• Zagotavljanje sledljivosti je pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet Delovni ~as: °EBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 DEBEVEC V januarju ob sobotah zaprto. °UŽA 7, 1360 VRHNIKA apis.med93@gmail.com tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 www.apis-med.si KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI PREDELAVA CENA 0,86 EUR VOSKA V LASTNA SATNICE PROIZVODNJA DVOJNO CEDILO IZOLACIJSKE PENE PITALNIK 5L NAKLADNI AŽ-PANJ TRIETAŽNI ZA MED ZBITI, LEPLJENI, VRTANI ZA 7-, 9-, 10- ZA AŽ-PANJE 10-SATNI AŽ-PANJI AŽ-PANJ IN TRIETAŽNI °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA 10-SATNI PANJ PROIZVODNJA CENA 1,25 EUR/KG PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) GRELEC ZA MED - OKROGLI RSF-TO°ILA IN RAZSTOJIŠ°E (LR) NAD 100 KG CENA 1,20 EUR/KG 106 CM ALI 86 CM IN POSODA AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naro~eno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,38 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko o~istimo ne~isto~ (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (ne~isto~e so ve~inoma težje od ~ebeljega voska), s ~imer vam zagotavljamo ~istejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo ~ebelji vosek. Prekuhava voš~in brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plasti~nih vre~ah. Sati morajo biti PREŠTETI, sicer menjava ne bo mogo~a. Menjava je možna samo za satnice. • Panji so izdelani natan~no in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 UVODNIK Boštjan Noč ................................................................................................................1 APISLOVENIJA 2020 3 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE dr. Andreja Kandolf Borovšak: Zagotavljanje sledljivosti pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet...................................................................................... 4 Erik Luznar: Čebelarjenje na Havajih ....................................................................... 6 Aleš Süssinger: Baškirija – najbolj bogata dežela z medom v Ruski federaciji ............ 8 Marjan Olenik: Himalajske orjaške čebele v Nepalu .............................................10 Simon Golob: Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce...... 11 Nataša Lilek: Ekonomičnost osmukalnikov za cvetni prah....................................12 Matej Levstek: Razvoj inovativnega 2/3 LR-satnika ali Multitudo non est sequenda ..... 13 Mitja Štrukelj, dr. med., in prof. dr. Igor Serša: Slikanje čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo....................................................................14 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v januarju ......................................................... 15 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 17 OBVESTILA ČZS 20 OGLASI 29 V SPOMIN 32 EDITORIAL Boštjan Noč ................................................................................................................1 APISLOVENIJA 2020 3 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andreja Kandolf Borovšak, DSc: Ensuring traceability is a prerequisite for placing honeybee products on the market ............................................................. 4 Erik Luznar: Beekeeping in Hawaii........................................................................... 6 Aleš Süssinger: Bashkiria – the richest country with honey in the Russian Federation ................................................................................................................. 8 Marjan Olenik: Himalayan giant bees in Nepal ....................................................10 Simon Golob: Effect of electromagnetic radiation on bees and other pollinators...... 11 Nataša Lilek: Economics of different pollen traps osmosis ................................... 12 Matej Levstek: Development of an innovative 2/3 LR-comb frame or Multitudo non est sequenda.......................................................................................... 13 Mitja Štrukelj, MD, and prof. Igor Serša, DSc: Magnetic resonance imaging of bees........................................................................................................14 BEEKEEPER'S WORK Ivan Esenko: Beekeeper's tasks in January..............................................................15 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 17 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 20 ADS 29 IN MEMORIAM 32 APISLOVENIJA 2020 Obisk krožkarjev na ApiSloveniji 2020 Približuje se ApiSlovenija 2020. Letos bo prireditev v so-boto, 14., in v nedeljo, 15. marca 2020, v prostorih Celjskega sejma v Celju. Letošnji strokovni posvet bo vsebinsko izje­mno bogat, takšna pa bo tudi mednarodna prodajna raz­stava čebelarske opreme in pripomočkov za čebelarjenje. Tudi letos želimo, da se strokovnega posveta v Celju udele­žijo mladi člani čebelarskih krožkov. Skupaj s Celjskim sej-mom smo se odločili, da mladim čebelarjem omogočimo brezplačno udeležbo na enem dnevu posveta. Zaradi orga­nizacije obiska vas prosimo, da nam do srede, 5. februarja 2020, na e-naslov info@czs.si pisno sporočite: ime svojega čebelarskega krožka, število mladih čebelarjev, ki obiskuje­jo krožek in ki se bodo udeležili čebelarskega strokovnega posveta, dan udeležbe na posvetu (izberete lahko bodisi so-boto bodisi nedeljo) ter ime in priimek mentorice oz. men-torja, ki bo krožkarje spremljal na čebelarski posvet in ki bo zanje prevzel brezplačne vstopnice. Na podlagi prejetih podatkov boste mentorice oz. mentorji mladih čebelarjev, ki se bodo udeležili posveta, na blagajni ob vhodu v Celjski sejem prevzeli sporočeno število brezplačnih vstopnic. Mlade čebelarje vabimo tudi, da se udeležijo ustvarjalne delavnice za izdelavo gnezdilnic za čebele samotarke! Na delavnici bodo mladi lahko iz naravnih materialov izdelali gnezdilnico in jo odnesli s seboj. Med delavnico bodo ude­leženci prejeli ustrezna interdisciplinarna znanja o tem, katere medonosne rastline zasaditi v vrt, da bo ta privla-čen za čebele samotarke, kako jih ustrezno umestiti v pro-stor, kakšne so primerne kombinacije in formacije, da se izognemo visokim stroškom posegov in vzdrževanja, ter Foto: Vesna Kitthiya kako se celostno lotiti reševanja problematike zmanjševa­nja biodiverzitete z omogočanjem tako gnezditvenih habi­tatov kot tudi habitatov prehranjevanja in razmnoževanja. Delavnica bo trajala dve uri in bo organizirana oba dneva od 10. ure dalje za največ 15 udeležencev (priporočena starost tretja triada), ki bodo vplačali kotizacijo v znesku 9,00 EUR za stroške materiala (gnezdilnico odnesejo s seboj). Za ude­ležbo na delavnici je obvezna predprijava do srede, 5. febru­arja 2020, na e-naslov info@czs.si. V prijavnici pisno spo­ročite: ime in priimek otroka udeleženca delavnice, izbrani termin delavnice (sobota ali nedelja), podatke o plačniku za izstavitev računa ter ime in priimek mentorice oz. men-torja čebelarskega krožka. Delavnico bo vodila krajinska arhitektka Vesna Kitthiya iz Studia Loščika, ki ima bogate izkušnje in znanje. Tajništvo ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zagotavljanje sledljivosti pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet dr. Andreja Kandolf Borovšak andreja.kandolf@czs.si svetovalka JSSČ za varno hrano Med in druge čebelje pridelke, ki jih čebelarji da­jemo v promet, moramo označiti skladno z ve­ljavno zakonodajo, zagotavljati pa moramo tudi sledljivost, kar pomeni, da moramo vedeti, koli­ko čebeljih pridelkov smo pridelali in koliko ter kam smo jih prodali. Shranjevati moramo tudi račune materiala, ki smo ga kupili, npr. zdravil, embalaže, sladkorja … Podrobnejša navodila o zagotavljanju sledljivosti so zapisana v Smerni­cah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Vsak čebelar mora biti registriran, sledljivost pa mo-ramo zagotavljati, če čebelje pridelke dajemo v promet, tudi če jih samo podarimo. Čebelji pridelki, ki jih dajemo v promet, morajo biti varni in kakovostni. Tudi če imamo samo tri panje in vsega medu ne porabimo za svojo doma-čo porabo, moramo zagotavljati varnost, kakovost medu ter sledljivost. To pomeni, da si zapišemo datum, lokacijo točenja, količino natočenega medu in označitev serije pri­delanega medu in čebeljih pridelkov. Serija mora biti ozna-čena v zapiskih, na skladiščnih posodah te serije in na ma-loprodajni embalaži pridelka te serije, če roka uporabnosti nismo zapisali z besedami uporabno najmanj do, čemur je sledil točen datum (dan, mesec, leto). Vedeti tudi moramo, koliko pridelka posamezne serije smo že prodali in kakšna je še zaloga. Zapiske lahko vodimo na različne načine. Za evidenco lahko služijo dobavnice, računi, elektronske evi­dence, evidence v blokih ali pa jih sproti pišemo v obrazec št. 3 v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Če čebeljih pridelkov ne prodamo končnim potrošnikom, mo-ramo poznati tudi kupce (npr. 300 kg L12019 Mercator …). Osnovni podatki zagotavljanja sledljivosti medu: 1. Mesto in/ali lokacije paše: Ljubljanski vrh. 2. Datum in kraj točenja: 13. 5. 2019. 3. Število čebeljih družin: 15 4. KOLIČINA medu: 300 kg. 5. VRSTA medu (mnenje čebelarja): cvetlični med. 6. Oznaka serije/lot (L): L12019. 7. Datum roka uporabe, označen na maloprodajni em-balaži: 31. 12. 2021. 8. Kupci medu: 100 kg trgovina Mercator, 100 kg končni potrošnik, 100 kg zaloga. Serije pridelka označimo z veliko črko »L«. Pri malih čebe­larjih je ena serija medu navadno posamezno točenje, lahko pa je ena serija tudi eno polnjenje medu. Odločitev o tem, kako bomo označevali serijo, je prepuščena nam, pomembno pa je, da v zapisnik zapišemo, kaj serija pomeni, in da je ozna-čena enoznačno, kar pomeni, da se nanaša na točno to serijo in na nobeno drugo, tudi ne v preteklem ali prihodnjem letu. Pogosto se zgodi, da čebelar serijo označi samo z enim znakom, npr. z 1, prihodnje leto pa med prvega točenja zno­va označi z 1. Takšno označevanje serije ni ustrezno, saj ne pove nedvoumno, na kateri pridelek se ta serija v resnici nanaša (lahko se npr. nanaša na med iz leta 2018 ali iz leta 2019). Čebelarji pogosto označujemo serijo (lot) živila po dnevu točenja (L3152019), po zaporedju točenja (L119, L219) ali po roku uporabe (L31122021). Če serijo (lot) označimo po datumu uporabe, moramo paziti, da ta ni zapisan kot da­tum (npr. L31. 12. 2021), temveč kot L31122021. Od vsake serije pridelka tudi shranimo po en reprezen­tativni vzorec, saj s tem zavarujemo sami sebe. Tako bomo npr. ob morebitni pritožbi imeli v skladišču vzorec tega pri­delka, tako da ga bomo lahko uporabili kot »protivzorec« za analize. Poskrbimo, da bo ta vzorec tudi vzorec resnične serije medu. Če je to mogoče, vzorce odvzamemo na raz­ličnih mestih serije (lota) ali iz sredine skladiščne posode, torej če med polnimo v kozarce, shranimo kozarec, ki smo ga napolnili nekje na sredini svojega dela. Vsake toliko časa oddajmo vzorec medu (ali drugih čebeljih pridelkov) tudi v analizo, da se prepričamo o ustreznosti svoje prakse. Za primere napak v čebeljih pridelkih (npr., da bi se v medu znašla prisotnost kumafosa čez dovoljeno mejo) imejmo vedno pripravljen tudi načrt umika/odpoklica iz­delka, kar lahko storimo z obrazcem 8 iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Če je pridelek v takem pri­meru že dosegel končnega potrošnika, potem moramo o tem obvestiti tudi svoje kupce. Če nimamo stalnih strank, potem obvestilo o umiku nalepimo npr. na vrata svoje pro-dajalne, obvezno pa moramo o tem obvestiti tudi Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Čebelarji, ki svoje primarne čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis, vosek) prodajate tudi na tržnici, v vrtce, šole, oddajate polnilcem, v trgovine … torej prodaje čebeljih pridel­kov ne izvajate samo na mestu pridelave, morate biti vpisani v Registru živilskih obratov in morate izpolniti tudi druge obrazce iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu glede na svojo tehnologijo čebelarjenja in katere pridelke pro-dajate. Tudi v primeru predelave čebeljih pridelkov, tudi če prodajate samo na mestu pridelave, ni zadosti, da izpolnite samo obrazec št. 3, temveč vse obrazce iz Smernic glede na svojo tehnologijo čebelarjenja in katere pridelke prodajate. Če pri popisu čebeljih družin niste izpolnili kvadratka Med in čebelje pridelke oddajam na trg, potem morate izpolniti obrazec, ki je objavljen na spletni strani: www.gov.si/zbirke/storitve/ vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/ (obrazec za registra­cijo obrata in spremembo podatkov) in ga poslati na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelar, ki je v Sloveniji registriran kot čebelar, ki nima dodatne registracije, kot npr. s. p. ali d. o. o., ali do-polnilne dejavnosti »prodaja s sosednjih kmetij«, lahko prodaja samo svoj med. Nakup medu od drugega čebe­larja in prodaja brez sledljivosti sta ne samo s strani za­konodaje prepovedana, temveč tudi tvegana, saj čebelar prevzema odgovornost za med »neznanega« porekla. Zavedati se moramo, da splošna javnost napako ene­ga čebelarja dojema kot napako slovenskih čebelarjev. S svojo napako naredimo madež na celotno slovensko čebelarstvo. Kakršne koli informacije s tega področja lahko dobite pri svetovalcih za varno hrano Javne svetovalne službe v čebelarstvu. 1 Ime živila OBVEZEN PODATEK 2 Neto količina OBVEZEN PODATEK 3 Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno najmanj do konca decembra 2021 Uporabno najmanj do konca 2021 OBVEZEN PODATEK 4 Navodilo za uporabo NEOBVEZNO 5 Ime ali naziv podjetja in 6 Država izvora OBVEZEN PODATEK 7 Serija (lot) živila (NE) OBVEZEN PODATEK Obvezen podatek, kadar rok uporabnosti ni zapisan z besedami »uporabno najmanj do«, čemur sledi točen datum 8 Prelepka OBVEZNO 123 45 nosilca živilske dejavnosti OBVEZEN PODATEK Obvezne informacije morajo biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva manj opazne. Velikost črk, označena pod številko 6 (na zgornji sliki), mora biti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Prosimo vas, da poročila o porabi prelepk in količini medu, označenega s prelepkami SMGO, v letu 2019 čim prej posredujete na e-naslov ines.zunic@czs.si. Število novih članov SMGO-ja novembra 2019 Število članov, ki so izstopili novembra 2019 Število vseh članov SMGO-ja novembra 2019 2 0 426 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelarjenje na Havajih Erik Luznar cebelarstvo.luznar@gmail.com Ko je v prvi polovici 19. stoletja Mark Twain obi-skal Havaje, je o njih zapisal takole: »Daleč od mestnega vrveža, težav in skrbi je cvetoči dišeči pa-radiž. Tam ležijo božanski otoki /…/ večno obsijani s soncem, večno nasmejani v svetlikajočem se morju.