Pavšalni franko v državi SHS.
21. številka	V	Ljubljani,	dne	8.	oktobra	1921.	VID.	leto.
Delavec izhaja vsak drug petek z datumom aaclodnjegr dne. — Naročnina za celo leto K 32'—, za pol leta K 16-, za četrt leta K 8 —. Pota m e zna številka 80 vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poilljatve na uredništvo in npravništvo Ljubljana, Šelraburgov« ulica štev 6. II. nadstr.
Telefon št 225.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enlrratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane mm vratiča K 1'— Reklam, so poštnine prosto. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Kdo dela draginjo?
Pod gornjim naslovom izvaja »Volks-stimme« sledeče: Tisoč in tisoč takih vprašani nastaja vsled vedno naraščajoče draginje v naši državi, in vsak se vpraša. kako da Pri nas kljub dobri žetvi, pre-obile živine itd. — tej draginji ni mogoče kljubovati.
Vlada izdaja naredbe proti draginji. Z naredbo št. 253 postavlja sodnije v vseh občinah in priporoča samopomoč, z organizacijo konsumentov.
In če se to naredbo in visoke globe, ki uh specielno odredba št. 253 predvideva. prečita, že mislijo široke ljudske plasti da bo vendar draginja odnehala. Kdor tako misli, se pač vara.
Vse te naredbe prpti draginji so lahkomiselnemu ljudstvu samo pesek v oči. Te naredbe so same iluzije, dokler sedanja vlada sama ne vpostavi samopomoč, ki jo sedai priporoča ljudstvu, ali z drugimi besedami: Sedanja vlada je s svojo gospodarsko nezmožnostjo, draginjo, kakor tudi padec valute dovedla, je potemtakem tudi dolžna s samopomočjo in s strogimi naredbami draginji nasprotovati in s tem ljudstvo in državo Dred gospodarskim propadom obvarovati. Dokler pa bo vlada s svojimi naredbami le malega trgovca in branjevca zasledovala, velike verižnike. banke in druge državotvor-ce pa Pri svojih zločinih podpirala, tako dolgo bo ljudstvo tem hijenam izročeno.
Oospodarsko nezmožna vlada je današnjo draginjo in padec valute sama zakrivila. ker je od prevrata z diletantizmom — nad katerim se cela Evropa zgraža — onemogočila trgovino in jo izročila v roke .veleverižnikom in špekulantom.
USTEK. ~
Mal! in veliki svet.
Astronomija je zanimiva veda, toda med prostim ljudstvom najmanj poznana.
Ce bi bila bolj. bi ignoranca izgubljala tla pod nogami. In marsikaj bi bilo drugače. Nevednost med ljudstvom ne bo trajala večno. Veliko se je ljudstvo že naučilo na svoji poti iz barbarizma v civilizacijo in veliko več se še mora naučiti, predno doseže civilizacijo.
Na zboru zvezdoslovcev American Astronomy Asseciation so se predložili novi dokazi o obsegu vsemirja. Nekateri so zanimivi.
Svetloba potuje 186.000 milj. kar je dalj kot sedemkrat okoli zemlje, na sekundo. Sedaj si predstavljajte obseg vsemirja. kolikor ga je odkritega do sedaj. Svetloba torej potuje 186 tisoč milj na sekundo in bi io vzelo en miliion let. da bi
Ne samo to. celo visoki vladni možje so si s pomočjo bank. v katerih so zastopani, na oderuštvu udeležili in tako oropali ubogo ljudstvo.
Ali res ni mogoče draginjo in padec valute preprečiti? Če smo vse neumne naredbe za politično uničenje posameznih stranic, kakor n. pr. proti komunistom z opičjo natančnostjo od drugih držav posneli, zakaj bi tudi gospodarske naredbe in odredbe drugih držav, ki so dobre, ne posnemali!?
Lep zgled nam daje n. pr. Čehoslo-vaška republika, ta velikanska zalagate-ljica sladkorja Evrope. Ta republika je vzela vso sladkorno trgovino v svoje roke Po kritju nje lastne potrebe (sladkor se v Čehoslovaški republiki prodaja ljudstvu po 8 K) razpošilja čehoslovaška sladkorna centrala sladkor z določenim dobičkom v druge države in zahteva od vsakega kupca plačilo za sladkor v čeho-slovaških kronah, s tem dviga: 1. svojo lastno valuto, ki si jo mora kupec nabaviti. 2. Oskrbuje svoje ljudstvo s sladkorjem po nizki ceni in 3. si ie napravila v preteklem letu čistega dobička štiri in pol milijarde, ki so prišle v prid državni blagajni — namesto v privatne žepe verižni-kov.
Naš državni proračun pa izkazuje po objavi štiri in pol mililarde deficita!
