GLASILO KOLEKTIVA 6G2DUEGA GOSPODARSTVA WOVO MESTO NOVO MESTO, AUGUSTA 1%5 ŠT. 4 LETMiK II. Izdajatelj? delavski svet gozdnega gospodarstva novo mesto UfcEJA UREDNIŠKI ODBOR* urednik ing. Jože letrič in člani *h£. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle Rade Jože VSEBINA 1. * Sklepi organov upravljanja 2. Aktiv komunistov GG se je sestal na svoji drugi konferenci 3. Poročilo o poslovanju Gozdnega gospodarstva Novo mesto v času od 1. 1. do 30. 6. 1965 4. Nekaj podatkov o uporabno sl in ekonomičnosti žičnega žerjava "KS-1" na GO Novo mesto 5. Primerjava izostankov z dela vsled nezgod in, obolenj za prvo polletje 1964 in prvo polletje 1965 6. Vetrolom v gorjanskem pragozdu 7. Poletno piki ranje in mehanizacija v gozdnih drevesnicah 8. Analiza nezgode 9. Določila pokojninskega zakona za udeležence NOB 10. Gozdovi Bele krajine po drugi svetovni vojni 11. Čestitke 12. Spomini s študentske prakse 13. Reforma nas ni presenetila Stran 1 6 19 43 45 50 52 54 56 58 61 62 65 / SKLEPI ORGANOV- UPRAVLJANJA Od izida zadnje številke Dolenjskega gozdarja so se člani delavskega sveta dvakrat sestali. Na svoji drugi seji so obravnavali sledeče probleme in sprejeli te-le sklepe: 1. Na podlagi razpisa posojila za gradnjo in popravila svojih lastnih stanovanj je vložilo prošnje več kot 60 delavcev, ki so zaprosili nad 29 milijonov din. Na predlog komisije je delavski svet odločil, da prejmejo posojila nasladnjirdelavci gozdnega gospodarstva: Gradbeni obrat: Jeršin Alojz in Petretič Martin, GO Trebnje: Šalehar Anton, Kisovec Franc, Špelič Marija, Smolič Jože in Zupančič Cilka GO Črnomelj: Barič Greta, Butala Peter, Hodorovac Andrej, Režek Marko, Radojčič Simo, Kurs Stanka, Fabjan Anton, Želko Martin, Vrlinič Rade in Klepec Anton, GO Črmošnjioai Kastelic Matija, Hodorovac Zvonko, Kump-ATartiii^ Goxičan Ivan in Vidmar Franc, GO Podturn: Turk Ivan, Podržaj Jože in Fink Kostja, GO Straža: Longar Ciril, Žigman Jože in Legan Alfonz> GO Novo mesto: Kastelic Franc, Jenič Drago, Turk Jože, Forneci Milan, Bele Anton, Jenič Rudolf, Novak Franc, Gašperič Jože, Strajnar Vera, Kotar Anton, Kralj Martin in Bukovec Ivan, uprava: ing. Janez Penca, Klobčar Ivan, Cerar Scane, Za novogradnjo je T-rsj-.-.': 18 prosilcev 5,250.000.- za popravila pa je prejelo 35 prosilcev 7,750.000.- 2 Delavski svet je odobril nakup stanovanjske hiše v Črmoš-njicah v kateri stanuje Zupančič Karel in hiše v Srednji vasi, v katero bi se vselil Hodorovac iz Planine. Istočasno pa je sprejel sklep, da se ti dve hiši odprodata navedenim delavcem za kupljeno vrednost proti dolgoročnemu odplačilu. , . 2. Delavski svet je razpravljal tudi o spremembi plana gozdnogojitvenih del v zasebnem sektorju. Zmanjšanje nekaterih del, kot so čiščenje in obžetev, je potrebno zaradi povečanja stroškov in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v občinskih gozdnih skladih. Pri tem je bil plan osnovanja intenzivnih nasadov povečan, 3* Na predlog gozdnih obratov je delavski svet določil delovni čas za delavce gozdnega gospodarstva. • Po sklepu je delovni čas za vse delavce enak in traja 8 ur na dan vse delovne dneve, razen prve tri sobote v mesecu, ko se ne dela. Urnik velja za vse leto. v » Ker ni urejen delovni čas za delavce, ki delajo-na delu za določen čas, je potrebno pripravi ti. osnutek e•delovnem času in delovni čas prilagoditi praksi. 