« Havajsko otočje resnično sameva v Pacifiškem oceanu, do zahodne Japonske ga loči kar 6400 km, od Kalifornije na vzhodu pa je oddaljeno 3700 km. Prebivalci mraza ne po­znajo, prav tako ne letnih časov, prek leta se namreč izme­njujeta le poletje in pomlad. Noči, ki so dnevu enako dolge, so tople, temperatura morja se giblje okoli 25 °C. Otočje vulkanskega izvora so Polinezijci poselili med le­toma 300 in 500, leta 1778 so nanj prvič stopili Evropejci, in sicer pod vodstvom angleškega raziskovalca Jamesa Cooka. Ta na novo odkrito zemljo ni prinesel le svinj in koz, temveč tudi spolne bolezni, ki so v manj kot enem stoletju število prebivalcev zdesetkale s 300.000 na zgolj 50.000. Delovne migracije Severnoameričanov in Azijcev v 19. stoletju so po­skrbele za nagel dvig populacije, kljub temu pa ta zvezna država, ki se je kot zadnja priključila ZDA, še vedno ostaja dokaj redko poseljena. Na teh pacifiških otokih, ki so po po­vršini večji od Slovenije, danes namreč živi nekaj manj kot poldrugi milijon ljudi. Medtem ko so naši predniki že izvažali med in vosek, pisali knjige in poučevali o čebelarstvu, ustanavljali čebe­larske šole in združenja, na Havajih še niso niti poznali me-donosne čebele. Te so prvič skušali uvoziti v sredini 19. sto­letja iz Bostona, vendar sta se zaradi previsokih temperatur med in vosek stopila, kar je povzročilo propad čebelje dru-žine. Leto kasneje so iz istega kraja odposlali dva v led odeta paketa čebel, a so čebele zaradi izčrpanosti in dolgega po­tovanja po nekaj dneh umrle. Končno jim je uspelo šele leta 1857, ko so tri družine črne čebele (Apis mellifera mellifera) uspešno prestale 18 dni dolgo plovbo iz Kalifornije. Za vsa­ko družino so plačali 100 ameriških dolarjev, kar je v tistem času predstavljalo 150 gramov čistega zlata. Z rojenjem se je število družin naglo povečalo, leta 1880 so pripeljali še italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica). Proti koncu 19. stoletja se je zanimanje za čebelarjenje izredno pove-čalo. Lastniki rančev so poslovno priložnost videli v reji govedi, zato so otočje naselili s kravami, kar je pripeljalo do večje potrebe po hrani. Za-čeli so gojiti drevesa kiowe (oreh pekan), ki živini nudijo udob-no senco in hranilne plodove. Za večji pri­delek so v neposredno bližino naselili tudi čebele. Omenjena me-dovita rastlina cveti od marca do septem-bra, čebelam pa še danes predstavlja eno boljših paš. V tistem obdobju so se začeli ukvarjati tudi s pride-lavo sladkornega trsa, ki je privabljal malega škržata. Ta se na slad- Foto: Erik Luznar Foto: Erik Luznar Foto: Erik Luznar IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Erik Luznar Foto: Erik Luznar Pokrov panja s številnimi panjskimi hrošči kornem trsu prehranjuje, izloča pa sladkor, kar s pridom izkoristijo čebele. Za nameček so iz Avstralije uvozili še ma-kadamijo, ki obilno medi ter velja za eno najpomembnejših rastlin za razvoj čebelje družine. Čebelarjenje je pod vplivi omenjenih dejavnikov postaja-lo vse bolj popularno, tehnologija se je izpopolnjevala, svet pa se je manjšal. Če so imeli na začetku čebelarske havajske zgodovine veliko težav s poselitvijo otokov z medonosnimi čebelami, so oblasti že leta 1908 izdale zakon, ki je prepove­doval uvoz kakršnih koli čebel. Poleg omenjenih čebeljih ras danes na Havajih čebelarijo še s kavkaško čebelo in kranjsko sivko, prevladujejo pa hi-bridi različnih pasem. Kdaj je bila naša čebela prepeljana na otočje, ni povsem znano. Danes je na Havajih registriranih približno 350 čebelar­jev, ki oskrbujejo okoli 20.000 čebeljih družin s povprečnim letnim donosom blizu 50 kg na panj. Medtem ko pri nas nekaj več kot 30 registriranih vzreje­valcev v eni čebelarski sezoni vzredi manj kot 40.000 matic, jih sedem havajskih vzredi kar pol milijona. Vzreja matic poteka celo leto, veliko večino pa jih izvozijo na celino v ZDA in Kanado. K odličnim pogojem za čebelarjenje je po­membno prispevala tudi odsotnost varoje, ki se je na otočju pojavila šele pred desetimi leti, ven­dar še danes ne predsta­vlja hudih izgub čebeljih družin. Za zatiranje tega zajedavca uporabljajo oksalno in mravljinčno kislino, timol, amitraz, fluvalinat ter kumafos. Ker so do danes priso­tnost varoje ugotovili na zgolj dveh otokih (Oahu in Big Island), se oblasti močno trudijo, da se ta Ličinke malega panjskega hrošča gomazijo po satju. pršica ne razširi še na druge poseljene otoke. V ta namen še vedno velja popolna prepoved uvoza čebeljih družin ali ma-tic, prepovedana je trgovina z maticami med samimi otoki, dovoljen ni niti transport rabljene čebelarske opreme. Če­belarji se prepovedi držijo, saj so za kršitve predpisane vi-soke denarne kazni, prekrškarje namreč čaka globa v višini do 200.000 ameriških dolarjev. Ugodni vremenski pogoji so leta 2010 omogočili pojav malega panjskega hrošča, ki pa ob ustrezni oskrbi čebeljih družin ne povzroča velike škode. Za zatiranje hrošča še ni uveljavljenega učinkovitega sredstva, zato se z njim spopadajo s tehničnimi ukrepi. Če­bele v panju hrošče preganjajo, zato čebelarji ob stranske sate vstavljajo posebne pasti, kamor hrošči zaidejo in se utopijo v olju. Učinkovit ukrep je tudi polaganje vat na sate. Čebele je v panju ne marajo, zato jo razcefrajo, v vlakna pa se nato hrošči ujamejo in navijejo. Skrbni čebelarji pogo-sto čistijo testne vložke, premazane z vazelinom, kamor se prilepijo ličinke malega panjskega hrošča. Ob neredni kon­troli, nepazljivosti in zanemarjenju čebel pa lahko hrošči pripeljejo tudi do propada čebelje družine. Havajski čebelarji se danes povezujejo v društva, ki or-ganizirajo druženja, izobraževanja ter razna tekmovanja, vsakih nekaj let pa gostijo tudi mednarodno čebelarsko konferenco. Tamkajšnji čebelarji ne vodijo čebelarske­ga dnevnika niti ne javljajo, katera sredstva za zatiranje varoj uporabljajo. Nadobudni čebelarji so se usmerili v čebelarski turizem, razvija se tudi prevozno čebelarstvo. Nekateri čebelarji mesečno zaslužijo od 25 do 75 dolarjev na panj za namene opraševanja. Vzrejevalci se zavedajo selekcije trotov, kar je razlog za vse pogostejše umetno osemenjevanje matic. Za osamljeno otočje sredi Pacifika, ki je medonosno čebelo spoznalo šele pred 160 leti, lahko na podlagi vseh naštetih dejstev trdimo, da prav nič ne zaostaja za Slovenijo, ki velja za deželo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Baškirija – najbolj bogata dežela z medom v Ruski federaciji Aleš Süssinger ales.sussinger@gmail.com Na kongresu Apimondie v Carigradu leta 2017 je bila za prizorišče Apimondie leta 2021 z veči-no glasov izbrana Ruska federacija z Ufo, glav­nim mestom Baškirije. Kongres Apimondie leta 2021 bo tako v Rusiji organiziran zopet po pet-desetih letih. Nazadnje je bil v Moskvi leta 1971. Ob tem je prav, da naša čebelarska javnost izve nekaj več o čebelarstvu v Rusiji ter še posebej o njeni deželi najbolj bogati z medom. Republika Baškortostan ali Baškirija je avtonomna repu­blika Ruske federacije v Privolškem zveznem okrožju. Leži med Volgo in Uralom. Po površini je s 143,6 tisoč km2 sedem­krat večja od Slovenije. Ima nekaj več kot štiri milijone pre­bivalcev, njeno glavno mesto Ufa pa dober milijon. Je več­nacionalna republika, največji trije narodi so Rusi (36,1 %), Baškiri (29,5 %) in Tatari (25,4 %). Uradna jezika sta ruščina in baškirščina. Baškirski jezik je iz kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino. Baškirci sebe imenujejo tudi Baškurti – to pa pomeni »glavni čebelar« (baš = glava; kurt = čebela). Po mnenju nekaterih raziskovalcev to ime izhaja iz poglavitnega področja njihovega delovanja, tj. čebelarstva, ki ima tam izjemno bogato tradicijo. V Baškiriji trenutno čebe­larijo s 352 tisočimi čebeljimi družinami, kar je dobra deseti­na vseh čebeljih družin v Ruski federaciji (3,3 milijona). Letno pridelajo 10-12 tisoč ton medu, od tega 5-6 tisoč ton za pro-dajo. V celotni RF je pridelava medu več kot 100 tisoč ton. Me-dene zaloge v tej avtonomni republiki so ocenjene na 525 tisoč ton, od tega je dostopnih čebelam 175 tisoč ton ali ena tretjina, kar predstavlja potencial za 1,35 milijona čebeljih družin. Čebelarjenje na tem področju ima zelo dolgo tradicijo. Prvotno so čebelarili v duplih. Duplarjenje (v ruščini bortni-čestvo iz staroruske besede bort, ki pomeni duplo) je način čebelarjenja, ki so ga uporabljali že v davnini. Prvi zapiski o tem segajo v 10. stoletje. V birski grobnici, stari približno tisoč petsto let, pa so našli popolno opremo čebelarja, po­trebno za ta način čebelarjenja. Osnova za duplarjenje so bili obsežni lipovi in javorjevi gozdovi, ki so dajali obilico medene paše. Dupla so postopoma izklesali na drevesih na višini od 5 do 16 metrov. Običajno so naredili dve, včasih pa tudi tri dupla na enem drevesu. Kasneje, sredi 18. stoletja, so Baškirci prešli na čebelarje­nje v pokončnih deblih, ki so jih nažagali iz dreves, kjer so bila pred tem že narejena dupla. Duplarjenje in čebelarje­nje v deblih gojijo še danes kot izročilo narodne obrti, zlasti v nacionalnem parku Šuljgan-Taš. V prvi polovici 19. stole-tja so večinoma prešli na čebelarjenje v panjih s premičnimi satniki pod vplivom Ukrajinca Prokopoviča, ki je uporabljal trietažni panj, za katerega je iznašel in svetu predstavil pre­mični satnik (1814). Prokopovič je v tedanji carski Rusiji leta 1826 organiziral prvo šolo čebelarstva, ki so se je čez nekaj let (1838) udeležili tudi baškirski čebelarji in prenesli nov način čebelarjenja na področje južnega Urala. Baškirski med je izjemno cenjen v Rusiji in tudi v tujini. Glavne medonosne rastline v Baškiriji so poleg malolistne lipe (Tilia cordata) še ajda, sončnica, oljna ogrščica, gorčica, detelja in lucerna. Od leta 2005 je »Baškirski med« zaščite­na blagovna znamka. Med drugim je vključen tudi v redno prehrano ruskih astronavtov. Po navedbah ruskih avtorjev se kakovost medu določa zlasti po diastaznem številu, ki določa aktivnost encima diastaze. Višje kot je to število, bolj cenjen je med. Pri tem navajajo primerjave za ruske medo­ve, kjer imajo medovi južnih področij diastazno število med 5 in 8, medovi z Altaja (gorato področje južne Sibirije) do 18 in baškirski med od 22 do 50 (op. a.: slovenski Pravilnik o medu predpisuje diastazno število najmanj 8). Baškirci so izjemno ponosni tudi na svojo čebelo – div-jo baškirsko (burzjansko) čebelo. To je sicer vrsta temne evropske čebele (Apis mellifera mellifera), ki jo v Rusiji ime­nujejo tudi srednjeruska čebela. V genetskem smislu so na­šteli približno 30 podtipov te čebele in eden izmed njih je baškirska čebela. Njene lastnosti so odpornost proti mrazu, velika rojivost ter izjemna delavnost. Naberejo in pridela­jo veliko medu v zelo kratkem času, kar je pomembno pri kratkotrajnem medenju, npr. lipe. Obenem pa je izjemno Foto: Internet IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Internet Foto: Internet agresivna in je delo z njo brez zaščitnih sredstev nemogoče. Baškirska čebela je v Rusiji zaščitena od l. 2006. Če velja »naš« dr. Filip Terč (1844–1917) za očeta moderne apiterapije, je zibka prav gotovo v Rusiji. Na podlagi znan­stvenih del se je tam začela že pred drugo sv. vojno razvijati klinična praksa v zdravstvenih ustanovah. Znameniti fizi­olog dr. Artjomov je leta 1941 napisal doktorsko disertaci­jo o čebeljem strupu in je tudi soavtor prvega navodila za zdravljenje s čebeljim strupom, ki so ga Rusi uvedli v zdra­vstveni sistem že leta 1959. Profesor Artjomov je bil v letih 1969–1975 podpredsednik stalne komisije za čebelje pridel­ke v okviru Apimondie. Po njegovi zaslugi in pod njegovim vodstvom so leta 1971 na 23. kongresu Apimondie v Moskvi prvič organizirali poseben simpozij, posvečen apiterapiji. Na njem je bilo kar 37 različnih referatov. Danes delujejo apiterapevtski centri v številnih mestih Ruske federacije. Eden od njih je tudi v Ufi. Leta 2011 je bil tam v okviru Baškirskega znanstvenoraziskovalnega centra za čebelarstvo in apiterapijo (BZRCČA) ustanovljen center za narodno medicino in apiterapijo, kjer zdravniki in drugo zdravstveno osebje izvajajo terapije tudi s čebelji-mi pridelki. BZRCČA deluje sicer od leta 1998 in je vodilna ustanova v tej avtonomni republiki, odgovorna za vsa po­dročja čebelarstva, kar naj bi bil unikum v Ruski federaci­ji pa tudi širše. Center ima v načrtu do leta 2020 povečati število čebeljih družin v Baškiriji do 480 tisoč, proizvodnjo medu za prodajo do 8,5 tisoč ton in produktivnost ene če­belje družine do 17,8 kg. Zahvala dr. Andreju Gogali Od januarja 2017 do decembra 2019 smo bralcem Slovenskega čebelarja predstavljali alternativne opraše­valce v posebni seriji člankov izpod peresa dr. Andreja Gogale. Namen predstavljanja alternativnih opraševal­cev je bil spoznati različne vrste čebel, saj je medonosna čebela samo ena izmed skoraj 2000 vrst čebel v Evropi. Kot pobudniki svetovnega dne čebel smo s pomočjo Čebelarjenje v deblih Baškirija se je s podporo Ruske čebelarske zveze temeljito pripravila za kandidaturo za Apimondio 2021. Na kongresu v Carigradu je nastopila s sloganom »Baškirija – medeno srce Rusije« in prikazala petinpolminutni predstavitveni film (http://apimondiarussiabid2021.ru). V njem med dru­gim izvemo, da je 9 % vsega ruskega medu proizvedenega v Baškiriji; da je v Rusiji več kot 300 tisoč čebelarjev včlanje­nih v Rusko nacionalno zvezo čebelarjev; da samo Baškirija izvozi več kot tisoč petsto ton medu in da je v Baškiriji devet tisoč čebelarskih podjetij, ki pridelujejo med. Očitno je tudi intenzivno in uspešno lobirala za svojo nominacijo. Kot poznavalec Rusije in njenih dežel verjamem, da bo kon­gres v Ufi odlično organiziran in da bodo udeleženci in obi-skovalci imeli priložnost spoznati izjemne čebelarske in druge čare te z medom najbolj bogate dežele Ruske federacije. Viri: apimondiarussiabid2021.ru/ Süssinger, A. (2016): Razvoj apiterapije v Rusiji. Zaključna naloga tečaja apiterapije 2015/16, ČZDM. Umeljić, V. (2012): Čebelarstvo za začetnike in strokovnjake. Kamnik: samozaložba F. Prezelj, 536 str. www.apiscentr.ru/index.php/apiterapiya www.bash-med.ru www.bash-med.ru/index.php/pchelovodstvo-bashkortostana/brendy- -bashkortostana/bashkirskaya-pchela www.ru.wikipedia.org/wiki/............