Kako nam ie mogoče pobijati draginjo?	\
To nam naibolje pove predlog, ki ga ie stavil mestni svetnik s. Slanovec občinskemu odboru v Mariboru in ki ie bil tudi enoglasno sprejet:
1.	Izvoz živil vseh vrst nai se privatnim trgovcem in bankam prepove. Qso-bito naj se prepove izvoz vseh vrst žita.
prepotovala od enega konca vsemirja do drugega. Malo premislite! Skušajte si predočiti obsežnost. In potem čitajte dalje.
V	tem vsemirju so tako velike zvezde. da jih vzame stotisoč let. predno se enkrat zaobrnejo naokrog. Če bi padla naša zemlja na eno teh zvezd, bi bila njena velikost v primeri z eno teh ogromnih zvezd, kakor snežinka, ki pade na našo zemljo.
Fotografije vsemirja. vzete v observatorijih. in predložene imenovanemu zboru astronomov, dokazujejo, da ie med našo zemljo in najdaljšo točko v vsemir-iu. ki io je mogoče doseči s sedanjimi zve-zdcznanskimi pripomočki, prostor, podoben temnim oblakom. Nobena luč jih ne more predreti. Nekateri astronomi domnevajo. da so to ogromne skupine zvezd, podobne Rimski cesti.
Človeku je še mnogo skritega, toda zelo veliko odkritega. Le. da ie ljudi, ki poznajo to. kar ie že odkritega, malo.
moke. mesa. živo in klavno živino, masti, slanine in mesnih izdelkov.
2. Vlada nai upostavi lastno izvozno centralo, ki bi bila edina upravičena navedene predmeie izvažati, in sicer po kritju potrebe v lastni državi.
3. Samo na ta način je mogoče od-pomoči vedno spreminjajoči draginji in padcu valute; ljudstvu, lastne države je pa možno s tem energičnim korakom. —< ki onemogoouje nakupičenje in preplače-vapje blaga — preskrbeti najpotrebnejših življenskih potrebščin po primerni ceni.
Ta predlog, ki je bil vladi predložen, govori zase. vlada naj pa dokaže, da se v resnici bori proti draginji, v drugem «6lučaiu bo pa morala sama nositi to veliko odgovornost napram ljudstvu. Dosedanja gospodarska finančna politika vlade ie napačna. Da se gospodarskega in finančnega propada država obvaruie. je za podvz.eti samo energičen korak, samopomoči. Za kar je tudi najskrajnejši čas!
Možje na krov — nevarnost preti!
Pred vsakim viharjem skliče kapitan svoje mornarje k sebi na krov. Raztolmači jim položaj in jih razpostavi na nevarna mesta. Ko. zadivja orkan, je že vse pripravljeno. Breiz govoričenja, poslužujoč le kratke signalne žvižge sprejmejo pomorščaki boi z razdivjanim elementom. Zanje sta le dye možnosti, premagati vihar. oteti ladio in sebe ali — umreti.
V	takem položaju se nahaja danes jugoslovansko delavstvb. Vse. kar si je v tridesetletni dobi priborilo, skušajo zastopniki meščanstva s par uredbami ukiniti.
Človek je majhno bitje. Ali to mu ni
všeč: on hoče biti — še manjši.
Priroda ga je postavila na zemljo. To ie prašek v neskončni brezmejnosti. V sa-mr Rimski cesti je okrog osemnajst milijonov nepremičnic. Vsaka taka nepremič-nica je solnce in misliti ie. da ima vsako okrog sebe planete, kakor naše. Videti jih ne moremo, ker nimajo svoje svetlobe; s pomočjo fotografske plošče, ki je veliko občutljivejša od našega očesa, so pa eksistenco nekaterih že dognali.
Naša Rimska cesta ie le en svetovni sistem; takih megel ie nešteto, ki jih vidimo z našimi daljnogledi, neskončno več pa nam nevidnih. Za ogromno število svetov nimamo ne izraza ne pojma.
Povsod so pogoji za življenje, in kjer so pogoji tam je tudi res življenje. To lahko opazujemo na zemlji. Kaplja vode je svet za ''nfuzijej v teminah oceanskih globočin. v zraku, v blatu, v kraških jamah, na snežnikih in na severnem ledu se na j
Koliko truda; in žrtev so si prizadjale delavske organizacije, da pribore delavstvu za slučaj bolezni ali nezgode varstvo.
Še pred dobrimi dvajsetimi leti so metali podjetniki delavce, če so oboleli, kot izžeto citrono na cesto. Kaj je bilo podjetniku mar. če mu je ta delavec garal m ustvarjal kapital takrat, ko je bil še zdrav. In ko si je ravno radi prevelikega garanja, in premajhne plače, s katero se ni mogel zadostno prehraniti, skvaril svoje zdravje — ga je podjetnik bolnega odslovil z besedami: Jaz plačam le delo in ne bolezni.
