem za odpete žalo- stinke in hvala trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu, ki so kakor koli sočustvovali in delili bolečino z nami, se poklonili njenemu spominu, darovali za svete maše, podarili sveče, vence in cvetje ter izrazili sožalje, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Štefka z družino ter sinovi Albin, Marjan in Ivan z družinami Mama je tista, ki te prva objame, ki prva te v naročje svoje vzame, mama ti prva na čelo križ naredi, vse življenje v molitvi in skrbi za otroka živi, mama te nikoli ne zapusti, pa če na zemlji ali v nebesih živi. ZAHVALA Ob odhodu v večnost naše drage mame, stare mame, prababice in sestre VIDE LUŽAR iz Malih Dol 52 pri Vojniku (14. 6. 1924 - 1. 12. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Mohorjeve družbe in Cometa iz Zreč za darovane svete maše, sveče, ustna in pisna sožalja, molitve in spremstvo na poti do njenega poslednjega doma. Zahvala gospodu Bogdanu Kolarju in gospodu Pergerju za lep cerkveni obred, pevcem, trobentaču, gospe Mileni za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Primožič. Hvala vsem za obiske v času njene bolezni, za lajšanje bolečin pa dr. Đorđeviću in sestri Alenki ter osebju bolnišnice Topol-šica. Bog naj bo vsem plačnik! Žalujoči otroci: Minka, Ivan, Toni in Milan z družinami ter ostalo sorodstvo MOGEL iz Braslovč, 97 let, Ivan JEZERNIK iz Celja, 88 let, Ivanka BRINOVŠEK s Polzele, 87 let, Rozalija PODLE-SNIK iz Velenja, 85 let, Silva VREČER iz Celja, 82 let, Ivan POVŠE iz Mozirja, 66 let, Si-donija MARIČ iz Velenja, 75 let, Kristina MIKLAŠIČ iz Vuzenice, 80 let. 5258 5284 5266 VODNIK KINO PLANET TUS Spored od 17. do 20. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 12.35, 14.45, 13.00, 17.00, 19.10 Harry Potter in Svetinje smrti 1 del. - domišljijska pustolov. (13.00 nedelja), 20.50, 23.55 Lomilec src - romantična komedija 14.24, 16.45, 19.00 Megaum - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 14.10, 16.20 Megaum - animirana družinska pustolov., sinh. 12.00, 16.00, 18.40 Draga, počakaj, sem na poti - komedija 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.20 Zgodbe iz Narnije 3. del - domišljijska pustolov., 3D 11.20, 16.50, 19.20 Zgodbe iz Narnije 3. del - domišljijska pustolov. 13.45, 16.45 Paranormalno 2 - grozljivka 19.15, 21.15, 23.15 Upokojeni, oboroženi, nevarni - akcija 21.25, 23.45 Američan - drama 21.20, 23.40 Tron: Zapuščina - akcijska ZF-pustolov., 3D 11.30, 14.00, 18.30, 21.10, 21.50, 23.50 Življenje, kot ga poznaš - romantična komedija 13.00, 16.05, 18.35, 21.05, 23.35 legenda: vsak dan petek, sobota sobota, nedelja sobota nedelja ^Hmnnu] PETEK 20.00 Adžami - drama (Liffe po Liffu) SOBOTA 17.30 Adžami - drama (Liffe po Liffu) PETEK 17.00 Scott Pilgrim proti vsem - romantična domišljijska pustolov. 19.00 Sto žebljev - drama VELENJE PETEK 18.00 Belka - drama 19.00 Tamara Drewe - komedija 20.00 Tron: Zapuščina - akcijski pustolovski ZF triler SOBOTA 19.00 Legenda sovjega kraljestva animirana pustolov. 20.30 Tron: Zapuščina - akcijski pustolovski ZF triler 21.00 Tamara Drewe - komedija NEDELJA 16.00 Legenda sovjega kraljestva - animirana pustolov. 18.00 Tron: Zapuščina - akcijski pustolovski ZF-triler 19.00 Tamara Drewe - komedija 20.00 Belka - drama PETEK, 17.12. 16.00 do 17.30 Knjižnica Velenje Igralne urice 17.00 Knjižnica Velenje Mama, rad te imam predstavitev knjige V. Šmajsa; pogovor bo vodil Lado Planko 17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje, Celje Svet igrač premiera otroške gledališke skupine Zarja Trnovlje 17.00 Kulturni dom Store_ Božičkovanje z Mačkom Murijem 18.00 Fotosalon Celje_ XI. Celjska fotografska razstava 2010 odprtje razstave 19.00 Narodni dom Celje_ Uroš Perić & The Bluenote Quartet koncert Ekolist; gostja Iva Stanič, vokal 19.00 Cerkev sv. Duha Celje_ Božični koncert Vokalna skupina Cvet z gosti 19.00 Dom Svobode Griže_ Likovniki KUD Polzela odprtje razstave del likovne sekcije društva 19.00 Savinova hiša Žalec Vpogled predstavitev 11. številke književne revije 19.30 SLG Celje Županova Micka komedija; izven abonmaja 20.00 Galerija Arsin Velenje Godina za nama odprtje skupinske razstave 12 slovenskih slikarjev 20.00 Hiša Acman - Center svetlobe Griže Mandala srca multimedijski plesno-glasbeno-slikarski dogodek 20.00 Galerija Račka Celje Kdo koga jebe? odprtje razstave Aleksandra Jestrovića - Jamesdina 21.00 eMCe plac Velenje_ Sabaium in Dead dildo drome metal koncert 21.