_._...... www.ru.wikipedia.org/wiki/........_............ www.ru.wikipedia.org/wiki/.........._... dr. Gogale v seriji 27 člankov širili tako poznavanje čebel kot tudi zavest o njihovem pomenu in ogroženosti,kar pa je tudi eno izmed ključnih sporočil svetovnega dne čebel. Dr. Gogali gre zato iskrena zahvala. Serijo člankov o al­ternativnih opraševalcih pa bomo od SČ 2/2020 dalje nadaljevali s predstavitvijo izbranih v Sloveniji živečih vrst čmrljev. Uredništvo IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Himalajske orjaške čebele v Nepalu Marjan Olenik Na potovanju po Nepalu je bil naš cilj obiskati dolino Langtang v Himalaji, v kateri je bil epi­center potresa, ki je v aprilu leta 2015 stresel ves Nepal in sosednje dežele. V potresu je umrlo več tisoč ljudi. Naš namen je bil pomagati prizade­tim ljudem. Na poti po enem najlepših nacionalnih parkov v Nepalu, kjer teče istoimenska reka Langtang, smo na višini našega Triglava v težko dostopnem previsu nad reko opazili ogro­mne ovalne viseče tvorbe. Pogled skozi teleobjektiv mi je, na moje presenečenje, prikazal podobo čebeljih domovanj. Po pogovoru z vodnikom je bila potrjena moja domneva, da gre za družine himalajskih orjaških čebel iz rodu Apis dorsata laboriosa, ki živijo visoko v gorah Himalaje. Sodijo med največje svetovne čebele, posamezni odrasli primerki so lahko veliki tudi do 3 cm. Presenetilo me je vodnikovo poznavanje teh divjih čebel in v pogovoru sem izvedel še mnogo podrobnosti. Zanimiva je bila njegova razlaga o na­biralcih medu, ki jih imenujejo kar lovci na med. Nabiralci so lahko samo iz določenih plemen, nabirajo pa ga lahko v samo določenih časovnih obdobjih, ki se navezujejo na lu­nin ciklus. Nabiranje medu je pravi obred in je povezano s prepri-čanjem, da čebele varuje bog pečin. Pred začetkom pobi­ranja imajo za to obredno žrtvovanje kokoši, koze ali ovce. Da ne bi bile čebele napadalne, morajo žene, ki so noseče ali imajo mesečno perilo, in otroci nabiralce opazovati z varne razdalje. Nabiranje medenega satja se izvaja z vrha stene. Včasih so to izvajali na spuščenih lianah in lestvah, izdelanih iz lian in bambusa, danes to izvajajo na najlonskih vrveh. Če­bele odženejo iz satovja z dimom. Sate nato položi­jo v pletene košare in jih spustijo do pomočnikov pod steno, ki med stisne­jo v lončene posode. Na-biralci so bili včasih sla­bo zaščiteni proti pikom čebel, zato so bili padci v globino pogosti. Pri nabiranju skrbijo, da ne opustošijo preveč čebelje družine. Njihove navade jim ne dopuščajo popolnega izkoriščanja čebeljih družin, kajti zavedajo se, da bi s tem prekinili njihovo razmnoževa­nje. Včasih so med pobirali za lastne potrebe, danes pa ga prodajajo na trgu, kjer doseže tudi do desetkrat višjo ceno od običajnega medu. S pomočjo vodiča sem dobil tudi pri­ložnost degustirati med himalajskih čebel, ki ga prodajajo kakor zdravilo v posodicah za pol decilitra. Foto: Marjan Olenik Foto: Marjan Olenik Foto: Internet IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Čebelarska zveza Slovenije in Občina Polze- la sta 12. novembra 2019 ob 15. uri na gradu Komenda pripravili okroglo mizo z naslovom Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in dru­ ge opraševalce. Pobuda za dogodek izvira iz do- mnev nekaterih čebelarjev, da čebelje družine slabijo ter da čebele izginjajo, zaradi prisotno­ sti baznih postaj mobilne telefonije. Prisotne ja uvodoma pozdravil župan občine Polze-la Jože Kužnik, ki je poudaril, da se moramo o takšnih in podobnih tematikah pogovarjati, saj je to lahko prvi korak do morebitnih sprememb. Navzoče je pozdravil tudi član upravnega odbora ČZS in predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žiga Grm, ki je povedal, da je s problematiko seznanjen že dlje časa ter da upa, da se bo re-šila v korist čebel. Moderatorka je prisotne seznanila z dopisom, ki sta ga ČZS in Občina Polzela poslali na Ministrstvo RS za okolje in prostor, ter z njihovim odgovorom, nato pa je začela z okroglo mizo, na kateri so sodelovali: dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, Marjan Pogorevc, čebelar v občini Polzela, Miha Metelko, ekološki čebelar, dr. Alenka Jurič, veterinarka VF NVI za področje zdravstvenega varstva čebel, Matevž Hribernik, mladi raziskovalec, ter predstavnika podjetja Telekom Tadej Pogačnik in Igor Pustišek, žal pa se kljub potrditvi udeležbe okrogle mize ni udeležil predstavnik Ministrstva RS za okolje in prostor. Marjan Pogorevc, čebelar iz Andraža nad Polzelo, ki je v svojem čebelnjaku prvi opazil izginjanje pašnih čebel in slabenje čebeljih družin ter ga povezal s sevanjem baznih postaj mobilne telefonije, je povedal, da so se težave s če­belami začele v letu 2014. Opazil je predvsem izginjanje pa-šnih čebel, slabenje družin ter prisotnost poapnele zalege. Težave so se na tej lokaciji nadaljevale, v drugem čebelnja­ku, ki ga ima na Rogli, pa je bilo stanje ves čas normalno. Za rešitev težav predlaga, da naj MOP pripravi spremembo zakonodaje. Dr. Alenka Jurić, veterinarka VF NFI, je povedala, da se je s primerom srečala leta 2014 in stanje v čebelnjaku g. Po-gorevca tudi pogledala. Dodala je, da je bil to edini tovrstni primer, o katerem so bili obveščeni veterinarji v Sloveniji. Pri pregledu je ugotovila, da so čebelje družine šibke, moč­no obremenjene s poapnelo zalego, z majhnimi zalogami hrane in cvetnega prahu. Razlog naj bi bila slaba oskrba, zato je predpisala krmljenje. Pri naslednjih pregledih je ugotovila, da se stanje izboljšuje. Poudarila je, da so lahko vzrok izgub čebeljih družin številni dejavniki. Vzrok za pri­bližno 40 % izgub so varoje ter nepravilna uporaba sredstev za njihovo zatiranje, pogost vzrok pa so tudi virusi, bakteri­je ter slaba oskrba čebel (premalo hrane, prisotnost starega črnega satja …). Predvideva, da je lahko za izginjanje čebel krivo tudi medsebojno delovanje različnih dejavnikov, med katerimi je lahko tudi elektromagnetno sevanje (EMS) v kombinaciji s patogeni. Zaključila je z mislijo, da bi bilo tre­ba v študijah upoštevati vse parametre ter da je potrebne več komunikacije med čebelarji ter različnimi službami na tem področju. Miha Metelko, ekološki čebelar iz občine Sevnica, je predstavil svoj primer izgube pašnih čebel in čebeljih dru­žin. V času kostanjeve paše je imel izgube na dveh lokacijah, ki sta bili v bližini vinogradov. Čebelje družine na lokacijah, ki so od tovrstnih površin oddaljene, pa so bile v redu, med drugim je bilo stanje normalno tudi na lokacijah, ki so v bli­žini oddajnikov mobilne telefonije. Glede na obdobje izgi­njanja čebel in lokacije, kjer se je to dogajalo, sklepa, da do negativnih posledic prihaja zaradi uporabe fitofarmacevt­skih v vinogradih in na drugih kmetijskih površinah. Doga­janju se prilagaja tako, da čebelje družine z najbolj kritičnih lokacij umika na druga območja. Zaključil je z mislijo, da je vpliv pesticidov na izginjanje čebel večji, kot pa vpliv EMS. Dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, je poudaril, da ne sme-mo delati prehitrih zaključkov, ki bi nastali na podlagi nepreverjenih informacij. V medijih se pogosto pojavljajo napačne informacije, ki nimajo znanstvene podlage. Po IZ ZNANOSTI IN PRAKSE branju veliko študij na temo vpliva EMS na ljudi in živali ugotavlja, da se številne študije medsebojno izključujejo, številni poizkusi pa so bili tudi nepravilno zastavljeni. Za­sledil je tudi študije, ki pravijo, da EMS vpliva na laborato­rijske podgane v poizkusu ter da lahko moti navigacijo pri pticah. Po njegovem mnenju bi se moralo z opozarjanjem na problematiko vzpodbuditi nove znanstvene študije na tem področju. Matevž Hribernik, mladi raziskovalec s področja elek­trotehnike, je predstavil lastnosti EMS. Gre za valovanja, ki so lahko naravno ali umetno proizvedena s spremembo električnega potenciala v oddajniku – anteni. Kot pove že ime, se EMS deli na dva dela, na električni in magnetni del. Pri uporabi valovanj je pomembna tako frekvenca kot tudi jakost valovanja, sam učinek oziroma moč valovanja pa s povečevanjem razdalje pada, zato se vsak vpliv, ki ga oddaj­nik ima, z oddaljenostjo od njega zmanjšuje. Za zaključek je poudaril, da bodo omrežja 5G, ki se bodo v nekaj letih po­javila tudi pri nas, delovala na približno enakih frekvencah in jakostih kot mobilna omrežja 4G/LTE, ki jih uporabljamo sedaj. Podaril je tudi, da je bilo sevanje, ki so ga imeli mobil­ni telefoni pred leti (1G ali 2G), veliko večje kot pri novejših generacijah. Predstavnika podjetja Telekom g. Tadej Pogačnik in Igor Pustišek sta predstavila postopek postavitve bazne postaje – oddajnika mobilne telefonije – ter zahteve, ki jih morajo pri tem upoštevati. V Sloveniji je več kot 2500 baznih postaj (samo v Ljubljani okrog 300), s katerimi upravljajo štirje operaterji. Število postaj na določenem območju je odvisno od števila uporabnikov ter od razgibanosti terena. Sloven-ska zakonodaja na tem področju je strožja kot zakonodaja večine držav EU. Podlaga za pridobitev gradbenega dovolje­nja je tudi strokovno mnenje, ki upošteva vpliv oddajnika na okolico. Meritve lahko s primerno opremo opravljajo le ne­odvisne organizacije, ki so na pobudo čebelarja g. Pogorevca že večkrat opravile meritve na območju Andraža nad Polze-lo. Odstopanj od predpisanih vrednostih niso izmerile. Okroglo mizo smo zaključili z zaključnimi mislimi vseh sodelujočih gostov ter skupno mislijo, da nam vsem, ki smo bili prisotni, ni vseeno za naš planet. Ekonomičnost osmukalnikov za cvetni prah Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si V letih 2017–2019 smo v okviru Programa ukre­pov na področju čebelarstva v Republiki Sloveni­ji v letih 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske uni­je, spremljali tudi ekonomičnost smukanja v raz­ličnih osmukalnikih, ki so na razpolago na slo­venskem tržišču. Poleg donosa smo spremljali tudi druge lastnosti posameznega tipa osmukal­nika, na katere moramo biti ob nakupu pozorni. Ocena lastnosti testiranih osmukalnikov na podlagi opazovanj v času 2017–2019* 2. Ustreznost materiala +++ + +++ 4. Zračnost osmukalnika +++ + 6. Čiščenje predalčka ++++ + 8. Pobiranje cvetnega prahu ++ ++ +++ * Ocena: +++ zelo dobro, ++ zadovoljivo, + slabo (testiranje je potekalo v osre­dnjeslovenski statistični regiji, na čebeljih družinah, ki so bile pred začetkom poskusa vsako leto izenačene po moči, zato se lahko na drugih lokacijah in pod drugimi pogoji pojavijo tudi razlike). Povprečni dnevni donosi so znašali od 129 do 177 g/čebe­ljo družino. V povprečju so bili zelo dobri pri osmukalnikih tipa 2 in 3, nekoliko manjši so bili pri osmukalniku tipa 1. Pomembno je, da pri nabavi upoštevamo tudi druge v pre­glednici naštete karakteristike osmukalnikov in ne samo učinkovitosti. Natančnejši opis posameznega osmukalnika najdete v končnem poročilu, ki je objavljeno na spletni stra­ni ČZS: http://www.czs.si/Upload/files/KONCNO_poroci­lo_karakterizacija_2017-2019_FINAL-koncno.pdf. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tip 2 Zaključek Ugotovili smo, da se v raziskavi uporabljeni osmukalni­ki glede učinkovitosti v posameznih obdobjih spremljanja razlikujejo in ni pravila, da bi bil vedno en tip osmukalnika najučinkovitejši. V povprečju beležimo dnevni donos cve­tnega prahu med osmukalniki, kot si sledi od največjega do najmanjšega donosa: tip 3, tip 2, tip 1. Povprečni donosi pa so največji v mesecu maju in juniju. Pri nakupu osmukal­nika bodite pozorni tudi na druge lastnosti, kot so npr. na­mestitev, ustrezen material, zračnost, preprostost čiščenja itd. Upoštevajoč naštete lastnosti smo ocenili in razvrstili uporabljene tipe osmukalnikovi: 1. mesto – tip 1, 2. mesto – tip 3, 3. mesto – tip 2. Svetujemo, da so čebelarji pri nakupu osmukalnikov pozorni na material, iz katerega so izdela­ni, saj menimo, da je preprosto vzdrževanje osmukalnika ključno pri zagotavljanju varnosti in kakovosti cvetnega prahu. Z upoštevanjem cene osmukalnikov na tržišču in priporočene cene cvetnega prahu se čebelarju strošek na­kupa v raziskavi uporabljenih osmukalnikov v ugodnih vre­menskih in pašnih pogojih amortizira že v eni čebelarski sezoni. Razvoj inovativnega 2/3 LR-satnika ali Multitudo non est sequenda Foto: Matej Levstek Foto: Nataša Lilek Matej Levstek matej.levstek@pipistrel.si Mnogokrat se dogaja, da se veliko stvari v če­belarski opremi zgolj »kopira«, ne da bi razmi­šljali, kaj in kako bi lahko bilo bolje, lažje, pre­prosteje – za nas čebelarje pri delu s čebelami in posledično »bolje« tudi za čebele. Ena od stvari, ki me je osebno motila, so bili 2/3 LR-satniki, ker so preprosto pomanjšane verzije standardnega LR-satnika. Če so določene stvari potrebne pri standardni meri LR-satni­kov, so pri 2/3 LR nepotrebne. Recimo zgornja nosilna letvica, ki je po standardu LR debela 1,5 cm. Je to potrebno tudi pri 2/3 LR? Ne, nobene potrebe ni po ojačitvi. Ravno tako je tudi z di­stančniki na bočnih letvah, ki so pri 2/3 LR preprosto predolgi. Ker pri 2/3 LR-panjih delam s celimi nakladami (ne pre­gledujem vsakega sata posebej), sem si stvar poenostavil do te mere, da za pregled panja ne potrebujem več kot nekaj mi-nut. Pač, v stilu: »Lenoba je gonilo napredka.« Torej, za kaj gre? Pogled od spredaj na bočno letev Zunanje mere satnika se držijo standardnih mer za 2/3 LR. In spremembe? 