Kdo se ne spominja silnega napora organiziranega delavstva, shodov, manifestacij in štrajkov, za bolniško zavarovanje.
Skupnemu nastopu delavstva se je končno posrečilo pridobiti v obliki bolniške blagajne tako inštitucijo.
Od začetka je bil ta zavod zelo enostaven. skoro vsaka tovarna je imela svojo bolniško blagajno, v kateri so komandirali podjetnikih pač tako kakor je bilo zanje boljše. Sčasoma je pa delavstvo spoznalo, da taki majhni zavodiči. komandiram od podjetnikov, ne nudijo delavcem nikakršnega varstva, ker prvič podjetniki nimajo interesa na dobrem zavodu in drugič majhen zavod ne zbere dovolj sredstev za. podporo.
Delavci so spoznali da ze treba:
1. Iztrgati bolniške blagajne iz rok delodajalcev, ki na njih nimaio interesa in jih izročiti v roke zavarovancem, to je delavcem.
2. Spoznali so. da je treba majhne zavode. ki niso mogli ne živeti ne umreti, spojiti v en velik zavod, kateri bo mogel velikopotezno priskočiti obolelemu zavarovancu na pomoč.
Naša bolniška blagajna je to misijo dobro izpolnila. Iz majhnih drobcev je sestavila velik zavod z milijonskim kapitalom. kateri bo z vso resnostjo lahko vr-Sil svojo humanitarno dolžnost. Kdor se podobneje zanima za krasne načrte, katere hoče zavod izvesti na korist svojih zavarovancev, naj čita referat blagaj-ničnega šef-zdravnika dr. Bleiweisa. ki je izšel pred kratkim v podlistku »Na-pireja«. Opozoriti hočemo le na eno dejstvo.
Prejšnje majhne blagajnice so dajale svojim članom komaj toliko podpore, da ie bilo vredno tega imena, in še to le za
de življenje. Tudi na svetovih izven naše zemlje ie.
Naš planet ni v vesoljnosti niti toliko kolikor majhna vas na zemlji.
Ampak človeku se zdi prevelika. Še to je moral razdeliti v države in državice, v domovine in domovinice. okrog njih ie notegnil meje in mejice. in zaradi teh mej in mejic se bojuje, kolje, mori, uničuje!
Majhna je naša zemlja, ali kot noriš-čina ie velika.
Ves neskončni svet je enake snovi; to nam dokazuje spektralna analiza, to nam pripovedujejo meteorji, ki ^padajo, posli tujih svetov, na zemlic. Nič neresničnega ne bi bilo. če bi človek dejal: Svet ie moja domovina, prebivalci Marta in Venere. Siriovih in Veginih planetov so moji bratje, kakor zemljani!
Ali še zemlja sama mu je prevelika; en sam kotiček na tem prašku mu je »domovina«.
Kratko dobo. Ko je delavec po večtedenski bolezni potkpore najbolj potreboval, ker ie izčrpal že tudi prihranke, mu je pa blagajna ukinila svojo podporo. Sedaj je to drugače.
Če vidi blagajna, da gre za resno bolezen, se ne straši niti stroškov poslati delavca v zdravilišče.
Navajam le en slučaj kot posebno drastičen. V kamniški tovarni železnin je bil zaposlen kovinar sodr. V., ki je nenadoma zbolel. Poznam ga že dalje časa. zato sem se čudil, kako je bilo mogoče tako na hitro zboleti. Shujšal ie tako. da ga skorai ni bilo več poznati, tožil mi ie. da ga boli v prsih, da nima teka itd. Ker sem se bal. da bo to jetika, sem mu svetoval. da naj gre nemudoma k zdravniki!. Ta mu je nasvetoval nujen počitek in spremembo zraka. Seveda ie to lažje reči kakor izvesti, kajti, kie pa naj dobi dečko denar, da bo počival in spremenil zrak. Spomnil sem se na bolniško blagajno in mu svetoval, naj prosi, da ga ta odpošlie v kako zdravilišče. Blagajna je njegovi prošnji ugodila in danes po. dveh mesecih, katera ie prebil v zdravilišču Topolšica na Štajerskem, se vrača zdrav in otet gotove smti na ietiki, k svojemu deiu. Za svoje življenje se mora zahvaliti delavskim organizacijam, ki so izvo-jevale in izboljšale bolniško zavarovanje.
Vse to Da je v nevarnosti da delavstvo izgubi.
O	bolniškem zavarovanju ie izšla nova naredba ministra za soclialno politiko dr. Kukovca. V glavnem hoče uredba poslabšati bolniško zavarovanje s tem, da hoče uriniti v vodstvo blagalen polovico delodajalcev in, da hoče napraviti iz enega več zavodov. Namerava ustvariti za rudarje posebno, za želzničarje posebno in za drugo delavstvo zopet posebno blagajno.