4. .Delavski svet je določil normative za voznike motornih vozil, ki so odvisni od dolžine prevožene poti in teže vozila. 5. Delavski svet je sprejel začasne sklepe in sicer: a/ Sklep o sprejemu delavcev na delo. S tem sklepom je določeno, da sprejemajp delavce na delo samo obratni delavski sveti in da se za nezasedena vodilna mesta objavi razpis. Opisano je delovno razmerje za nedoločen čas in kdaj lahko delavski svet sprejema delavce na delo za določen čas. b/ Začasni sklep o delovnih dolžnostih in materialni odgovornosti delavcev. Po tem sklepu je pristojen za izrekanje kazni obratni delavski svet. Nadalje so napisane vrste kazni, postopek pri izrekanju kazni in kršitve delovne dolžnosti. Določen je tudi postopek za ugotavljanje in ukrepanje proti kršilcem materialne odgovornosti. c/ Začasni sklop o prenehanju dela. Po tem sklepu preneha delo delavcu v delovni organizaciji samovoljno, sporazumno, zaradi odprave delovnega mesta, zmanjšanja obsega dela, delavčeve nesposobnosti, zaradi izključitve in drugih okolnosti. Določena je tudi doba do kdaj mora po odpovednem roku delavec še ostati na delu. S tem v zvezi so podane tudi pristojnosti obratnega delavskega sveta in vodje delovne enote. t *, ■ d/ Sprejet je sklep s katerim se spremenijo nekatera določila v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Spremembe so tele: Delavcu, ki je premeščen iz enega dela na drugo delo pripada osebni dohodek po delu, ki ga opravlja na novem delovnem mestu. Ukine se nadurno delo. Osebni dohodek delavca na dan državnega praznika se izračuna na podlagi prejetega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred nastopom dopusta. Delavec, ki gre na odsluženje kadrovskega roka nima več pravice do enomesečne nagrade. Delavci, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi bodo odslej plačevali del prispevka po 1500 din mesečno in ne 600 kot je bilo določeno do sedaj. Ukine se odpravnina. 6. Delavski svet je pooblastil direktorja, da sklene pogodbo z Inštitutom za gozdarstvo o nadaljnem financiranju raziskovalnega dela na našem področju. Gozdarski inštitut bo za naše potrebe napravil nalogo "Plantaže iglavcev nA-Dolenjskem'J-. 7. Delavski svet je imenoval režijski odbor za izvajanje del pri intenzivnih nasadih. V odboru so: Adamič Danijel, Belopavlovič ing. Danica in Mehle ing.Konrad . Za nadzornega organa je bil imenovan Petrič ing. Jože. 8. Na predlog računovodske službe je delavski svet sprejel sklep, da se prenese na sklad skupne porabe 25,000.000 din, ki so ostala v lanskem letu nerazdeljena. 9. Delavski svet je imenoval komisijo za pregled žičnih in ostalih strojnih naprav v kateri so: Kure ing. Jože, Kopinč Franc in Špiletič Bogo. 4 10. Delavski svet je sprejel sklep v katerem je določil, da se delavci na delovnih mestih logar, manipulant in revirni vodja začasno premestijo na delo pri čiščenju gozdov. To velja za tiste delavce, ki nimajo dovolj dela v svojem poklicu. 