1. Zgornja nosilna letvica ni več debela 1,5 cm in na »uše­sih« 1 cm, temveč je celotna debelina 1 cm. 2. Bočna letvica ima distančnike zgoraj in spodaj v sku­pni dolžini 3 cm, kar je 2 cm krajše kot pri običajnih satnikih. V primerjavi s standardnimi satniki ima spodnji del bočne letvice malo boljši spoj s spodnjo le­tvico (večkrat rogljičen). 3. Spodnja letvica je na sredini stanjšana z obeh strani. Foto: Matej Levstek IZ ZNANOSTI IN PRAKSE In kje se te izboljšave poznajo? Statično je ta okvir pre­cej močnejši kot standardni. To dovoljuje malo bolj »divje« delo pri pregledovanju čebel. Ni pomembno, kako odložiš naklado, saj distančniki na zgornji in spodnji strani prepre-čujejo, da bi se satniki med sabo stisnili in tako pomečkali čebele. Ko kontroliram prisotnost matice (pač pogledam samo en plodiščni sat; če so jajčka, je nekje tudi matica), sat pri vračanju v naklado s spodnjim distančnikom »utira« pot med druge satnike. In najpomembnejše: spodnja letvi-ca z za to predvideno odprtino »nakazuje« čebelam, kje naj potegnejo matičnjake, če imajo namen rojiti. Preprosto, v nekaj sekundah vidiš, ali gre družina na roj ali ne. Pač po­gledaš »samo« v za to predviden spodnji del satnika – in če se tam nič ne dogaja, se zanesljivo tudi drugje na satu ne. Večkrat slišim kritiko na svoj račun, češ kam se ti tako mudi pri čebelah. Sam ne bi rekel, da se mi »mudi«. Prepro­sto nimam česa več početi pri takem načinu pregledovanja. Z vrha pogledam medene zaloge in odmaknem naklado na čebelarjevo delovno postajo (glej članek v SČ 7-8/2018, str. 219, op. ur.). Pogledam naslednjo naklado z vrha, izvlečem sredinski sat, da vidim, ali so zaležena jajčka. Vrnem ta sat nazaj v naklado, naklado dvignem in pogledam od spodaj, ali v »oknih« nastavljajo matičnjake. Pregledam še spodnjo naklado zaradi matičnjakov (spet samo privzdignem) in ocenim količino čebel, ki visijo v visoki podnici. Če jih je veliko in če sta napovedani medenje ter obetavno vreme, potem dodam novo naklado (ki je vedno pri roki v delovni postaji) s satjem in satnicami med dve plodiščni nakladi. In to je to. Druga »praksa«, kot npr. zlaganje satja na ko­zico pa iskanje matice po panju (zato da jo vidijo), je samo metanje časa in energije v prazen nič. Skratka, kot se glasi prevod v naslovu zapisanega latinskega pregovora: »Ni tre­ba vedno slediti množici.« Slikanje čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo Mitja Štrukelj, dr. med., in prof. dr. Igor Serša mitja.strukelj74@gmail.com Po virih, dosegljivih na svetovnem spletu, je bilo do sedaj izvedenih že nekaj poskusov sli­kanja čebel s pomočjo magnetne resonance, vendar jih ni v preobilju. To me je vodilo k za­misli, da bi z nekdanjim sodelavcem pri Prešer­novi nagradi, sicer s področja medicine, prof. dr. Igorjem Seršo z Odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, izvedla takšno slikanje čebel. Pri nas tovrstno slikanje še ni bilo izvede-no, zato je stvar še bolj zanimiva. Prav tako na svetu še ni bilo narejenih veliko raziskav s po­močjo tovrstnega slikanja. Motivacija za poskus je bila v iskanju odgovora na vpra­šanje, če je možno s slikanjem z magnetno resonanco kvan­tificirati maščobne obloge čebele. Domnevamo namreč, da so te izrazito različne med letno in zimsko čebelo, prav tako pa naj bi se prisotnost teh spremenila pri raznih bo­leznih in bi tako spremlja­nje maščob lahko uporabili tudi kot način spremljanja učinkov zdravljenja čebel. Poleg tega nas je pri tej raz­iskavi tudi zanimalo, kako dobro morfološko sliko nudi magnetnoresonančna mikroskopija. Poskus je bil namreč izveden na povsem novem sistemu za tovrstno slikanje, ki je najzmogljivej­ši v Sloveniji. Za slikanje sem najprej ujel čebelo, ki se je polegla spomladi in ki je ravnokar prišla s paše na regratu (tik pred pašo akacije), in jo po­topil v konzervirno tekoči-no, ki je hkrati medij (Fluorinert, 3M), primeren za slikanje z magnetno resonanco. V taki epruveti je čebela konzervi­rana in prenese tudi transport na daljše razdalje, saj je v njej lahko tudi več mesecev, ker so procesi gnitja zavrti. Izpred svojega čebelnjaka v okolici Ajdovščine sem jo nato odnesel v Ljubljano, kjer je po dolgem času slikanja (za zajem slike je potrebnih celih 14 ur) nastala slika. Čebela je bila slikana na novem magnetu 9,4 T pri fre­kvenci protonov 400 MHz. Uporabili smo zaporedje za slikanje s spinskim odmevom v treh dimenzijah. Čebela je bila slikana v desetmilimetrski RF-sondi s parametri slika­nja: vidno polje 18 × 9 × 9 mm, čas spinskega odmeva 1,9 ms, čas ponavljanja zaporedja 200 ms, matrika slikanja 512 × 256 × 256, prostorska ločljivost 35 um na točko, 4 povpre-čitve signala, čas slikanja 14 h 45 min. Posneta slika je bila obtežena T1 in ima zaradi tega svetleje obarvane dele z ve-čjo vsebnostjo maščob. Namenoma je bila obtežena na na-čin T1, saj so naju zanimale maščobne obloge, ki so svetleje prikazane. Zakaj so te obloge pomembne? Teorija pravi, da so med drugim tudi zagotovilo za daljšo življenjsko dobo zimskih DELO ČEBELARJA čebel, ki maščobe potrebujejo predvsem v brezpašnem ob-dobju pozimi, za gretje gnezda, kjer vzdržujejo znatno višjo temperature kot v okolici gnezda (glej članek Temperature v čebelji zimski gruči, SČ 12/2013, str. 388, op. ur.). S slike vidi-mo, da je maščobno telesce pri poletni čebeli največje v ko­nici zadka in okoli oprsja. Velik medeni želodec kaže na to, da je čebela priletela z obilne paše in prinesla v panj nujno potreben nektar. Avtorja načrtujeva še magnetnoresonančno slikanje če­bele iz jesensko-zimske generacije z obtežitvijo slike T1. Slikanje obeh generacij čebel bo v drugem koraku omo-gočilo določanje količine maščobnega telesca pri letnih in zimskih čebelah ter njihovo primerjavo. Teorija namreč pravi, da je maščobno telesce pri zimskih čebelah večje za­radi priprave na zimske razmere. Dodatno slikanje bi nama torej omogočilo potrditi to hipotezo. Vir: Schilling, F., Dworschak, K., Schopf, R., Kuhn, R., Glaser, S. J., Hasse, A. (2012): Non–invasive lipid measurement in living insects using NMR microscopy. Journal of experimental biology, 215: 3137–3141. Čebelarjeva opravila v januarju Ivan Esenko – Ljubljana V glasilo Slovenski čebelar sem pisal že v 80. letih prejšnjega stoletja. Leta 1987 mi je uredništvo zaupalo tudi rubriko Čebelarjeva opravila, ki sem jo pisal ob svojih drugih prispevkih, ki so redno izhajali v njem. Takrat sem deloval kot pospeševalec čebelarstva pri Hmezadu, še pred tem pa sem isto delo opravljal v Medexu. V letih 1981–1985 sem v Medexu vodil Opazovalno službo gozdnega medenja, ki je imela opazovalnice razporejene po vsej Sloveniji, dve pa tudi v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. V tistem času sem čebelaril s približno stotimi LR-panji na petih stojiščih, ukvarjal pa sem se tudi z vzrejo matic. Raz­vil sem plemenilček z razklopljivim satnikom, ki ga je med drugim uporabil pri selekcijski vzreji matic tudi KIS (Kme­tijski inštitut Slovenije), izvajal pa sem tudi umetno osem­enjevanje matic. Sodeloval sem s Čebelarskim inštitutom v Dolu pri Pragi in češkima strokovnjakoma Vladislavom Krausem in Jaroslavom Havlino. Leta 1984 me je Gospo­darska zbornica Slovenije kot Medexovega pospeševalca poslala v Kenijo, kjer sem v živo spoznal tamkajšnje tra­dicionalno čebelarstvo in pašne pogoje, predvsem pa rase medonosne čebele, ki so razprostranjene v vzhodni Afriki. O čebelarjenju v Keniji sem se istega leta v več člankih raz­pisal tudi v SČ-ju oziroma v Biltenu hp Medex. Leta 1987 sem na 31. mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondie v Varšavi v samostojnem prispevku predstavil vzrejo matic v domovini kranjske čebele. Danes se ukvarjam z vrtno ekologijo, predvsem žival-skim svetom vrtov, ki ga opisujem v člankih in knjigah, ki so izšle v letih, ko sem bil na tem področju še posebej de­javen. Tudi čebele so moja tema pisanja, tako medonosne kot samotarske, predvsem pa pišem o pomenu živalskega sveta na vrtovih. V sadovnjaku pred hišo čebelarim z dese­timi AŽ-panji, pa tudi s kranjiči in pletenimi koši, naselil Foto: Ivan Esenko DELO ČEBELARJA Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko pa sem tudi nekaj panjev votlakov. Ti so del moje spontane študije o evoluciji čebeljega panja, ki se ji posvečam zadnja leta. 20. maja 2018 smo v Živalskem vrtu Ljubljana, kjer sem zaposlen, obeležili prvi svetovni dan čebel z mojo novo mo-nografijo Svet čebel, ki je izšla pri založbi Družina. V tej ob-sežni in s fotografijami bogati knjigi sem med drugim tudi zapisal, da je Slovenija dežela odličnih čebelarjev. Zavedam se, da bi rubriko, ki jo bom po 33 letih zopet pisal, lahko pi-sal tudi marsikateri drugi čebelar, zato sem počaščen za izkazano zaupanje. Rubrika, ki se ponaša s častitljivo tradi­cijo, je namenjena predvsem začetnim čebelarjem, potrudil pa se bom, da bom povedal tudi kakšno zanimivost, ki bo pritegnila izkušene čebelarje. V januarju imamo s čebelami bore malo dela. V tem naj­bolj zimskem mesecu čebele potrebujejo mir, kar pa seveda ne pomeni, da lahko nanje kar pozabimo. Brez vsake škode lahko prisluhnemo dogajanju v panjih na žrelih. Pritajeno šumenje nam oznanja, da je s čebelami vse v redu, glasnejše pa nas lahko opozori na izgubo matice, pomanjkanje hrane ali pa, da jih pesti varoza. Glasnejše so čebele tudi, če so za­zimljene na težje prebavljivem medu. Posebno gozdni med je tisti, ki je za zazimovanje najmanj primeren, kar se je v preteklosti že neštetokrat pokazalo. Pozno hojevo medenje z obilnimi donosi čebelarje rado zanese, da čebel pravoča­sno ne odpeljejo s hojevih pasišč, kar se pozimi izkaže za napako. Hojevec kot drugi medovi gozdnega porekla, torej manovci, vsebujejo veliko mineralnih snovi. Čebelam, ki trpijo za lakoto, pozimi največkrat ne moremo pomagati, razen če družini, ki ima premalo zimskih zalog, dodamo medeno satje, če ga seveda imamo shranjenega. In če se­veda zunanje temperature to omogočajo. Čebele, ki umrejo od lakote, ob pregledu najdemo v satju, iz celic pa gledajo samo njihovi zadki. V panju, v katerem je družina propa­dla zaradi varoze, mrtvic skoraj ne najdemo. Čebele umrejo zunaj panja, na kar nas opozori izletavanje čebel iz, z varo­jami obremenjenih, čebeljih družin tudi tedaj, ko je zunaj hladno in iz zdravih panjev ne izletavajo. Še posebej v zimah z debelo in dolgotrajno snežno odejo in nizkimi temperaturami v čebelnjake radi vdirajo glodav­ci, v nevarnosti pred njimi pa je predvsem skladiščeno satje. Zlasti starejše panje, ki imajo včasih nekoliko višje žrelo, še posebej tiste v spodnji vrsti, rade obiščejo rovke. Rovk ne zanimata ne vosek ne med, temveč čebele v panju. Hranijo se tako z mrtvicami kot tudi z živimi čebelami z roba zim­ske gruče. Ob spomladanskem pregledu lahko pokončano rovko, včasih že deloma prevlečeno s propolisom, najdemo na podnici. Zagodejo pa nam jo lahko tudi velike sinice, ki obiskujejo panjske brade in s trkanjem na žrela privabijo če­bele. Njihove ostanke najdemo pred čebelnjakom in v snegu pod vejami bližnjih dreves, kamor sinice odnašajo svoj plen, da ga zaužijejo. Dobra obramba pred sinicami, ki traja vsaj nekaj dni, so odvračala iz peres, nabodena na krompir in obešena na vrvico pred pročelje čebelnjaka. Obračajo se že v najmanjši sapi, kar navadno zadošča, da prežene vsiljivke. Tako rovke kot sinice prištevamo med pomembne prebival­ce vrtov, zato jih ne ubijamo, temveč samo preženemo od če­belnjaka. S krmljenjem ptic, posebej z maščobno hrano (loj), IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV zmanjšamo tudi njihove obiske čebelnjaka. Snežna odeja je odeja, in se zaletijo vanjo. Če bomo sneg pred čebelnjakom lahko smrtonosna past za čebele, ki jih lep dan izvabi na či-posuli s pepelom, žagovino ali lesnim prahom iz mizarske stilni izlet. Čebele zmede bela bleščava, ki jo ustvari snežna delavnice, bomo s tem marsikateri rešili življenje. 80 let zaslužnega profesorja dr. Andreja Šaleharja Nekaterim je dano, da še v poznih letih zavzeto delajo in ustvarjajo. Eden takšnih je Andrej Šalehar. Jubilant ni čebelar, vendar je prav, da ga zaradi njegovega prispevka slovenskemu čebelarstvu tudi čebelarji pobliže spoznamo. Andrej Šalehar se je rodil 15. oktobra 1939 v Borovnici. Po osnovnem in srednjem šolanju je diplomiral na Biotehniški fakulteti, smer kmetijstvo. Zaposlil se je v Kmetijski zadru­gi Vrhnika. Na priporočilo prof. ddr. Franca Ločniškarja, enega od očetov sedanjega Oddelka za zootehniko BF na Rodici, je strokovno pot leta 1963 začel na Farmi Ihan, kjer je ostal devet let. Na farmi je uvajal sodobne pasme praši-čev in preizkušal križanja. Doktorat je zagovarjal leta 1971, naslednje leto je bil izvoljen za docenta in na Biotehniški fakulteti postal univerzitetni učitelj, leta 1977 je napredoval v izrednega, čez deset let pa v rednega profesorja prašiče­reje. Bil je tudi dekan fakultete. Kot soavtor je sodeloval pri sestavi prvega rejskega programa v prašičereji, vrsto let je vodil selekcijsko delo. Sodeloval je pri pripravi zootehniške zakonodaje in kot predsednik Sveta za živinorejo usmer­jal strokovno oblikovanje rejskih programov, med drugim tudi prvega za kranjsko čebelo. Ves čas veliko piše, njegova bibliografija zajema več kot 1500 bibliografskih enot. Uni­verza v Ljubljani mu je leta 2000 za njegovo delo podelila častni naziv zaslužnega profesorja. Po upokojitvi se je Andrej Šalehar posvetil raziskovanju zgodovinskih virov o slovenski živinoreji, genski banki in čebelarstvu. Poseben poudarek daje ohranjanju genskih virov naših domačih živali. Čebelarstvo ga je posebej pri­tegnilo, saj večkrat poudarja, da je prav v bogatih in ne­raziskanih zgodovinskih virih o našem čebelarstvu našel delovni izziv. K raziskovanju zgodovine našega čebelarstva je pritegnil sodelavce, zlasti Janeza Gregorija, čebelarja in prof. biol., in plod tega sodelovanja so naslednje knjige: Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska, izdana leta 2011; Georg/Jurij Jonke – črmošnjiški župnik in kranjski čebe­lar, izdana leta 2012; Pravila Petra Pavla Glavarja za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781, izdana leta 2013; Pou-čevanje čebelarstva na Kranjskem od Petra Pavla Glavarja (1768) in Antona Janše (1770) do Emila Rothschütza (1874), izdana leta 2014; Slovenske čebelarske knjige in tiski do leta 1945 ter