Torej mesto zvečavati, hoče zmanjšava«. Strokovna komisija je z akcijo že pričela. Zaenkrat odpošlje v Belgrad posebno deputacijo, ki mu bo razložila svoj ogorčen protest, če la ne bo pomagal, bo Strokovna komisija apelirala na delav-sivo. Zaupniki odpravite vse! Ta bitka ne sme biti izgubljena, sicer bo delavstvo strašno oškodovano!
Minister Kukovec je pristaš demokratske stranke, če to Uredbo izvede, velja naš boj tej stranki. Predno izgu-
i Migfrrr •i ■■ iwrirrniTTM 1	■■
Smešen je človek in komičen je njegov patriotizem. Kakor da bi hotel na veke vekov ostati otrok, ki si ne upa izpu-ti materinega krila, v strahu, da se izgubi!
Tako majhna je ta zemlja — in neskončen ie svet. In kdo še ni občutil njegovega neizrečnega čara, če se je v jasni noči zagledal v bleščeče zvezde, v katerih drhti toliko skrivnosti in toliko privlačnosti!
Povečal bi se človek sam. če bi povečal svojo domovino. Nič bi ga ne stalo, če bi porušil umetne plotove, ki so^jih med dežele in narode postavili naši očetje. ki so smatrali zernUo še za ves svet. In če bi se združilo človeštvo da se otrese vseh malenkosti in postane veliko v življenju in stremljenju.-------
Tu je naš sosed Mars. tam naša soseda Venera. Tudi tam je življenje. Ce bi bil človek večji, bi iztegnil svojo roko. da bi pozdravil svoje brate in sestre tam go-
bimo svoje v tridesetletnem boju pridobljeno zavarovanje, mora kapitulirati vse.
Tovariši na krov!
Skrivnosti.
V	Sloveniji Imamo poleg itaših pravih delavskih strokovnih organizidi tudi črno in plavo strokovno organizacijo. Čr- ' na organizacija si je nadela ime »Jugoslovanska strokovna zveza«. »Novi čas« je nje glasilo, obenem pa izdajalo voditelji črne organizacije »Našo moč«, kateri pravijo delavci »Naša moč« in včasih »Naša slabost«. Voditelji črne strokovne organi-' zacije so nedavno pri neki konferenci far-bali na deželni vladi, da imajo 18.000 strokovno organiziranega delavstva v svoji Jugoslovanski strok, zvezi. Med klerikalnim delavstvom se pa skrivnostno šepeta, da še 5000 delavcev in delavk ne plačuje prispevkov. Ne vemo. če so te govorice resnične ali čenče, toda marsikaj zbuja v nas sum, da v klerikalni delavski šentflorjanski dolini ni vse tako. kakor bi to radi natvezili vladi. ž
Klerikalno časopisje je naznanilo, da bo občni /bor klerikalne »Jugoslov. strok. zveze» v nedeljo 24. sept. 1921. V »Naši moči» ie Jugoslov. strok, zveza objavila nekaj številk iz katerih se ne jnore dobiti tiste iasne slike o stanju organizacije, katere dobivajo člani iz letnih računskih zaključkov naših strokovnih organizacij. To da misliti. Neprijetne občutke vzbujajo med nami tudi govorice, katere Širijo.med klerikalnim delavstvom, da’vlada v bla-: cajnah klerikalne Jugoslov. strok, zveze strašna suša in da ta organizacija ne zdrži iz lastne moči niti dvatedenskesra štraj-ka. najmanj še svoje strokovne skupine. . Če je to res. potem se je moralo naravnost brezvestno gospodariti s krvavimi delavskimi žulji.
Govorice, katere beležimo, potrjuje tudi neka druga okolnost! Bahavo klerikalno časopisje, katero je včasih objavlja- '
lo	kilometerske članke o občnih zborih Jugoslov. strok, zveze, o letošnjem sep-remberskem občnem zboru ni poročalo ničesar. To ie zelo sumljivo. Krivdo na gospodarskem polomu pripisujejo klerikalni ’ delavci glavnemu tajniku Jugosl. strokov, zveze, kaplanu Koniljancu. kateri namreč ni bil več izVolien za glavnega tajnika ln ie bil izvoljen zato sijajno plačano mesto' bodoči profesor študent Sušnik, kateremu
ri in od njih izvedel, kakšna je njihova domovina in jim Dovedal kakšna je naša. Pustil bi svoje malenkostne prepire, rešil bi svoje krušno vprašanje, da ne bi bilo treba milijonom neprenehoma skrbeti, kaj bo z golim življenjem, temveč bi lahko posvetili svoje sile višjim ciljem. Razbil bi puške m polomil sablje, te žalostne ostanke barbarske dobe, pa bi nabavil teleskope in spektroskope in mogočne signalne aparate:
Izbrisal bi meje na zemlji in jih razširil čez zemljo.