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Študentski »žur« prednovoletni »žur« s karaokami; gostje predstavniki konjiške policijske postaje 22.00 Max club Velenje_ Fešta band koncert SOBOTA, 18.12. 10.00 Kulturni center Rog. Slatina Jelkin čudež igrana predstava KU-KUC gledališča, za otroški abonma in izven 18.00 Skomarje 10.30 Galerija Velenje Muca Copatarica na sodoben način sobotne lutkarije 13.00 do 20.00 Muzej premogovništva _Velenje_ Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza 16.00 Muzej premogovništva Velenje Bergmandelčeva delavnica delavnico bo vodil akademski kipar Jirži Kočica 16.00 SLG Celje 17.00 Galerija Niko Ignjatič Celje Dela znanih avtorjev odprtje prodajne slikarske razstave Cesarjeva nova oblačila izven abonmaja; po predstavi obisk dedka Mraza 16.00 Dom krajanov Vrbje Otroški Živ-žav s klovneso Evo Škofič 18.00 Dom kulture Slov. Konjice Godba na pihala Slov. Konjice božično-novoletni koncert 18.00 Kulturni center Rog. Slatina Dobrodelni koncert mladih talentov Jaz 'mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 18.00 Kulturni center Laško Trubadurčki koncert; gostje: Pevsko društvo Orion Laško in ŽPZ Rozka Usenik KUD Šentvid nad Ljubljano 18.00 eMCe plac Velenje_ Lame, pritlikavci in hudič iz kleti potopisno predavanje M. Kadlička in T. Pahor; po Peruju, Boliviji in Čilu 18.30 Muzej premogovništva Velenje Čarovnica Mica in severna zvezda predstava za otroke 20.00 Mestni kino Metropol, Celje Dani Bedrač boemski večer 20.00 Športna dvorana Podčetrtek MÍ2 koncert ob 15-letnici delovanja 21.00 Plesni Forum Celje Massimo - The best of božični koncert 21.00 Prostor Šentjur NEDELJA, 19. 12. 10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem ob 17.00 koncert pevca in kitarista Roka Šošterja 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje pravljico bo pripovedovala Špela Marin 11.00 Kulturni center Rog. Slatina Zimski direndaj ob 18.00 Narobe Božič; božično-novoletna produkcija 14.30 Kulturni center Laško_ Laško združuje dobre želje 2010 dobrodelna prireditev 16.00 Večnamenska dvorana Hotela Dobrava_ Zvezdica Zaspanka pravljična nedelja za najmlajše in njihove starše 16.00 Kulturni dom Stranice_ Dedek Mraz je izgubil očala igra za otroke v izvedbi Dramske skupine KUD Stranice 16.00 Cerkev sv. Martina, Šmartno v R.D._ Božični koncert MPZ KUD Šmartno v R.D., MPZ Orfej Celje, Roman Grdina; orgle 17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje, Celje Ribič in ribica lutkovna predstava v izvedbi KUD Ristanc Dolsko pri Ljubljani 18.00 Dom kulture Slov. Konjice Godba na pihala Slov. Konjice božično-novoletni koncert 18.00 Športna dvorana Podčetrtek_ Božično-novoletna prireditev 19.30 Mestni kino Metropol, Celje Praznična romanca božični koncert Vocal BK studia; ob spremljavi italijanske zasedbe ■ PLAI I KO PLANINSKI KOTIČEK Tremo set Acustico, pevci in pevke iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije 19.30 Kulturni dom Šentjur Kvartet Akord prednovoletni koncert, solist Jurij Hladnik PONEDELJEK, 20. 12. 