Čebe­larska knjižnica Franca Jagra, izdana leta 2014; Prva slovenska čebelarska knjiga, izdana leta 2016; Čebelarska pisna zapušči­na Petra Pavla Glavarja, izdana leta 2017; Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz, izdana leta 2018. Ob njegovem jubileju je pri založbi Buča d.o.o. izšla knjiga: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva. Andrej Šalehar sam pove, da si jo je po letih vztrajnega iskanja in raziskovanja zaželel za rojstni dan, in se v predgovoru zahva­li za milost, da lahko v 80. letu življenja piše o Antonu Janši. V knjigi je do sedaj najbolj celovito in dokumentirano opisal Janševo življenjsko pot od preprostega kmečkega mladeniča do prvega učitelja čebelarstva v prvi čebe­larski šoli v habsburški monar­hiji, njegov gorenjski čebelarski nauk in njegov vpliv na tedanje poučevanje in spodbujanje če­belarstva. Tudi v tej knjigi avtor na tedanji čas gleda širše in Janšev vzpon in ugled tesno poveže z delom njegovega so-dobnika Petra Pavla Glavarja. Knjiga je izjemen prispevek k poznavanju Antona Janše in njegove dobe ter koristna za utemeljevanje njegovega pomena za svetovno čebelarstvo in svetovni dan čebel, ki ga praznujemo prav na Janšev rojstni dan. Polega tega je jubilant napisal več prispevkov o našem čebelarstvu. Vse navedeno je javno objavljeno na dLib.si. Sicer pa še naprej vztrajno raziskuje in piše in že napoveduje novo knjigo o pomembnem obdobju – prvi zlati dobi slovenskega čebelarstva. Andrej Šalehar je kot soavtor sodeloval pri pripravi na­pisov na spominskih ploščah naslednjim čebelarjem: Emi­lu Rothschützu, leta 2011 nameščeni na mestni hiši v Višnji Gori; Georgu-Juriju Jonkeju, leta 2014 nameščeni na steni hiše kočevarskih Nemcev v Občicah; Petru Pavlu Glavarju, leta 2015 nameščeni na steni kapele na Lanšprežu; Jožefu Jeriču, leta 2016 nameščeni na steni mežnarije na Gradišču nad Stično; Antonu Janši, leta 2019 nameščeni v Augartnu na Dunaju. Avtor tega prispevka sem imel priložnost in čast z An-drejem Šaleharjem sodelovati pri nekaterih čebelarskih zadevah. V svojo pisar-no na Rodici prihaja ob zgodnjih jutranjih urah, ko nas večina še počiva. Sprejel me je za sodelav-ca, čeprav mu v znanju ne sežem niti do kolen. Ne- prestano išče in razisku-Spominska plošča Petru Pavlu Glavarju na je, spodbuja in usmerja. Lanšprežu IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Je pravi leksikon letnic in drugih podatkov. Vedno pa skro­mno pripomni, da nobeno delo ni povsem končano, ker se lahko najde še kaj novega. Andreju Šaleharju sem hvaležen za vse sodelovanje in prijateljsko naklonjenost. Dela zasl. prof. dr. Andreja Šaleharja so v marsičem od­krila prava dejstva in razblinila »mite« o preteklosti našega čebelarstva in znanih čebelarjev. Čebelarji smo mu lahko hvaležni, da raziskuje, zapisuje in objavlja o zgodovini na­šega čebelarstva, posebej ker bi sicer marsikaj ostalo neod­krito in morda za vedno pozabljeno. Ob njegovem jubileju mu zaželimo še veliko zdravih in delovnih let. Anton Tomec 110 let Čebelarskega društva Grosuplje Septembra 2019 je v Družbenem domu Grosuplje poteka-lo slovesno praznovanje ob 110-letnici ČD Grosuplje. Pred­sedniku Andreju Trontlju ter številnim članom ČD Grosu­plje, ljubiteljem čebel, narave, zdravega okolja in slovenstva so se na slovesnem praznovanju pridružili tudi gostje: pred­sednik ČZS Boštjan Noč, podpredsednik ČZS Marko Alauf, predsednik RČZ Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, direk­torica zavoda Prijetno domače Maja Lampret ter predstav­niki sosednjih ČD: Krka in Zagradec, Stična, Škofljica, Ig, Dobrepolje, Straža-Dolenjske Toplice in Trebnje. V nagovoru je predsednik ČD Grosuplje Andrej Trontelj dejal, da se je v vseh teh letih zamenjalo kar nekaj gene-racij čebelarjev, število članov pa se je nekoliko povečalo. Društvo šteje 115 članov. Leta 1979 smo zgradili čebelarski dom na Spodnjem Blatu. Ta je v letu 2019 praznoval svojih častitljivih 40 let. Redno sodelujemo na prireditvah in do-godkih, kot so Grosuplje v jeseni, Ekotržnica, Tradicional­ni slovenski zajtrk. Vsako leto na drugo nedeljo v mesecu decembru v grosupeljski župnijski cerkvi skupaj z Župnijo Grosuplje organiziramo Ambroževo mašo za vse pokojne čebelarje, nazadnje tudi za našega dolgoletnega predsedni­ka Janeza Žnidaršiča. V okviru društva prav tako organizi­ramo strokovna predavanja, nakupe sladkorja, čebelarske izlete in strokovne posvete. Na martinovo imamo tradici­onalno Martinovo sejo, ki je namenjena tudi praznovanju članov, ki so dopolnili jubilejnih 70, 80 ali več let. S prapo­ri obeležujemo pomembne dogodke ter dobro sodelujemo s sosednjimi društvi, z RČZ Petra Pavla Glavarja ter ČZS. Pohvalimo se lahko tudi s svojo spletno stranjo http://cd­grosuplje.si. Predsednik Trontelj pa se je ob tej priložnosti spomnil tudi ustanovnega člana Franca Košaka, kateremu v čast podeljujemo bronasta, srebrna in zlata odličja. Kot je povedal, je bil uspešen velečebelar, ki je trgoval širom Evro­pe s čebelami in čebeljimi pridelki. Na njegovem posestvu, na katerem je tudi današnja mestna knjižnica, so potekali čebelarski tabori. Tja so prihajali čebelarji in čebelarke iz ožje in širše okolice na izobraževanje, trgovanje in druže­nje. Dejavnosti, ki jih ima društvo danes, pa so na nek način tudi poklon njihovim prednikom, hkrati z njimi nadaljuje-mo čebelarsko tradicijo, na katero smo lahko vsi ponosni. ČD Grosuplje so ob 110. obletnici čestitali tudi predse­dnik RČZ Petra Pavla Glavarja Anton Koželj ter podpred­sednik in predsednik ČZS Marko Alauf in Boštjan Noč, ki sta tudi poudarila pomen slovenskih čebelarjev v svetu in ČD Grosuplje ob praznovanju 110. obletnice podelila častno diplomo ČZS. Predsednik pobratenega ČD Straža–Dolenj­ske Toplice pa je podaril spominsko sliko njihovega čebe­larskega doma Podstenice. Slovesno praznovanje je bilo obogateno s pesmijo, glasbo in plesom, ob tej priložnosti pa so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim čebelarjem. Jana Roštan in ČD Grosuplje Foto: Matej Možina Foto: Matej Možina IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Ekskurzija Slovenskih čebelarjev v Bosno V petek, 18. oktobra 2019, smo se čebelarji iz vse Slovenije podali na pot proti severozahodnemu delu Bosne. Vodstvo ČZS je pripravilo to ekskurzijo z namenom druženja. Vse skupaj pa je vodil in povezoval Jože Smrkolj. Pot nas je vo­dila preko Karlovca, Velike Kladuše v Cazin. Sprejeli so nas domači čebelarji ČD Kestenj. Na svojem domu nas je pogo-stil čebelar in zeliščar Šefik Rosič z ženo. Predstavil je svoje čebelarstvo, ki ga močno povezuje z zelišči. Ogledali smo si sušilnico zelišč, skladišče in trgovinico. Njegova sopro­ga je medicinska delavka in nam je dala prenekateri nasvet za razne tegobe. Po sprehodu po cazinskih ulicah smo se odpravili naprej v Bihač na ogled sejma medu na mestnem trgu. Ob vhodu v mesto, ko smo prečkali reko Uno, smo ta­koj opazili zbirni center za begunce. Te smo srečevali tudi po mestnih ulicah. Ponudba medu na sejmu je bila kar ve­lika. Največ ponujajo cvetlični in kostanjev med, cene pa so malo nižje kot pri nas. Po prenočitvi nas je naslednje jutro vodil lokalni vodič po Nacionalnem parku Una. Ogledali smo si brzice in slapove te čiste in mejne reke. Nenavadni so nam bili napisi v arabskem in kitajskem jeziku na turi­stičnih krajih. Arabce zanima voda, Kitajce pa naložbe. Po-poldan smo prispeli v Čizmiče na ogled čebelarstva Nijaza Čizmič. Tukaj smo imeli piknik kosilo. Pridružili so se tudi lokalni čebelarji in predsednik ČD Kestenj. Druženje je bilo prisrčno. Tatjana Vedlin Povorka Čebelarstvo in čebelarska oprema skozi čas Foto: Janez Krajnc Foto: Tatjana Vedlin Septembra 2019, smo člani ČD Planina pri Sevnici v sklopu turistične prireditve Angelska nedelja na Planini pri Sevnici 2019 pripravili povorko pod naslovom Čebelarstvo in čebelarska oprema skozi čas. Povorka je bila posvečena pr-vemu svetovnemu dnevu čebel in v spomin na našega, žal pokojnega, člana Rada Pančurja, ki je bil tudi pobudnik za izvedbo povorke. V povorki so se najprej popeljale kočije s konjsko vpre-go, na kateri so se peljali predstavniki sosednjih čebelar­skih društev in najzaslužnejši člani ČD Planina pri Sevnici. Na prvi kočiji so se peljali: Jože Bobek, 86-letni, najstarejši član ČD Planina, ki je član ČD Planina pri Sevnici že več kot 60 let in je bil tudi eden izmed ustanoviteljev društva, Dra-go Jazbinšek, dolgoletni predsednik, ter Janez Vencelj, pod-predsednik ČZS. Na drugi kočiji so se peljali: Andrej Jernej, član upravnega odbora ČZS, Mihela Kotnik, predsednica ČD Šentjur, in Igor Mastnak, predsednik ČD Slivnica. Sle­dila je traktorska prikolica, na kateri je bilo prikazano čebe­larjenje v duplih. Sledil je čebelar, ki je prikazal selitev čebe­ljih družin nekoč, na hrbtu je nosil panj kranjič in slamnati panj. Sledil je ročni voziček z naloženim panjem kranjičem, sledil je lesen voz z vpreženim parom konj, na katerem so bili naloženi panji kranjiči, naslednja je bila prikolica s pri­kazom slikanja na panjske končnice. Sledila je prikolica s čudovitim starim čebelnjakom s kranjiči in vrtičkom, pose-janim z medovitimi rastlinami, naslednja je bila prikolica z mizarsko delavnico za izdelavo različnih panjev, sledila je prikolica, na kateri so bili različni panji, s katerimi čebela­rimo slovenski čebelarji. Naslednja je bila prikolica s prika­zom izdelave satnikov, žičenja in vlaganja satnic, ročnega vlivanja in izdelave satnic ter vlivanja in izdelave različnih figuric iz voska in sveč. Pri delu v čebelnjaku uporabljajo če­belarji različna orodja in opremo, ki je bila prikazana na na­slednji prikolici. Sledili sta prikolica s prikazom rojenja in ogrebanja čebel in prikolica s prikazom odkrivanja satja in točenja medu. Na predzadnji prikolici smo prikazali točila, nekatera stara več kot sto let do najmodernejših na ročni in električni pogon, in kot zadnja je bila prikolica s prikazom kuhanja starega satja in pridobivanja čistega voska, iz kate­rega se izdelujejo satnice, figurice in sveče. Povorka je bila izredno lepa in poučna, zanimiva za obi-skovalce in čebelarje. Rihard Stopinšek, predsednik ČD Planina pri Sevnici 1/2020 letnik CXXII OBVESTILA ČZS SESTAVINE ZA 12 MAFINOV Mokre sestavine: 70 g masla, 80 g cvetličnega medu, 120 g navadnega jogurta, 1 jajce. Suhe sestavine: 1 vanilin sladkor, 120 g moke, pol čajne žličke sode bi-karbone, kavna žlička cimeta, 50 g mletih orehov ali lešnikov, koščki čokolade (po želji). PRIPRAVA Maslo, med in jajce penasto umešamo, primešamo še jogurt in vanilin sladkor. V to maso vmešamo suhe sestavine, moko pomešano s sodo in cimetom ter mletimi orehi. V pekač za mafine položimo papirnate posodice. S pripravljeno maso napolnimo modelčke do 3. Pečemo v pečici, ogreti na 180 °C, približno 20 minut. Ohlajene lahko poljubno okrasimo. Obrizgamo s stepeno smetano, čokoladno kremo ali prelijemo s čokoladno glazuro in po želji okrasimo. Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Marica Drmaž Podpisano pismo o nameri sto – centra biotehnike in turizma, in Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje, o skupnem prizadevanju za sklenili dogovor o skupnem prizade­ ureditev območja Lanšprež vanju za ureditev območja Lanšprež, v obsegu posesti, ki jo je davnega leta V sredo, 13. novembra 2019, so Du­1766 kupil Peter Pavel Glavar. Peter šan Skerbiš, župan Občine Mirna, Pavel Glavar je velika osebnost sloven- Boštjan Noč, predsednik ČZS, Anton Koželj, predsednik RČZ Petra Pavla skega naroda in predstavlja s svojim Glavarja in predsednik ČD Trebnje, delovanjem prenosa znanja na po-Tone Hrovat, direktor Grm Novo me-dročju celotne kmetijske dejavnosti Foto: Franc Šivic Lanšprež – dolgoletne sanje in trenutki, ko sanje po­stanejo stvarnost Že davnega leta 1975 sem prvič videl Lanšprež. Takratni predsednik ČZS Valentin Benedičič me je povabil, da ga spremljam, ko bo obiskal Lanšprež. Prihod na lepo veliko jaso travnikov in njiv, objetih z gozdovi, me je prevzel in pri­jetno presenetil. Prišla sva do kapelice in drugih poslopij. Nikjer ni bilo žive duše. Benedičič me je peljal v notranjost kapele, za moje pojme je bila to prijazna zunanja silhueta male podeželske cerkvice. Vstopila sva skozi odprta vrata in pogled v notranjščino me je šokiral. Kupi slame, gnoja, v kotu dva privezana konja, ki sta naju s pogledom prijazno pozdravila. Benedičič mi ni tega kraja nikoli omenjal, čutil pa sem, da je nekaj v zraku in da želi v danem trenutku ne­kaj povedati in pokazati. Spregovoril je, ko je stopil na kup slame. Dejal je: »Avgust, tu, kjer stojim je zame sveti kraj. Na nek način me spominja na Betlehem. Tudi tam so bili jasli, slama in oslički, ki jih danes zastopata ta dva prijazna konja. Pa to še ni vse.« Zazrl se je v del cerkve, kjer ni bilo slame, naredil par korakov do golih tal, pogledal po tleh in dejal: »Tu nekje sta pokopana dva moška. Eden od njiju je Peter Pavel Glavar (1721–1784), veliki učitelj in ljubitelj na-rave. Predvsem pa je bil čebelarski učitelj, ki je za sloven-ske čebelarje storil veliko dobrega. Ti si še mlad. Prosim te, da to vzameš kot prošnjo, da pomagaš urediti ta, za veli­kega čebelarskega učitelja neprimerno urejen prostor nje­govega zadnjega počitka. Pomagaj, da bo to svetišče Petra Pavla Glavarja.