Ali on noče biti velikan. Rajši je polž in mravljinec, in da more varati samega sebe. si je izmislil bajke o polžji in mravlji slavi!
niti oSnoVni pojmi mocJemO strokovne organizacije niso znani.	■
Poloma v Jugoslovanski strokovni zvezi bi se veselili, če bi se nam ne smilili vinarji klerikalnih delavcev in delavk, katere nikdar dovolj sita klerikalna bisaga iz njih izžema.
Polletni občni zbor »Ljubljanske podruž. lesnih delavcev
se je vršil v nedeljo, dne 25. septembra 1921 v mali dvorani »Mestnega doma«.
Zborovanje ie otvoril predsednikov namestnik sodr. Gašpari. ker je bil predsednik odsoten. V kratkih besedah poda načelstveno poročilo in ostro obsoja dosedanji odbor in njega nedelavnost.
Sodr. Brajer prebere zapisnik zadnjega občpega zbora z dne 13. februarja 1921. ker ni ugovorov, se smatra odobren.
Nato poda blagajniško poročilo sodr. Bradeško: Centralnemu v.odstvu se je odračunalo v tem času: skupni dohodki 44.790 K 20 vin., skupni izdatkj (za razne podpore in upravne izdatke 4523 K 20 v., torei čistega 40.267 K. Lokalna blagajna pa ie imela vseh dohodkov 2507 K 40 v., izdaja pa je za izredne podpore 1190 K, za krajevno agitaciio 70 K. izobrazbo 260 K. upravne izdatke 936 K 10 vin., torej skupno 2676 K 10 vin., je primanjkljaja 168 K 70 vin.
Poročilo nadzorstva odpade, ker je Preglednik računov odsoten.
Pj-j volitvi v novi odbor so bili izvoljeni za predsednika Pokovec Josip, podpredsednik Škabin Leopold, tajnik Brajer Rudolf, blagajnik Iglič Pavel, odborniki: Kvas Peter. Tomšič Franc. Er-javc Franc: za namestnike: Hafner Ciril, Novak Franc. Naglič Filip. V nadzorstvo Da: Lenasi Franc. Osterman Jakob, Virant Anton: namestnik Dolenc Ivan.
Nato se sodr. Gašpari zahvali za zaupanje in prosi novega predsednika kakor tudi ves ostali odbor, nai prevzame poslpvanie ter nai vestno in marljivo deluje v dobrobit društva in delavstva sploh.
Sodr. Pokovec prevzame mesto predsedstva, se zahvali za zaupanje ter prosi vse sodruge za smotreno sodelovanje. za zaupanje v odbor in za odkritosrčnost. svari na pred' zahrbtnostjo, katere se nekateri sodrugi žal tako radi poslužujejo.
Predsednik osrednjega društva sodr. Zore se najprej spominja v zadnjem pol-letu umrlega člana Baica. kateremu bodi blag sipomin. Nadalje poroča o poteku zadnje stavke, katera ie v moralnem pogledu zelo dobro izpadla, v gmotnem pa žal ne toliko, kot smo pričakovali. Ker pa cene živilom rapidno naraščajo in dosedanje plače ne zadoščajo niti za prehrano, kaj šele za obutev in kurjavo, zato bo moral novi odbor takoj povzeti potrebne korake za zboljšanje plač. Nadalje. anelira na sodruge. naj vsak po svoji mo-cj gmotno podpira stavkujoče mariborske mizarske pomočnike, da se tako pokažemo zavedne, obenem pa tudi hvaležne. kajti tudi oni so prispevali v času naše stavke s podporami, kolikor so pač največ zmogli. Prepričan je. da bo šel novi odbor z veseljem na delo. kajti tega ie veliko. Treba ie urediti zaupniški sj-stem. v svoje okrilje priklopiti tesarje, kateri spadajo tudi k lesnim deavcem in judi vse ostale uposlene po malih obratih, kateri še ne čutijo potrebe priti pod okri-
lje strokovnfli organizacij. NaidaJje piripo-roča. da se povišajo prispevki, da bo za slučaj potrebne obrambe vse pripravljeno.
Po kratki debati sodrugov: Igliča, Vidmarja. Godca. Gašparija in Novaka se zedinijo v tem. da se pričenši s 40 tednom prične plačevati mesto 6 K 10 K tedensko. Povišek 4 K se odračuna v podružnični stavkovni sklad, kar je soglasno sprejeto.
H koncu povabi predsednik sodrug Pokovec novi odbor na prvo sejo v torek 27. septembra ter se zahvali vsem navzočim za njih udeležbo in zaključi zborovanje.