17.00 Športna dvorana Vrana Vransko Žarek upanja dobrodelna prireditev 17.00 Knjižnica Velenje Naredimo si darilno vrečko ustvarjalnico za otroke od 3. leta dalje vodi Darinka Bizjak 17.30 Osrednja knjižnica Celje Tukaj, tam, onkraj predstavitev pesniške zbirke in alpinistično predavanje Jožeta Zupana 19.00 Dom kulture Šoštanj_ Božično-novoletni koncert predstavitev učencev šoštanjskega oddelka GŠ Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Božična pravljica predpraznični koncert 19.30 Narodni dom Celje Toni bencinski co, Pojoča travica in Mr. VonTone minikoncert Novoletni koncert Pevskega društva upokojencev Celje gostje: Vokalna skupina Cvet, Klavirski trio GŠ Celje 19.30 Dom kulture Velenje Božična pravljica predpraznični koncert RAZSTAVE Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo na Žontov Jalovec, (743 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski odpelje naročen avtobus ob 5.00. Prijave v društveni pisarni. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica Likovni salon Celje: Andreja Džaku-šič, Simon Macuh, Iva Tratnik: obleka _ človeka, do 16. 1. MNZ Celje, Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, gostuje muzej Vojvodine, do 31.12.; Celjski magistrat - Besede z balkona, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: Jasna Hribernik: Nočni let, do 10. 2. Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Ravnak, do 19. 12. Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: multimedijska razstava Alpen von Blond, avtorice Manje Vadla, do 19. 12. Galerija Mercator center Celje: razstava likovnih del Mojce Šporn in Milana Kukovca iz Petrovč, do 4. 1. Razstavni prostor Elektra Celje: razstava del slikarke Amine Kolarič, do 28. 2. Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografska razstava Francija Horvata, do 30. 1. Cerkev Marijinega vnebovzetja Celje: Z jaslicami v božični čas; vseslovenska razstava jaslic, do 9. 1. Dom sv. Jožef Celje: razstava Umetniki za Karitas, do 28. 2. Knjižnica Šentjur: razstava Mavrična doživetja travnikov, do 22. 12. Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Adolfa Mljača, do 31. 12. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Gorana J. Horvata: Podobe pragozdno bujne domišljije, do 10. 1. Anina galerija Rog. Slatina: razstava 10 let pod lokom mavrice, Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 2. 1. Kulturni center Rog. Slatina: fotografska razstava Marcela Pernata in Foto kluba Glas Sotle: Moje mesto, do 31. 12. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Franca Vozlja, do 20. 1. " in ripublika iii slovinija ■ 1 ^ inistrstvo z Sport lADZAMlADl a šolstvo ;no V začetku leta smo pri celjski Linhartovi ulici 18 odprli Kulturu da občane ozavestimo o naši 1 vsako drugo soboto izvaja dejavnosti na področju kultume Kultumo info točka je odprta (vstop prost): - pon,tor,£et,pet:8.00-14.00h - sreda: 12.00-18.00 h - sobota: 10.00-12.00h(občasno) Mestni tržnici na »infotoan-Kir, (ultumi dediščini. mo promocijske dedišane. Kontalit: tel. a. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si Rešitev nagradne križanke iz št. 97 Vodoravno: SMUKA, TANIN, IRENA, MASON, UDE, LOKVA, BRAN, EMA, DRINA, ČINČILA, STRAST, PERGAMIN, ERIDA, SER, ETAPA, KOMPLEKS, KLEMEN, IJ, IONA, KRIŽ, CD, RAFT, ETNA, NAT, AMATER, ALBANIJA, BB, IGOR, OJ, SAK, ZOR, GESTA, OPOKA, BRINETE, VALOVOD, ON, ERIČ, TRI, IP, RIKO, KEMOTEHNIK, KRN, AKIRA, KAČA. Geslo: Par, ki polni časopisne stolpce. Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnico za koncert tria Eroika v dvorani Golovec v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hoch-kraut, prejme: Karolina Klepej, Mala Breza 28, 3271 Šentrupert. 2. nagrado, vstopnico za koncert tria Eroika v dvorani Golovec v Celju, prejme: Janez Klanjšek, Čopova 23, 3000 Celje. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Marinela Šef, Polzela 205, 3313 Polzela; Metka Kovačič, Završe 17, 3231 Grobelno in Urška Jager, Straža na Gori 7, 3222 Dramlje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. csljski mladinski cenlei PíÉtW frrttŮMfi^ ^lï Kl Petek ob 21.30: koncert Niet; vstopnina 10 evrov. Torek ob 18. uri: Tradicionalni pohod z baklami na Celjsko kočo; zbor pred MCC Hostlom ob 18. uri. Petekin sobota, 16.00-19.00, Mestni trg Šentjur: Pravljična dežela za predšolske in osnovnošolske otroke; ustvarjalne delavnice in kulturno umetniški program. Sobota, ob 21. uri v Prostoru (Kulturni dom Šentjur, zadnji vhod): Toni Bencinski co., Pojoča travica, Mr. VonTone; minikoncert. Klub študentov občine Celje Petek, ob 19. uri, Club Terazza: Poker večer; poker turnir in druženje. Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic, do 2. 2. Muzej premogovništva Velenje: razstava akademskega slikarja Darka Slavca Sonca, do 20. 1. Muzej Velenje: razstava Jaslice, do 6. 1. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si • EKARIT-acetatna celuloza, ki se uporablja kot izolator v elektrotehniki; ERATO - ena od devetih grških Muz, modrica ljubezenske poezije; GLUTEN - lepljiva beljakovina v žitnem zrnu v biologiji; vIlH/lll Ci^dVa KANO - kulturno središče severne Nigerije; ORANTA - krščanski motiv ženske z rokami, dvignjenimi v molitvi; RIO MUNI-kopenski del ekvatorialne Gvineje med Kamerunom in Gabonom, sedaj Mbini. Nagradni razpis Za gornjo nagradno križanko bo njen pokrovitelj Stoma center Sana izžrebanim reševalcem podelil tri nagrade, in sicer, 1. nagrada: ortopedska obutev Baldo 2. nagrada: obutev spominska pena Saniped 3. nagrada: dva v enem, obutev Saniped Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (gesla), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC d.o.a., Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 23. decembra 2010. Kupon 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Ime in priimek:. Naslov: DavĚna številka: RUMENASTRAN ^VCt./WtClV-A' Kth.ÍLK Ni ga čez muz'ko Sladkosned Podjed Na slovesnosti ob 60-letnici SLG Celje seveda ni manjkala torta velikanka. Zanjo so poskrbeli v Hotelu Evropa, Zoran Podkoritnik (na sredini) pa si ni mogel kaj, da ne bi, strokovno in po predpisih, z nožem snel oblek'ce. Miro Podjed (levo) je vse še bolj strokovno nadzoroval in se zraven že oblizoval. Je namreč velik sladkosned. Foto: SHERPA Strokovna debata Zelo strokovna debata se je razvila med pogovorom Igorja Žužka (levo) in Staneta Potiska. Eden je prisegal na »pir«, drugi na cedevito. Foto: SHERPA Ne, čez muz'ko ga res ni - sta si na slovesnosti rekla tudi Branko Gombač (levo) in Anže Čater. Gombač je tisti slovenski muzikant, ki igra na čisto vse, v kar se da pihniti, pa še na kaj drugega zraven in tudi v falzetu imenitno poje, ko oponaša porno zvezdo Patty Diphuso. Čater ima vse večje ambicije s svojo skupino Saxotoxin in tudi v teatru je Gombaču razložil, da bodo prihodnje leto pa menda nekaj tudi posneli. »Samo na dušilce zvoka ne pozabite,« je Gombač menda kar pokazal, kako je treba. Foto: SHERPA Kam gre Šrot? »Le navzgor in zgolj navzgor gre vaša pot,« je celjskemu županu Bojanu Šrotu takole nazorno dopovedoval v filmih največkrat ustreljen nemški oficir, še vedno strumen in družaben Demeter Bitenc. Zakaj se je temu župan smejal, pa tudi za nas ostaja skrivnost. Foto: SHERPA Jabolko z drevesa Jabolko ne pade daleč od drevesa - to je pregovor, ki med mnogimi skoraj najbolj drži. Živ dokaz je pred vami - mama Goga Stefanovič Erjavec in hči Gea Erjavec si nista le podobni kot jajce jajcu, podobnost jima dajejo tudi ples in poze, s katerimi nikoli ne skoparita. Foto: GrupA Vse za dober žur V Plesnem forumu Celje, ki je praktično edini pravi celjski klub, so pripravili zabavo Tetkine radosti in zbrane popeljali v zlate čase jugo pop rok nostalgije. Plesalci so se ob starih hitih dodobra razvneli. Janja Romih, ki sicer »služi« zadnje čase najbolj osovraženem ministru Svetliku, je prevzela dirigentsko palico in popeljala plesalce v tisto pravo plesno disko kolo. Najbolj pa se je razvnel znani celjski lekarnar Dušan Hus, za to priložnost prav lepo opremljen s hipi rutko okoli čela. Kdo ve, če je naslednji dan dajal »žurerjem« poseben popust za aspirine? Foto: GrupA