« Te besede so se mi globoko vtisnile v spo-min. Dogodki pa pozneje niso šli v pravo smer. Apetiti po sanjskem otoku sredi Dolenjske so privabili nove prišleke, od vojske do pravosodnega ministra. Šele Anton Koželj, čebelar iz Šmarja - Sapa, je zadevo v temeljih premaknil. Kot dober organizator je pritegnil tudi mene. V zadnjem času se je začelo premikati vse skupaj v pravo smer. Tudi Boštjan Noč, predsednik ČZS, z istega območja Gorenjske kot Benedičič, je veliko prispeval za novonastale razmere. Danes smo na točki preloma in prepričan sem, da prihaja dan D. Tudi Tone Hrovat, direktor Grma, Centra biotehnike in turizma iz Novega mesta, in župani okoliških občin so garant za Lanšprež in za boljše čase, ki mu upravičeno pri­padajo. Prijazna cerkvica, ki v svojih nedrjih hrani posmrt­ne ostanke Petra Pavla Glavarja, pa naj bdi in blagoslavlja vse, kar je dobro za človeški rod in ohranjanje narave. Avgust Gril OBVESTILA ČZS belarjenja kot gospodarske panoge, pomemben steber v družbenem ra­zvoju slovenskega naroda. Podpisniki so prepričani, da bodo z namero preu­reditve posestva Lanšprež v tematsko dovršeno in vsebinsko privlačno oko­lje pomembno prispevali k prepoznav­nosti območja, okrepili turistični po- Dan shem kakovosti in slovensko kosilo z Urošem Štefelinom V četrtek, 14. novembra 2019, smo na ČZS organizirali že tradicionalni posvet ob dnevu shem višje kakovosti medu, ki se ga je udeležilo več kot 130 čebelarjev in gostov! Prisotnim je Nataša Lilek na kratko poročala o izvajanju nadzora s strani tako notranjega kot zunanjega nadzo­ra, ga. Irena Novak iz podjetja Verus pa je predstavila, kakšne so nakupne navade slovenskega potrošnika. Ker teče že tretje leto izvajanja promocije shem kakovosti medu, je Tanja Mag­dič pripravila kratko poročilo o izvede­nih dejavnostih v preteklih treh letih. Sledila je strokovna razprava dobre prakse trženja čebeljih pridelkov in o možnosti povezovanja in podpore pri ustanavljanju skupin proizvajalcev. Spoznavanje dobrih praks trženja pomeni priložnost, da prisluhnemo bogatim izkušnjam gostov in se od njih naučimo, kako npr. doseči boljšo ceno, kaj pomeni kupcu embalaža, kje tencial tega območja in celotne regije ter prispevali k ozaveščanju sloven-skega naroda na področju čebelarske, kmetijske in izobraževalne dediščine. Osrednja vsebina preurejenega pose-stva Lanšprež bo park medovitih ra­stlin z osrednjo nacionalno banko me-dovitih rastlin. Lanšprež bo v skladu z načrti postal turistična destinacija s poudarkom na čebelarskih vsebinah, podpisniki pa bodo s skupnimi močmi nadalje skrbeli za urejenost in vzdrže­vanje kapelice Petra Pavla Glavarja, ki stoji na posestvu in je dana v upravlja­nje čebelarjem. priredil MB so priložnosti in kako izkoriščati sheme kakovosti … Spoznali smo tri različne zgodbe treh čebelarstev, to so: Čebelarstvo Mitja Smrdel, če­belarstvo Roman Košale in čebelar­stvo Alan Vižintin. Več o tem, kaj so povedali, si lahko preberete v poseb­nem prispevku na str. 22 te številke SČ. EU-shema ka­kovosti je korak v pravo smer, spletno oglaševanje pa je ključni in najugo­dnejši način oglaševanja, s katerim lahko med potrošniki dvignemo po­znavanje in prepoznavanje shem ka­kovosti slovenskega medu ter tako vplivamo na njihove nakupne navade. Tadej Glavan in Boštjan Kovač, stro­kovnjaka za digitalni marketing iz agencije Kokos Agency, sta predstavi-la primer dobre prakse in rezultate di­ gitalnega trženja medu iz shem viš­je kakovosti medu. Sledila je pred­stavitev o možno­stih povezovanja in podpore pri ustanavljanju skupin in možno­sti za pridobitev nepovratnih sred­stev – podukrepa 9.1 iz Programa razvoja podeželja, ki ga je predstavil Foto: Simon Golob g. Uroš Zgonec z Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Posvet smo zaključili s predava­njem znanega voditelja Boštjana Ro­miha o komunikacijskih veščinah, ki nas je naučil, kako npr. dvigniti po­zornost, spremljati sogovornika in si pridobiti njegovo zaupanje. Vse te ve-ščine prispevajo k boljši komunikaciji z našimi kupci in posledično k boljši prodaji. Dobra stran tega pa je, da se teh veščin lahko naučimo! Sledila sta kulinarično medeno do-živetje in predstavitev široke možnosti uporabe bogastva arom medu v kuli­nariki z novinarsko konferenco. Slo­venske jedi so okusne, prepoznavne in imajo značaj. Tako kot tudi med in čebe­larstvo! To je ob dnevu slovenske hrane dokazal kuharski mojster Uroš Štefelin, ki je ob pomoči osebja iz Gostišča pri Čebelici na Čebelarski zvezi Slovenije pripravil tradicionalne slovenske jedi iz kmetijskih pridelkov in izdelkov, zašči­tenih na evropski ravni. Ob njem je ku­halnico vrtel tudi Boštjan Romih. Foto: Simon Golob OBVESTILA ČZS Na mizah se je znašla marsikatera tradicionalna slovenska jed, na katero smo morda že pozabili. Med glavnimi sestavinami so prevladovali kmetijski pridelki in izdelki, zaščiteni na evrop-ski ravni, kot so: kraški pršut, prek­murska šunka, štajersko prekmursko bučno olje, ptujski luk, kranjska klo­basa, prekmurska gibanica ter seveda Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kra­ški med z zaščiteno označbo porekla. Kulinarika predstavlja kulturo in zgodovino vsakega naroda. Je odraz raznolike dežele glede običajev in tra­dicije. Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za zagotavljanje pestrosti kme­tijskih pridelkov in živil pa ne moremo mimo dejstva, da brez čebel ne gre. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Iz strokovne razprave Dobre prakse trženja čebeljih pridelko v 14. novembra je na ČZS potekala strokovna razprava Dobre prakse trže­nja čebeljih pridelkov. Predstavili smo tri različne čebelarje in njihove izkušnje pri prodaji čebeljih pridelkov. Sprego­vorili smo o različnih priložnostih in izzivih, pomenu raznovrstne ponud-be, priložnostih, ki jih ponujajo sheme kakovosti in ekološka pridelava, po-menu embalaže, urejenosti prodajnih prostorov in tudi o njihovih izkušnjah s postavljanjem cene. Čebelarstvo Vižintin, Alan Vižin-tin je sorazmerno mlado čebelarstvo, saj so prve panje registrirali pred zgolj šestimi leti. Čebelarijo na območju Primorske, pri čemer čebele prevaža­jo na različne paše, kar jim zagotavlja ponudbo različnih vrst medu. Čeprav jim čebelarstvo trenutno ne predsta­vlja glavnega vira prihodkov, je njihova ponudba raznolika in poleg različnih vrst medu zajema tudi druge čebelje pridelke in darilni program. Posebno pozornost so namenili celostni podo-bi, kjer sta jim bili glavni vodili vklju-čiti slovenski kozarec (saj je ta sino­nim za slovensko poreklo) in vizualna uskladitev s prelepko Slovenski med. So namreč certificirani proizvajalec Slovenskega medu z zaščiteno geo­grafsko označbo. V shemo so se vklju-čili zaradi zavedanja, da potrošnik ceni višjo kakovost, slovensko poreklo in zaupa čebelarjem, ki so podvrženi do-datnemu nadzoru. Vključitev v shemo je pomenila priložnost, da pridobijo zaupanje potrošnika, da dokažejo, da je kakovost na prvem mestu, in da si s pomočjo sheme kakovosti zgradijo svojo prepoznavnost. Prepoznavnost gradijo tudi s predstavitvami na raznih sej­mih in dogodkih, kjer izsto­pajo z lepo urejeno stojnico, ki potrošnike kar sama vabi k na­kupom. Pri postavitvi cen sle­dijo priporočenim cenam ČZS, ki jo z ozaveščenostjo strank o kakovosti njihovega medu tudi uspejo iztržiti. Mitja Smrdel prihaja iz Go-renjske in tudi on sodi med mlajše če­belarje, saj se je s čebelarstvom začel ukvarjati pred sedmimi leti. Danes mu čebelarstvo predstavlja način življenja in glavni vir dohodka. Tudi v njego­vem čebelarstvu je kakovost na prvem mestu, zato se je odločil za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Zara-di zagotavljanja ekonomike se poleg pridelave medu ukvarja tudi s pride-lavo cvetnega prahu in vzrejo čebeljih družin, saj tako razprši nevarnosti, ki jih prinesejo slabe letine. Tako npr. v letinah, kakršna je bila v letu 2019, izgubo medu nadomesti s pridelavo cvetnega prahu. Glavni prihodek do-sega s prodajo različnih mešanic: med in cvetni prah, med in oreščki, med in sadje ipd. Pri načrtovanju prihodkov je njegovo glavno vodilo zaslužiti toli­ko, da bi v primeru zaposlitve delavca lahko pokril celotne stroške njegove plače. Tudi on pri prodaji medu sledi priporočenim cenam. Med proda brez večjih težav, pri prodaji pa se drži na-čela, da vsako leto ni možno pridelati vseh vrst medu in da ni nič narobe, če mu kakšen sod ostane za prodajo v naslednjem letu. Zagotavljanje zalog medu celo leto (ves med je namreč iz lastne pridelave) je nujno potrebno, saj le tako lahko poskrbi za svoje zve­ste stranke. Roman Košale prihaja iz Dolenjske. Načelo, ki ga spremlja pri ustvarjanju izdelkov, je živeti z naravo in jo spo­znavati v vsej njeni lepoti in veličini. Čebelarstvo mu predstavlja glavni vir prihodkov, tržno nišo pa je našel v eko­loški pridelavi medu in izdelavi pre­hranskih dopolnil, zato je za svoj med pridobil ekološki certifikat. Glavni vir prihodkov predstavljajo razne mešani­ce in prehranska dopolnila, kot so npr. materina dušica z medom, ameriški slamnik z medom, borovi vršički z me-dom ipd. Vse sestavine so iz ekološke pridelave. Samega medu ne prodaja v večjih embalažah, s prodajo izdelkov pa za med dosega bistveno višjo ceno od priporočene cene. Ima lično izdela-no embalažo, na sejmih in prireditvah pa izstopa tudi z zelo urejeno stojnico, kar pritegne pozornost kupca. Vsi trije čebelarji so zgleden primer dobre prakse in kažejo na to, da je če­belarstvo kljub slabšim letinam lahko ekonomično. Seveda pa ne gre brez truda in vlaganja v znanje s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Foto: Simon Golob OBVESTILA ČZS Dan čebelarskega turizma 2019 V petek, 6. decembra 2019, je v pro-storih ČZS potekal 14. posvet ob dnevu čebelarskega turizma, ki je odlična pri­ložnost za spoznavanje dobrih praks čebelarskega turizma in možnosti, ki nam jih ponuja tovrstna dejavnost. V uvodnem nagovoru je Boštjan Noč, predsednik ČZS, poudaril, »da smo slovenski čebelarji pionirji na po­dročju apiturizma v svetu. Smo prvi in edini na svetu, ki imamo certificirane čebelarske turizme, imamo čebelarski muzej in veliko čebelarskih učnih poti. V okviru ČZS deluje sekcija za apituri­zem, za katero želimo, da preide v bolj profesionalno obliko delovanja. Pred nami pa je še kar nekaj izzivov in pro-jektov, kot npr.: Čebelarski muzej Ra-dovljica bo prenovil svojo čebelarsko zbirko, pripravlja se Muzej kranjske čebele v Višnji Gori, v Mariboru pri­pravljajo projekt modernega apitera­pevtskega centra, v Ljubljani bodo po­stavili kopijo Plečnikovega čebelnjaka … Sledimo tudi enemu od ciljev oz. pobudi, da se slovensko čebelarstvo v letu 2021 vpiše na seznam Unesca.« Posebna gosta posveta sta bila Da­mjan Stanonik, državni sekretar na Ministrstvu RS za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano, in Helena Cvikl, v. d. generalne direktorice Direktora­ta za turizem. G. Stanonik je poudaril, da bi bilo smiselno povezati čebelarski turizem s kmečkim in ekološkim tu­rizmom. Ga. Cvi-kl pa je poudarila pomen apiturizma kot inovativne po­slovne priložnosti, saj trendi v turiz-mu v zadnjih letih kažejo, da bo nara-ščalo povpraševa­nje po doživetjih v neokrnjeni na­ravi, kamor sodi tudi apiturizem. Med inovativ­ne primere če­belarskega turizma sodi tudi projekt »Honey Paradise«, ki je bil s strani Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo prepoznan kot inova­tiven integralni turistični proizvod. Gre za luksuzne hiške – čebelnjake –, namenjene oddihu. Spanje in sladke sanje v čebelnjaku je predstavila Mar­tina Cizel iz Term Paradiso. Ponudba obsega tri glamping hišice, vsaka je za štiri osebe. Pred hišicami so zasajene medovite rastline. Ponujajo tudi pake­te s čebeljimi pridelki in izdelki, kot so zajtrk s košarico z medenimi dobrota-mi, masaže z medom, obisk lokalnega čebelarja … Maja Lampret je predstavila razvoj­ne načrte Občine Ivančna Gorica v po­vezavi s kranjsko čebelo. Hiša kranjske čebele zajema prenovo stare šole, v ka­teri bo muzej kranjske sivke, zasnovan na sodoben, interaktiven način. Po-memben del te hiše so doživetja, obse-gala pa bo muzej, hostle, TIC in gostin­ sko ponudbo. Cilj celotnega projekta je spoznavanje in komuniciranje te­matik, povezanih s kranjsko čebelo. Čebelarstvo Kokl se ponaša z dolgole­tno družinsko tra­dicijo, imajo pa tudi že večletne izku­šnje s čebelarskim turizmom. Tomaž Kokl, ki je sodelo-val na predstavitvi, Foto: Tanja Magdič je povedal, da čebelarijo v stacionarnem čebelnjaku v Potočah pri Preddvoru, če­bele pa tudi prevažajo. Ukvarjajo se s pri­delavo vseh vrst medu, cvetnega prahu, medenega likerja, propolisa in izdelkov iz čebeljega voska. Pred 15 leti so se za-čeli ukvarjati s čebelarskim turizmom. Za obiskovalce si vzamejo čas in se pri­lagodijo vsaki skupini posebej. Organi­zirajo dneve odprtih vrat. Obiski trajajo od 45 minut do dve uri, po potrebi tudi več. Predstavitev začnejo s pokušino, nadaljujejo s predstavitvijo družinske tradicije in kranjske čebele. Predstavijo čebelarjenje skozi zgodovino in pridela­vo čebeljih pridelkov, sledi ogled učnega čebelnjaka in medovitega vrta, izvajajo delavnice za otroke in na koncu ogled čebelarske sobe z možnostjo nakupa če­beljih pridelkov. Čebelarski turizem zagotovo ima priložnost, pri tem pa ne smemo po­zabiti na pomen trženja! Pri trženju je pomembno, da imamo zgodbo, in v veliki večini primerov si zgodbo mora­jo izmisliti, medtem ko slovensko če­belarstvo zgodbo ima! Priložnosti na področju trženja je predstavil Mladen Ljubišić, ki ima bogate izkušnje s po­dročja trženja turizma, saj je bil do ne­davnega vodja informacijske pisarne STO v Londonu. »Turisti danes vse bolj iščejo doživljajski turizem in se želijo tudi aktivno vključiti, kot npr. postati čebelarji za en dan. Slovenija ne bo ni­koli destinacija za masovni turizem, ker nimamo kapacitet niti logističnih povezav, imamo pa svojo zgodbo, na­ravne danosti, ki lahko prinašajo zelo Foto: Tanja Magdič OBVESTILA ČZS velike komercialne učinke. Zgodba je osnova vsakega marketinškega pri­stopa, tudi v čebelarstvu razvajajmo turiste z zgodbami, ki jih v čebelar­stvu ne manjka,« je še poudaril. ČZS že deveto leto zapored organi­zira natečaj za izbor čebelam najpri­jaznejše občine s ciljem, da nagradi občine za dobro sodelovanje s čebelarji na njihovem območju in spodbudi dru­ge občine k dejavnejšemu sodelovanju s čebelarji. Na posvetu smo podelili priznanja trem občinam, ki so bile no-minirane kot čebelam najprijaznejše v letu 2019 na predloge čebelarskih dru­štev. Priznanje za 3. mesto v letu 2019 je prejela Občina Beltinci, za 2. mesto Občina Žirovnica in za 1. mesto Mestna občina Ljubljana. Partnerica v projektu za izbor čebelam najprijaznejše občine v letu 2019 je Semenarna Ljubljana, ki je trem najboljšim občinam podarila različne semenske vrečice medovitih semen. Vsem trem občinam in čebe­larskim društvom, ki so občine predla-gala, iskreno čestitamo. Izhodišča za strategijo čebelar­skega turizma je predstavila Vere­na Štekar-Vidic. Delovna skupina je oblikovala pet