A. B, C.
Svetovno delavsko gibanje preživlja in je deloma že preživelo veliko notranjo krizo. Ta kriza delavstvu ne bo škodovala. če bo iskalo vzrokov, ki so jo povzročili in jih bo energično odstranilo. V naše največje zadoščenje se je pričela v delavskem časopisju po vseh državah velika debata, ki ima namen odstraniti vzroke notranjih slabosti. Tudi pri nas v Sloveniji smo hvala bogu opustili malenkostne osebne kritike, ter začeli razpravo o notranji ureditvi delavskih organizacij. »Naprej« in »Ljudski Glas* sta posvetila vprašanju reda in discipline v delavskih organizacijah že cele kolone. Ker je to vprašanje tako zelo važno, da eksistenčne važnosti, za naše delavstvo, hočemo tudi mi označiti naše stališče ter s tem doprinesti svoj skromni prispevek k razčiščeniu tega problema.
Razdor med nemškim, francoskim in italijanskim proletarijatom so povzročila PTedvsem razna taktična vprašanja. Eni so hoteli rešiti proletariiat z enim samim silnim udarcem, drugi so pa trdili, da je za spremembo gospodarstva treba naravnega razvoja. Cim boli so prvi zatrjevali. da bo šlo vse gladko, tembolj so se drugi bali, da bo ta akcija ponesrečena in da bo imela za posledico silno reakcijo. Sprva so se ta vprašanja rešavala v krogu voditeljev, kasneje pa. ko je bilo oči-vidno. da med tema dvema strujama skupno delo ni več mogoče, so ti voditelji apelirali na proletarijat. S tem je bil razdor novzočen v vsej svoji velikosti.
Sicer se je tudi pri nas vršila o teli vprašanjih razprava, vendar ogromna večina našega delavstva temu vprašanju še davno ni dorastla. Razdoru pri nas niso bili prvi taktični problemi, temveč ne-poimovanju organizacijske misli. Kdor tega ne veruje, naj si ogleda časopisje iz te dobe, pa bo videl, da tam ni nič kot osebne obdolžitve in sumničenja o osebnemu poštenju raznih zaupnikov.
Prva skupina je razne osebe napadala, druga se ie pa morala seveda braniti. če imajo torej nemški in drugi so-drugi razčistiti vprašanje poti k socija-lizmu. moramo po drugi strani mi jasno povedati, kal ie organizacija. Začeti moramo s tem. da natančno označimo, kakšne dolžnosti in kakšne pravice ima posameznik v organizacijah. Povedati moramo. da se je posameznik, ko je storil svojo dolžnost napram organizaciji, pridobil pravico do enega glasu. Ce hoče kako načelo uveljaviti, naj skrbi, da pridobi zanj večino, če te ni dobil, se mora brezpogojno pokoravati. Skratka, raztolmačiti In uveljaviti je treba v organizacijah demokraciio. s tem bosta obenem upostavljena tndi red in disciplina. Statuti
našiti' organizacij so na teh principih ustvarjenL kdor hoče torej, da se bo naše delavstvo iz krize, ki jo ie prestalo, kaj naučilo, naj skrbi za to. da bo najprvo sam in potem tudi drugi respektirali organizacijski štatut. Začnimo, pri A. B, C, drugo potem bo lažje.
Razprava pri obrtnem sodišču.
Dne 30. pr. m. se je vršila pri obrtnem sodišču razprava proti gospe j Tereziji Bizjak, vdovi pek. mojstra v Ljubljani. Tožitelj. sodr. Janko Borštnar, je delal pri gospej Bizjak kot pekovski pomočnik od 19. septembra do 24. septembra 1921. kot nadomestni delavec s plačo 400 K za šest dni. V tej pekarni se dela s špecijelnim gospodarskim dnevnim receptom,
Jasno dokazuje samo sledeče: V, ppndeljek je bilo 230 litrov vode porabljene za .izdelano pecivo in v soboto pa 410 litrov vode. toraj še enkrat toliko z istimi delavskimi silami.
Uvidimo, da ni mogoče, da bi se ne kršil 8urni delavnik v tem podjetju.
Sodr. Borštner si je vsaki dan zapisal čezurno delo. tako da mu je koncem tedna bilo nič manj kakor I6V2 ure čezurno delo. to je povprečno 3% ure na dan.
Sodr. Borštner je v soboto predložit seznam čezurnega dela. Gospa Bizjak ga je zavrnila, da ne plača čezurno delo. Tenu je sledila tožba. Gospa Bizjak je plačala sodr. Borštnerju za čezurno delo 250 K. S tem je priznala, da se pri njej dela no IIV2 ure na dan. in sicer od pol 1. ure ponoči do 12. ure opoldne. Tu se vidi. da se krši zakon o Surnem delavniku na eni strani, in zakon o prepovedi nočnega dela na drugi strani. Radovedni smo. kaj k temu poreče Inšpekcija rada.
Iz kovinarske organizacije.
Celje. Podružnica kovinarjev v Čelni naznanja vsem svojim članom, da je otvorila svojo pisarno s 1. oktobrom t. 1. v gostilni pri »Jelenu«, Kralja, Petra cesta Št. 37. Uradne ure so ob delavnikih od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah od 8. do 16. ure dopoldne, kier lahko vsak član obračuna svoje prispevke in dobi eventualne informacije. Kovinarji, ki še niste v naših vrstah, pa imate priložnost, da se lahko vpišite, vpišite se. kajti le v združenju je moč in pot do naše zmage in pravic! — Podpore se izplačujejo samo ob nedeljah dopoldne — Blagajnik.
Celje. (Pojasnilo in poziv.) Podpisana podružnica kovinarjev objavljal da Remšak Ivan. član št. 625 ni dvignil sam brezposelne podpore, ampak Ramšak Alojzij. Dotično osebo pa. katera ie dvignila za Ramšak Alojzija podporo, poživljamo, da jo nemudoma vrne v našem tajništvu, ki se nahaja v gostilni pri »Jelenu«. Kralja Petra cesta v Celju, sicer smo primorani zavzeti drugo pot in njegovo ime v jvnosti ožigosati. — Odbor kovinarjev v Celju.
Lesni delavci.
Izkaz vposlanih prispevkov za stavko lesnih delavcev v Ljubljani:
Loka p. Žusmu 20 K. Jurklošter 8 K, Gorje 34 K, Črnomelj 135 K. Milanov.vrh
298 K« - A' r- 1 v » v V v ■ V • -
Maribor. Dne 13. sepfem5ra 1 I. so pognali mariborski mizarski mojstri svoje pomočnike v stavko, namesto da bi jim dali to. kar krvavo prislužijo — priboljšek
—	h koščku kruha. Pomočniki vztrajajo solidarno in bodo tudi toliko časa. dokler mojstri ne bodo sprevideli, da ie treba tudi delavcu živeti, brez katerih bi oni sami ne mogli. Delavstvo se dobro zaveda, da sravka ne sme propasti in tudi ne bo. četudi se gg. mojstri na vso moč trudijo kako bi zlomili delavcem roke. Gg, vaš trud ie zaman, delavske roke so žuljave in trde, ki se ne boje vaših zlobnih pogledov. _
Javnost lahko sama presodi v kakih razmerah živimo. Draginja dnevno narašča. plače pa so tako minimalne, da se z njimi pri najboljši volji ne da živeti, tudi še tako skromno ne. Seveda naši gg. v Mariboru tega ne vidijo, ker oni imajo itak vsega v izobilju.
Vedno govoričijo ti gg., da ie treba domačo obrt dvigniti in da se vsled tega ne dado piače reguliraj Pristajamo na prvo. morda še boli kakor oni sami. nikakor pa ne na drugo. Zakaj bi se morala vsaka stvar napravljati ravno na račun delavca, podjetniki pa bi si postavili za udobnejše življenje vile, miorda kar cele gradove. Jeli .to prav? Mislimo, da vsak trezen človek presoja, da je to grozovita krivica.
Naši mojstri namreč še vedno mislijo. da žive v stari Avstriji, kjer so delali kar so hoteli, in da smejo še sedaj postopati z delavci kakor z živino. Pomočniki si bomo poiskali delo lahko drugod, javnosti pa priporočamo, da bojkotira take podjetnike, katerih največja želja je izstradati koga. Mizarskim pomočnikom in tapetnikoro svetujemo, da ne potujejo tja, dokler se stvar ugodno ne reši. Ostalo delavstvo pozivamo, da pomaga kar v največii moči. stavkujočim!
Mezdna gibanja.
Mezdno gibanje mlinarjev. Pri pokrajinski vladi oddelek za socijalno skrbstvo so se vršila pogajanja dne 21. in 26. septembra pod vodstvom gosp. komisarja dr. Skubica, ki so se včeraj delno zaključila z opombo, da se ponovua pogajanja vrše meseca oktobra za nadaljnih 10 odstotkov. Takoj se pa izplača povišek od 19. septembra nadalje 20% in obenem do oktobra Pa nabaven prispevek za vsake-
ga uslužbenca po 250 K. .za ženo po 200 in za vsakega otroka do 14. leta pa po '= 50 K. — Isto velja glede nabave moke: za vsakega delavca tedensko po 4 kg. za ženo in otroke po 2 kg za belo moko po 3.50 K in krušno moko po 2 K kilogram. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju ie s temi pogajanji doseglo lep uspeh — kljub temu, da še ne odgovarjajo plače mlinarjev današnji draeinji.
Dopisi.