ciljev: razširjena apitu­ristična ponudba v sodelovanju z lo-kalnimi skupnostmi, povečati število ponudnikov čebelarskega turizma, oblikovanje profesionalnih turističnih programov in paketov, izobraževanje profesionalnih čebelarskih turističnih vodičev in ozaveščanje strokovnih iz­obraževalnih institucij o apiturizmu. Posvet smo zaključili s predstavitvijo izobraževanja za čebelarsko-turistične­ga inštruktorja, ki ga je predstavila Do-minika Koritnik Trepel iz Združenja profesionalnih turističnih vodnikov. Prireditev smo popestrili s kultur­nim programom in prikazom aran­žiranja čebeljih pridelkov. Obiskal pa nas je tudi sv. Miklavž s spremstvom in podelil blagoslov čebelam, čebelar­jem, dobri letini … Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ IV.Festival čebelarske pesmi Lukovica 2019 V petek, 6. decembra 2019, je v kul­turnem domu Janka Kersnika v Luko­vici potekal že 4. Festival čebelarske pesmi Lukovica 2019, ki ga organizira ČZS v sodelovanju z Občino Lukovica. Na festivalu je nastopilo deset pevskih skupin: Dramsko pevska skupina Zar­ja iz Ajdovščine, Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice, Trio Od­sev, Mešana pevska skupina dr. Fran­ce Prešeren Žirovnica Breznica, Boris Jezeršek in ansambel Bolj počas, Mo-ška pevska skupina Sosedje Žirovnica Breznica, Mešani pevski zbor Lipnica, Komorni moški zbor Čebelarske zve­ze Slovenije, Ljudske pevke predice z godcem Jožetom in Skrinca Lukovica. Vse pevske skupine so se predstavi­le z dvema pesmima iz zanimivega repertoarja izbranih melodij. Nad strokovnostjo zapetih pesmi je bedel prof. Tomaž Habe, ki je po končanem pevskem festivalu vsakemu izmed vo­dij zborov podal tudi strokovno mne­nje in komentar na izvedene pesmi. Podeljena je bila tudi nagrada za naj­boljšega izvajalca, ki je ta večer pripa­dla Moškemu komornemu zboru ČZS. Prejeli so snemanje pesmi v studiu in plasiranje te pesmi v javnost. To bo izvedeno v prvi polovici naslednjega leta. Prof. Tomaža Habeta je ocenil, da sta bila dva zbora dovolj strokovna za snemanje pesmi, zato je g. Boštjan Noč, predsednik ČZS, predlagal, da se Foto: Nataša Lilek razglasi še drugi najboljši pevski zbor. Torej je snemanje pesmi pripadlo tudi Moškemu pevskemu zboru Janko Ker-snik iz Lukovice. Večer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju ob petju raz­ličnih pesmi. Kulturno dvorano smo zapustili, vendar pesem še zdaleč ni potihnila in se je nadaljevala pozno v noč, seveda v želji, da se ponovno sni-demo že na V. Festivalu čebelarske pe­smi Lukovica 2020. Barbara Dimc, tajnica ČZS Predlogi za odličja oz. plakete Antona Janše v letu 2020 Predlogi za dobitnike odličij Anto­na Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne če­belarske organizacije prosimo, da naj­pozneje do 20. januarja 2020 na naslov Čebelarske zveze Slovenije pošljejo pi-sne predloge za dobitnike odličij An-tona Janše I. stopnje ter plaket Antona Janše. Pri oblikovanju predlogov upo­ števajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na tej spletni strani boste našli tudi obrazec za pripravo predloga. Praznovanje obletnic delovanja če­belarskih društev Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2020 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in bodo tako tudi prejemnice odličja An-tona Janše, prosimo, da to do 20. ja­nuarja 2020 pisno sporočijo na naslov Čebelarske zveze Slovenije. Čebelar­ske organizacije, ki bodo v letu 2020 praznovale 100- ali večletnico svojega delovanja in bodo tako prejemnice plakete Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 20. januarja 2020 pisno sporočijo na naslov Čebelarske zveze Slovenije. Dodatne informacije prejmete pri tajnici ČZS, barbara.dimc@czs.si, 041/370 409. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade OBVESTILA ČZS Srečko Mazgan iz Radelj ob Dravi in Jože Vidovič iz Apač državna prvaka V petek, 6. decembra 2019, smo v sklopu Festivala čebelarske pesmi podelili priznanja čebelarjem, ki so v letu 2019 pridelali senzorično najbolj tipičen med v ocenjevalni kategoriji. Ob skopi medeni beri v letu 2019 se je za izvedbo državnega senzorične­ga ocenjevanja medu nabralo zadosti vzorcev le v kategorijah cvetličnega in gozdnega medu. Priznanja najboljšim sta podelila predsednica senzorične komisije na državnem senzoričnem ocenjevanju medu izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj in predsednik ČZS g. Bo-štjan Noč. Naziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih v kategoriji cvetlični med je prejel čebelar Jože Vi­dovič iz Apač, drugo mesto je zasedel čebelar Vladimir Troha iz Izole, tretje mesto pa je pri­padlo čebelarstvu Ceglar iz Ivančne Gorice. V kate­goriji gozdnega medu so se za na­ziv državnega pr-vaka v senzoričnih lastnostih potego­vali štirje vzorci medu. Zahvalo za Foto: Maja Grdadolnik uvrstitev na dr­žavno ocenjevanje medu je prejel čebelar Miha Tekavčič iz Vidma - Dobrepolja, tretje mesto je zasedla čebelarka Tatjana Grdadolnik iz Brezovice, drugo mesto je šlo v roke čebelarju dr. Trajčetu Nikoloskemu, naziv državni prvak v senzoričnih la-stnostih pa si je prislužil gozdni med čebelarja Srečka Mazgana iz Radelj ob Dravi. Kot pravita zmagovalca, recep­ta za pridelavo medu z nazivom dr­žavnega prvaka ni, se pa strinjata, da gre zahvala pridnim čebelam z dodat­kom kančka sreče. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in tudi v prihodnje želimo veliko uspeha pri delu. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Skupaj soustvarjajmo banko medovitih rastlin ČZS, JSSČ, uvaja novo rubriko spletne strani »Banka medovitih ra­stlin«. Banko medovitih rastlin boste soustvarjali vsi, ki boste ponudili me-dovite rastline. Nekateri ste zelo do-bro podkovani na tem področju in se ukvarjate tako z vzgojo, sajenjem kot razmnoževanjem medovitih rastlin. Mogoče se vam je na vrtu preveč raz­ rasla katera od medovitih rastlin in jo želite podariti drugim ali pa želite preprosto biti del zgodbe in širiti za­vedanje o pomenu gojenja medovi­tih rastlin za čebele. Dobrodošli vsi, ki ste pripravljeni podariti medovite rastline in semena medovitih rastlin ter tako narediti nekaj koristnega za čebele. Vse, ki se boste odločili za so-delovanje, vabimo, da svojo namero o soustvarjanju banke medovitih rastlin pošljete na e-naslov: natasa.strukelj@ czs.si. Vašo ponudbo bomo objavili v obliki malega oglasa, zato vas prosi-mo, da pošljete sporočilo z naslednji-mi podatki: ime in priimek, ime in fotografijo rastline, svoje podatke za stik. Vaš oglas bomo objavili na sple­tni strani ČZS pod rubriko »Banka medovitih rastlin«. Ponudniki sami odgovarjate za vsebino malih oglasov. V banko medovitih rastlin ne sodijo invazivne rastline. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Pogozdovanje z medovitimi rastlinami Zadnja leta smo bili oz. smo dele­žni kar nekaj naravnih neprilik, ki so in še vedno močno negativno vplivajo na delež posameznih drevesnih vrst v naših gozdovih. Med drugim tudi na stanje medovitih dreves, ki so z vidi­ka pridelave medu zelo pomembna. Naravna samoobnova je v slovenskih gozdovih zelo visoka in dosega skoraj 95 odstotkov. Kljub temu pa ne smemo zanemariti dela lastnika gozdov, goz­darjev in prostovoljcev, ki pomagajo pri ohranjanju in sanaciji gozdov. So-delovanje pri obnovi in pogozdovanju z medovitimi drevesnimi vrstami so večkrat izrazila tudi nekatera čebelar-ska društva, ki bi s svojimi člani izve­dla akcije pogozdovanja in ohranjanja medovitih rastlin v gozdovih. Zato vsa zainteresirana društva prosimo, da nam pišejo na e-naslov ales.bozovi­car@czs.si. S pomočjo Zavoda za goz-dove bomo poskušali takim društvom zagotoviti sadike medovitih dreves. Pogoji, ki jih mora društvo izpolnjeva-ti, so: saditev sadik v gozdovih in goz­dnih mejah in upoštevanje, da količin manjših od 300 sadik Zavod za goz-dove v ta namen ne more zagotoviti. Pri izvajanju pogozdovanja sodeluje revirni gozdar, ki določi območje ter količino potrebnih sadik in drevesne vrste. Poleg tega je treba dodatno pou­dariti, da sta potrebna sodelovanje la-stnikov parcel in spoštovanje njihovih odločitev. Aleš Bozovičar, vodja ONS 1/2020 letnik CXXII 25 OBVESTILA ČZS Sprejete spremembe Pra­vilnika o ukrepih za ugota­vljanje, zatiranje, obvešča­nje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege Novembra je bila sprejeta končna oblika sprememb Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium). Te bodo omogo-čale hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo, zmanjšale tveganje za nastanek te bo­lezni in omogočale boljše izkoriščanje čebeljih paš. Sprejete dopolnitve tako natančno določajo časovni okvir izdaje odločbe uradnega veterinarja ob potr­ditvi bolezni, čas za obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku in druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka. Z nalogo preprečevanja po­novnih izbruhov hude gnilobe čebelje zalege v istem čebelnjaku je predpisa­na oddaja drobirja iz vseh naseljenih panjev v laboratorijsko preiskavo na prisotnost spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege. V pravilniku je uveden status čebelnjaka v prometu, ki bo omogočal zapustitev kužnega kroga v primeru negativnega kliničnega pre­gleda. Status čebelnjaka v prometu bo lahko pridobil vsak čebelar prevoznik, ki bo enkrat letno na začetku leta (spo­mladi) oddal drobir iz vseh naseljenih panjev, ki so namenjeni za promet, v laboratorijsko preiskavo na prisotnost spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege (Paenibacillus larvae). Pri spreje­manju dopolnil je s strani ČZS sode­lovala delovna skupina v sestavi: Aleš Gramc, predsednik komisije za zdra­vstveno varstvo, Gregor Lužar, komi­sija za izkoriščanje paš, Janez Dremelj, predsednik komisije za vzrejo matic, Andrej Jus, predsednik komisije za izo­braževanje, Aleš Bozovičar, ONS, Vlado Auguštin, JSSČ, in Boris Seražin, pred­sednik profesionalnih čebelarjev. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Poročanje pavšalnega nadomestila Kmet (čebelar), predstavnik kmeč­kega gospodinjstva, ki davčno osno­vo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne obdavčitve in ki iz te dejavnosti ni identificiran za namene DDV-ja, ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne goz­darske dejavnosti, pravico do pavšal­nega nadomestila DDV-ja. Imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za leto 2019 (v nadaljeva­nju imetnik dovoljenja) mora za ob-dobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga najkasneje do 31. januarja 2020 teko-čega leta predložiti davčnemu organu (preko storitev elektronskega poslova­nja FURS eDavki), in sicer ne glede na to, ali je opravil kako dobavo na podla­gi dovoljenja ali ne. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Razpis za izbor upravičen­cev za postavitev učnih čebelnjakov za delovanje čebelarskih krožkov ČZS je za leto 2020 s strani Prve osebne zavarovalnice pridobila pokro­viteljska sredstva za postavitev učnih čebelnjakov s panji in čebeljimi druži­nami. V letu 2020 bomo na osnovi jav­nega razpisa trem čebelarskim krož­kom za njihovo delovanje omogočili dobavo in postavitev tipiziranega uč­nega čebelnjaka. S tem sporočilom vas obveščamo, da je na spletni strani ČZS objavljen javni razpis za izbor upravi-čencev z razpisno dokumentacijo, ki je odprt do 20. januarja 2020. Lidija Senič, vodja služb ČZS NOVO – interaktivni svetovalec Živimo v svetu, ki je obdan s tehno­logijo. V zadnjih letih se je na podro-čju uporabe informatike v poslovnem in vsakdanjem življenju veliko spre­menilo. Bistvene premike je zaznati v vsakdanjem življenju, ko ima sleher­nik na voljo pametni telefon, ki večini omogoča bistveno več digitalne dejav­nosti kot nekoč namizni računalnik. Projekt Interaktivni svetovalec je za­mišljen kot oblika čebelarskega tečaja in je nadgradnja učne snovi, ki so jo te-čajniki naštudirali na začetniškem te- čaju. Tečaj je razdeljen na posamezna poglavja. Z različno uporabo različnih medijev (foto, video, avdio) se vsebina prenaša zanimivo in živahno in tako v največji meri pritegne čebelarja k upo­rabi tega pripomočka. Z različnimi vprašanji na koncu vsakega poglavja lahko uporabnik aplikacije preveri, kaj se je naučil in kje mu še manjka znanja. Prednost Interaktivnega sve­tovalca je v tem, da je čebelarju omo-gočeno enakovredno izobraževanje preko spleta, kar vključuje e-gradiva, predavanja, spletno reševanje spro­tnih testov, sledenje posameznemu predmetu in sprotno vrednotenje zna­nja. Pri takšni vrsti podajanja strokov­ne snovi čebelar prihrani pri stroških, času, svoboden je glede izbire vsebine in ima večjo svobodo pri razporeja­nju učenja. Interaktivnega svetovalca najdete na povezavi http://czs.si/inte­raktivni-svetovalec oziroma na ikoni na desni strani spletne strani ČZS. Za uporabo Interaktivnega svetovalca se je treba registrirati. Prosim vas, da se registrirate s pravimi podatki, saj v primeru uspešno opravljenega tečaja dobite potrdilo. V primeru težav vam je na voljo za pomoč tudi mentor. Tre­nutno so obdelana tri poglavja, v na­daljevanju pa sledijo še druga. Uspe­šno učenje! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ OBVESTILA ČZS 18.