Mislinje. Dne 29. septembra t. 1. se je vršil na posestvu g. Pergeria v Mislinjah komisijonelni ogled radi odpuščanja delavstva in drueih nedostatkov v obratu. H komisiji so bili povabljeni vsi merodajni uradi, katere bi cela zadeva morala precej zanimati. Vabilu pa se ni odzval obrtni nadzornik iz Celja, kateri je imel gotovo posla kje v kaki drugi tovarni, da nadzoruje posamezne delavce, da si ja kak predrznež ne dovoli se organizirati, kar ie po njegovem mnenju kršenje delavskega reda. Zato bi tem potom poživljali obrtnega nadzornika, da naj se zaveda kako službo ima vršiti in nai skrbi, da bodo delavske pravice varovane, ne oa vedno in vedno kršene, ravno od državne osebe, katere nalog ie ravno obraten. kakor pa ravna. Nadalje smo ooazili. da tudi zdravstveni odsek ni poslal svojega zastopnika, katerega nalog bi bil pregledati delavska stanovanja, v katerih pošten človek stanovati sploh ne more. morda bi bilo nrikladno za kakega višjega gospoda. Tu se vidi. kako naše oblasti skrbe za dobrobit svoiih državljanov. Drugače na se ie oborožil to not Erospod pl. Pereer. Najel si je namreč slovenskega advokata iz Slovenjgradca. Pomislite slovenski advokat zagovarja nemškega kapitalista proti izstradanemu slovenskemu ljudstvu in mu pomaga vreči čim več delavstva na cesto in tako izpostaviti največii bedi. Tu se vidi kam privede igoističnost človeka. Mi se le čudimo temu. če namreč ubogi delavec kai malega zagreši se ga takoj požene preko meje. ta mogojec. kateri je pa nanravil že toliko gorja, pa še sedaj mimo uživa naš kruh in še celo varovan na vseh krajih. da se mu ia ne pripeti najmanjša krivica. Vlado poživljamo, da vendar na-
pravi konec temu lerufemu preganjanju ta noostavi zaželieni red. kateri bo v prid delavstvu in gospodi. Ali zadenemo &xdi sedaj na gluha ušesa?____________________
Razno.
Tržne cene najpotrebnejših živil t oktobra 1921 v Ljubljani.
1 kg govejega mesa I. vrste 28—32 kron. II. vrste 20—26 K: 1 kg teletine I. vrste 26 K. II. vrste 24 K: 1 kg svinjskega mesa I. vrste 44 K, II vrste 40 K; 1 kg slanine 50—55 K; 1 kg masti 70 K; 1 liter mleka 8 K; jajce komad 3 K 50 vin.; 1 kg belega kruha 16 K; 1 kg črnega kruha 12 K; 1 kg kave 106—116 K; 1 kg kristalnega sladkorja 46 K: 1 kg sladkorja v kockah 52 K; 1 kg kavne primesi 22 K; 1 liter namiznega olja 62—68 K: 1 liter kisa 4 K; 1 kg soli 6—7 K; 1 kg moke št. 0 18 K 50 vin.: 1 kg moke za kuho 17 K; 1 k? bele krušne moke 15 K; 1 kg črne moke 14 K; 1 kg kaše 12 K; 1 kg iešprenja 12 K; 1 kg koruzne moke 12 K:
1	kg koruznega zdroba 13 K: 1 kg pšeničnega zdroba 19 K; 1 kg aidove moke I. vrste 18 K; 1 kg aidove moke II. vrste 16 K; Q premoga 80 K; m* trdih drv 260 K: 1 kg kislega zelia 10 K: 1 kg fižola 10 K; 1 kg čebule 8 K; 1 kg krom-pirja 4 K.
Zahvale.
Vsem delavcem tovarne Polak, ki so
mi količkai pomagali z denarnimi prispevki. izrekam najtoolejšo zahvalo. — Josip Hribar.
Porcelanski delavci v Libojah se naj-
iskreneiše zahvaljujemo za nam nabrane oodpore za časa stavke. Sprejeli smo od Okrožne strokovne komisije v Celju nabrano podDoro od: zlatarjev v Celju 357 kron. oblačilne stroke Celje 86 K. pekov v Celju 166 K, kovinarjev tov. Cinal v Celju 92 K 20 vin., kovinarjev tov. Westen v Celju 463 K. mlinarjev v Celju 92 K. rudarjev v Trbovljah 274 K. rudarjev v So-nenberg Liboje 93 K 20 vin., porcelanskih delavcev Sonenberg drugi znesek 142 K.
—	Odbor.
Širite list „Delavec“.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska „USiteljBka tiskarna* v Ljubljani.
 ^
l	KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA,	j
Postni predal št. 13. — Poštni ček. rac. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana".	’
TjT) A TVTTT ATT	sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge
11	J\x\lNlJuiN I WJ^l^llil-jl-ji\. (jo dne dviga po 41Sa ®loJ večje vloge proti polletni odpovedi po 5 °|o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podružnice
Bela, Sava, J Ptuj, Maribor.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
— . —	nad	2	^2	milijona kron.	1	-
Pristopnina K 10‘—.	član	društva	postane	lahko vsak!	Delež K 200.
Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.