čebelarski praznik Slovenije in praznovanje 3.svetovnega dne čebel v Dolenjskih Toplicah Vabljeni na 18. čebelarski praznik ter praznovanje 3. svetovnega dne če­bel, ki ga bomo obeležili v soboto, 23. maja 2020, v Dolenjskih Toplicah. Na slovesnosti pričakujemo domače in tuje goste. Prireditev bo potekala od 11.00 do 12.30, nadaljevala se bo s ko­silom in druženjem ob glasbi ansam­bla Petra Finka. Več informacij: tone. andrejcic@guest.arnes.si, 051/258 283 (popoldne). Vabljeni! ČD Straža - Dolenjske Toplice, Čebelarska zveza Slovenije, Občina Dolenjske Toplice, Občina Straža Iskanje najboljših tehnoloških rešitev v čebelarstvu Čebelarji si delo pogosto lajšamo z uporabo različnih naprav, pripomočk­ov in metod, ki so nastali kot posledica pestrega znanja, ročnih spretnosti in idej, ki se rodijo pri delu s čebelami. Ve­liko čebelarjev pri svojem delu upora­blja številne novosti, ki so si jih izdelali, in škoda bi bilo, da uporabnih novosti ne delijo z drugimi. Za vse, ki bi želeli tovrstne rešitve deliti s preostalimi če­belarji in s splošno javnostjo ter s tem poskrbeti tudi za lastno promocijo, ko­misija za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano pri ČZS razpisuje natečaj za najboljše nove tehnološke rešitve s področja čebelarjenja. Vse, ki si delo lajšate s pomočjo tehnoloških rešitev, ki ste jih izdelali sami in jih vsaj dve sezoni uspešno uporabljali, vabimo, da primere (fotografije in opis) svojih teh­noloških rešitev pošljete na sedež ČZS na Brdu pri Lukovici ali na e-naslov simon.golob@czs.si. Komisija za izbor bo izbrala najboljše tehnološke rešitve, ki jih bomo čebelarjem prestavili na če­belarskem posvetu na 43. ApiSloveniji, ki bo 14. in 15. marca 2020 v Celju. Pri­jave sprejemamo do 1. februarja 2020, več informacij pa vam je na voljo na tel. št. 030/604 015. Simon Golob, svetovalec JSSČ Dobrodelna prireditev za pomoč »sladkorčkom« ČZS meseca aprila načrtuje vse­slovensko dobrodelno prireditev, s katero želi pomagati »sladkorčkom«. Sladkorčki so otroci s sladkorno bole-znijo, pri kateri telo ne proizvaja do-volj inzulina ali se telesne celice nanj ne odzovejo pravilno in si morajo zato inzulin z injekcijami ali s pomočjo črpalke dovajati sami. Z dobrodelno noto želimo opozoriti javnost in pred­vsem pristojne in odgovorne institu­cije na problematiko sladkorčkov, na pomen in možnost uživanja čebeljih pridelkov v prehrani sladkornih bolni­kov, na zdrav način življenja in hkrati zbirati sredstva za »sladkorčke« ter jim omogočiti boljši jutri. Vse čebelar­je, ki imate v svojem krogu sladkorčke, prosimo, da nam posredujete njihove podatke za stik oz. podatke za stik njihovih staršev ali naj se obrnejo na e-naslov ales.bozovicar@czs.si, saj jih želimo povabiti k sodelovanju. Več o samem projektu in dogodku pa v pri­hodnji številki SČ-ja. Aleš Bozovičar, vodja ONS Praktični tečaj »Od medu do medice« ČZS v sodelovanju s ČZD Maribor pripravlja 12-urni praktični tečaj z na­slovom »Od medu do medice«, kjer se bodo udeleženci usposobili samostoj- no izdelati medico. Tečaja, ki bo pod vodstvom dr. Andreja Podjavorška potekal od januarja do marca 2020 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistem­ske vede, Pivola 8, Hoče, se bo lahko udeležilo do 20 slušateljev. Prijave zbiramo do 10. januarja 2020 na e-na­slov: info@czs.si in tel. št.: 041/337 854. Cena tečaja znaša za člane ČZS 145,00 za nečlane 175,00 EUR/osebo (znesek poleg udeležbe vključuje tudi skripto o izdelavi medice, strošek lastne in-vesticije v opremo ter materialni stro­šek za enološka sredstva nista všteta v ceno tečaja). MB Urnik usposabljanj v januarju 7. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf Čebelarski dom Hrastnik ga. Kandolf OBNOVITEV Borovšak Borovšak 7. jan. 8. jan. 16.00 16.30 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Klemenčič Štrukelj Nataša Lilek Picerija Čebelica, Valvazorjeva 2, Izlake Pri Atelšku, Povir 52, Sežana 040/436 514 ga. Paš 040/164 945 g. Gombač 8. jan. 17.00 OBNOVITEV Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf 031/307 940 Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe ga. Počervina 8. jan. 17.00 OBNOVITEV Borovšak Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska Tanja Magdič odredov 43, Dobrunje ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesce 040/666 208 g. Perčič 8. jan. 17.00 zakonodaja s področja prodaje in trženja Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin 041/523 781 Picerija Briški, Trg zbora odposlancev g. Majerle 56, Kočevje 041/415 314 OBVESTILA ČZS 9. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf Čebelarski center Slovenije, Brdo pri ga. Kovačevič 10. jan. 16.00 OBNOVITEV Apitehnični ukrepi Borovšak Simon Golob Lukovici 8, Lukovica Večnamenski center Cerkno, Bevkova 01/729 61 24 g. Pegan 13. jan. 14. jan. 16.00 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Strokovne teme iz 46. Apimondie v Kanadi Nataša Klemenčič Štrukelj Zaposleni ČZS ulica 22, Cerkno OŠ Selca Čebelarski center Slovenije, Brdo pri 031/292 577 g. Čenčič 031/741 371 ga. Kovačevič 15. jan. 16.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Lukovici 8, Lukovica Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov 01/729 61 24 g. Podgornik 15. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin drevored 6, Tolmin KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, 040/800 402 g. Kerin 15. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Lilek Leskovec pri Krškem Čebelarski dom, Levstikova 8b, 040/438 148 g. Šabec 15. jan. 17.00 OBNOVITEV Apitehnični ukrepi Simon Golob Ilirska Bistrica ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesce 070/758 752 g. Perčič 17. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani 041/523 781 ga. Smrdelj 20. jan. 16.00 Izračun lastne cene Tanja Magdič Fakulteta za kmetijstvo in 041/613 067 g. Bauman 21. jan. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Lilek biosistemske vede, Pivola 8, Hoče Kulturni center Semič, Prosvetna 031/261 884 g. Pavlin 22. jan. 16.00 OBNOVITEV Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič ulica 4, Semič OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani 031/636 205 ga. Smrdelj 22. jan. 22. jan. 17.00 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Apitehnični ukrepi Nataša Klemenčič Štrukelj Simon Golob Dom čebelarjev Apis Ribnica, Dolenji Lazi 52a, Ribnica Razvojni center narave, Bistriška 68, 041/613 067 g. Škulj 041/368 115 g. Ačko 22. jan. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Poljčane Čebelarski center Slovenije, Brdo pri 051/662 841 ga. Kovačevič 27. jan. 28. jan. 16.30 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Apitehnični ukrepi Nataša Klemenčič Štrukelj Simon Golob Lukovici 8, Lukovica Kulturni center, Celjska c. 3a, Rogaška Slatina Dom KS Vrhnika, Tržaška cesta 11, 01/729 61 24 g. Janžek 031/608 879 g. Keršmanc 29. jan. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Tomaž Samec Vrhnika Konjičanka, Stari trg 41, Slovenske 031/471 194 g. Žvikart 29. jan. 16.00 OBNOVITEV Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Nataša Lilek Konjice Večnamenski center Cerkno, 041/548 135 g. Pegan 29. jan. 16.30 OBNOVITEV Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – Dr. Andreja Kandolf Bevkova ulica 22, Cerkno Kulturni dom Skaručna, Skaručna 42, 031/292 577 g. Gosar 29. jan. 17.00 OBNOVITEV Apitehnični ukrepi Borovšak Vlado Auguštin Vodice Družbeni dom Krka 041/767 595 g. Volaj 30. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Dr. Andreja Kandolf Borovšak Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Cesta Žalskega tabora 2, Žalec 030/996 007 g. Grm 041/201 327 OGLASI Sadike drena (Kočevje), tel.: 031/389 605. Cvetni prah, suh, nabran ob bre­govih reke Mure, tel.: 040/249 323. Svež zamrznjen cvetni prah, tel.: 051/655 511. Zamrznjen, svež cvetni prah, pakiran po 1,5 kg ter spomladi narejence, gospodarske druži­ne na 2/3 LR ter ometence, tel.: 041/410 152. Posušen in zamrznjen cvetni prah, pošljem tudi po pošti, tel.: 041/236 256. Propolis 1 kg, tel.: 041/858 736. Akacijev in cvetlični med, tel.: 051/440 338. Akacijev in cvetlični med v sodih ali kozarcih, možna dostava do Ljubljane (Prekmurje), tel.: 041/340 408. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in ajdov med ter med oljne ogršči­ce za kremni med, možnost dosta­ve v Ljubljano, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, ko­stanjev in ajdov med, možnost dostave, cena po dogovoru, tel.: 031/760 621. Akacijev, cvetlični, lipov in goz­dni med, tel.: 041/575 640. Akacijev, cvetlični, gozdni in kostanjev med v sodih ter več nakladnih AŽ-panjev (Goriška), tel.: 041/881 830. Cvetlični, lipov, gozdni in kosta­njev med, možna dostava, tel.: 031/651 378. Cvetlični in kostanjev med, dostava po dogovoru, tel.: 041/703 051. Cvetlični in kostanjev med, brezplačna dostava, možna tudi menjava za vosek, tel.: 041/385 620. Lipov med v sodih po 85 kg, prejel 3. mesto na državnem ocenjeva­nju medu leta 2018 (Nova Gorica), tel.: 031/508 364. Gozdni med (Črnomelj), tel.: 040/844 339. Gozdni in hojev med, tel.: 041/575 477. Kakovosten akacijev in kostanjev med v kozarcih ali sodih, shema SMGO, tel.: 070/869 248. Odličen lipov in kostanjev med, SMGO, pakiran po 30 kg, ter AŽ-satnice iz čistega voska, tel.: 031/753 345. Odličen kostanjev in ajdov med, možnost dostave v Ljubljano (okolica Krškega), tel.: 041/236 256. 50 kg kostanjevega in hojevega medu v kozarcih (okolica Horju-la), tel.: 041/241 788. Apilarnil, liofiliziran (Zasavje), tel.: 041/778 735. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, spomladi, vse matice so 2019, tel.: 070/869 248. Čebelje družine na AŽ- in 1/1 ali 2/3 LR-satih, 10 ali 20 satov, ter nove LR-panje, tel.: 041/329 435. AŽ-panje 10S, rabljene ter 9-satne prašilčke (inoks mrežica, okrepljena razstojišča, pitalnik na plastenke) smrekov les, novi, tel.: 031/553 293. Nekaj močnih zdravih čebeljih družin na AŽ- ali 10 LR-satih, AŽ poljubno, očiščene varoj, tel.: 040/838 956. Nekaj AŽ-satnikov iz kostanje­vega lesa (okolica Velenja), tel.: 031/776 075. Nove AŽ-panje, 10- in 7-satne iz smrekovega lesa, rogljičeni spoji, lipove satnike AŽ, rogljičene, vrtane, tel.: 040/838 754. Rabljene LR-nakladne panje, 9-satarje, ugodno (Ljubljana), tel.: 064/112 117. LR-panje, 2/3, 9-satne, rabljene, ugodno, ter naklade, podnice, pokrove in nekaj opreme, cenejše v kompletu, tel.: 041/551 199. Manjši čebelnjak, rabljene AŽ 10- in 7-satarje, ugodno, tel.: 041/658 815. Rabljeno čebelarsko tehtnico, mehansko za pod panj, dvosatni sončni talilnik, trafo za žičenje (Šenčur), tel.: 04/251 13 03. Krožno polnilno mizo, kot novo, ugodno, kapacitete do 400 kozar­cev/uro, tel.: 040/437 057. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. OGLASI X I I . D R Ž A V N I Č E B E L A R S K I S E J E M 1.–2. februar 2020. HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info www.spos.info 1/2020 letnik CXXII Med ~ebelarstva PISLAK BALI Vsem ~ebelarkam in ~ebelarjem želimo medeno, zdravo in uspešno novo leto 2020! Obveš~amo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan akacijev in cvetli~ni med v želeni koli~ini ali pakiran v kozarce. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Izdelava prevoznih cˇebelnjakov Anton Ciglicˇ s.p. www.cebelnjaki.siinfo@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 3. Pislakov dan V soboto, 8. februarja 2020, vas vabimo na Pislakov dan. Kje in kdaj: Klinična predavalnica Veterinarske fakultete (Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana) med 10.00 in 14.30 (z vmesnimi prigrizki in kavo). Teme letošnjega Pislakovega dne: – zdravstveno varstvo čebel (varoza, nosema, mali panjski hrošč), – (pre)naseljenost s čebelami v Sloveniji, – opraševanje rastlin v rastlinjakih. Vstop za člane prost, za nečlane kotizacija 10 evrov. Vljudno vabljeni. OGLASI 1/2020 letnik CXXII V SPOMIN ŠTEFAN BALAŽIC 1926–2018 Član ČD Beltinci je postal leta 1953. Takrat se je začela njegova čebelarska pot. Prvi njegovi štirje panji so bili na toplo stavbo, zatem pa je za-čel čebelariti v AŽ-panjih. V najboljših časih je imel več kot 50 čebeljih družin. Sprva je prevažal čebele na Pohorje in v Medžimurje s traktorjem, pozneje pa že s kamionom. Rad je pomagal mladim če­belarjem. Redno je obiskoval sestanke in predavanja. Po-magal je pri gradnji našega čebelarskega doma in doma v Lukovici. Skoraj vsakodnevno je obiskal soseda čebelarja in prijateljeval z drugimi čebe­larji. Dobil je razna zaslužena priznanja in odličja. Od svoje­ga najstarejšega člana smo se poslovili z velikim spoštova­njem in hvaležnostjo. ČD Beltinci ANDREJ LIKAR 1952–2019 Andrej je začel čebelariti ljubiteljsko po upokojitvi v svojem rojstnem kraju na Lomu, kjer si je postavil če­belnjak. Čebele so mu bile prava sprostitev skupaj z raziskovanjem sveta zelišč, kjer skoraj ni bilo rastline, da je ne bi prepoznal. Bil je vzoren skrbnik meščan­skega čebelnjaka in skupaj z ženo Danico sta poskrbe-la, da je bil skupaj z okolico z vrtom medovitih rastlin vedno urejen in pripravljen na katerega koli obiskoval-ca. Zelo rad je pomagal ali pa tudi sam prevzel vode­nje ogleda čebelnjaka in s svojo zanimivo razlago ve­dno poskrbel, da so se obi-skovalci odlično počutili, še posebej pa otroci, ko so se posladkali z medom. Za svoje delo je prejel prizna­nje društva. Hvaležni smo mu za vse opravljeno delo v čebelarstvu. ČD Idrija STANKO POŠ 1937–2019 Februarja 2019 nas je ob prihajajoči pomladi zapustil naš član, Stanko Poš. Čebelaril je na svojem domu v Studencih v Mari-boru z do sedmimi druži­nami. Društvu se je priklju-čil leta 1984. V društvu je nesebično opravljal različ­ne naloge, z nasveti je rad pomagal mlajšim članom. Za svoje požrtvovalno delo je dobil priznanje društva, listino čebelarskega vetera­na, prejel je tudi odličji A. J. III. in II. stopnje. Pogrešali ga bomo v svoji sredi. ČD Peter Močnik Studenci - Pekre Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Brezpla-čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo 1/2020 letnik CXXII Sezonska ponudba sadik • SADNO DREVJE (Velik izbor starih odpornih sort) • GOZDNO DREVJE (Smreka, Bukev, Hrast, Javor ...) • VELIKA IZBIRA MEDOVITIH RASTLIN (Lipa, Kostanj, Evodija, Jelka, Češnja ...) 05 754 24 05 • DOSTAVA PO CELI SLOVENIJI www.drevesnicastivan.si Člani ČZS imajo 10 % popusta na vse sadike. Na zalogi preko 1.000.000 sadik. Čebelam prijazni premazi za les iz Belinke www.belinka.com HRVAŠKA ČEBELARSKA ZVEZA ČEBELARSKA BJELOVARSKO-BILOGORSKE 16. ZVEZA ŽUPANIJE MEDNARODNI ČEBELARSKI SEJEM Na sejemskem prostoru Gudovac v Bjelovarju v organizaciji Bjelovarskega sejma d.o.o. in Hrvaške čebelarske zveze bo 8. in 9. februarja 2020 potekal 16. MEDNARODNI ČEBELARSKI SEJEM. Sejem bo potekal v treh delih: 1. razstava in prodaja medu ter ostalih čebeljih pridelkov; 2. razstava in prodaja čebelarske opreme ter; 3. izobraževalni del RAZSTAVA VINA 7.IN VINOGRADNIŠKE OPREME KONTAKT: Tel: +385(0)43/238-840 Fax: +385(0)43/238-841 E-mail: bj-sajam.bj-sajam.hr prodaja.bj-sajam.hr caus.bj-sajam.hr kovacic.bj-sajam.hr www.bj-sajam.hr SEJEMSKI PROSTOR GUDOVAC 8..9. 2. 2020.