11. Sprejet je bil sklep o nabavi električnega stroja za brušenje verig pri motornih žagah. Na tretjem zasedanju je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Potem ko je bilo podano poročilo o poslovanju je de- lavski svet potrdil polletni obračun.'Obračun je podan v pričujoči številki. * 2. Spremenil je plan investicijskega vzdrževanja za ceste. Po novem planu je določenih za cesto Radoha 2,5 milijonov din, za cesto Prežek 1 milijon din, Podgozd 3 milijone din, Pogorelec 3>5 milijone din, Ponikve 2,9 milj. din, Pečke 1 milijon din in Korita 1,65 milijona din. 3. Gozdno gospodarstvo pristopa po sklepu delavskega sveta k novi komercialni banki, ki se bo imenovala NOVA BANKA. 4. Sprejel je sklep o ustanovitvi menze na Gozdnem obratu Podturn in delovišču Planina. V Podturnu je potrebno adaptirati prostore za kar odobri delavski svet potrebna sredstva. V menzi se bo pripravljalo enolončnice za delavce tega obrata* Na Planini se bo v menzi pripravljal dnevni obrok. Tudi za to menzo- so odobrena finančna sredstva. 5. Delavski svet je imenoval tov. Špiletič Bogota v svet zavarovancev občine Novo mesto. 6. Po sklepu delavskega sveta lahko prenese gozdno gospodarstvo stanovanjsko hišo na Komarni vasi na gojitve no lovišče Rog. Hiša je na zemljiški knjigi vpisana na gozdno gospodarstvo, dejansko pa z njo upravlja gojitveno lovišče. 7. Delavski svet je odobril posojilo poslovnemu gozdarskemu združenju v znesku 3>242.500 din. 8. Razpravljal je o pritožbi pomožnega logarja M. J. in sprejel sklep, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. 9* Na podlagi razprave o maloprodaji je sprejel sklep, da se razširi predmet poslovanja na ODKUP IN PRODAJO PREDELANIH IN NEPREDELANIH GOZDNIH PROIZVODOV in ustanovi obrat, ki bo vršil posle v zvezi s prodajo lesnih proizvodov. / 10. Za strokovno šolstvo v občini Nove mesto, Črnomelj, Trebnje in Metlika je odobril 2 milijona din. 11. Delavski svet je na podlagi obširne diskusije zadolžil strokovne službe, da pripravijo gradivo o spremembi terenskih dodatkov in o sistemu nagrajevanja (gibljivi del) strokovnih delavcev. 12. Imenoval je komisijo za pripravo tekmovanja gozdnih delavcev v kateri so: ing. Kalinovič Rade, ing. Kure Jože in Lukšič Jože. 13. Razpravljal je tudi o gospodarskih ukrepih in o posledicah teh ukrepov na gozdno gospodarstvo. SESTAL SE JE NOVOIZVOLJENI UPRAVNI ODBOR Upravni odbor je imel dne 11. 6. 1965 prvo sejo na kateri je izvolil Mehle ing. Konrada, pomočnika upravitelja Gozdnega obrata Novo mesto za predsednika, za njegovega namestnika pa Puhan Alojza, revirnega gozdarja iz Podturna. Poleg tega je upravni odbor razpravljal o realizaciji plana za prve štiri mesece in reševal prošnje. Ker je problematika gospodarjenja za polovico leta obravnavana v polletnem poslovnem poročilu ne bi tu navajali obširne razprave in ukrepe, ki jih je sprejel upravni odbor. xXx 6 AKTIV KOMUNISTOV GOZDNEGA GOSPODARSTVA SE JE SESTAL N*. SVOJI DRUGI KONFERENCI Dne 3. julija 1965 so se komunisti Gozdnega gospodarstva Novo mesto že 'drugič sestali na konferenci aktiva komunistov. V dvorani občinskega sindikalnega sveta Novo mesto se je tega dne zbralo 95 članov aktiva ZK, nekaj ostalih članov kolektiva in gostje: sekretar ObK ZKS Novo mesto tov. Zirkelbach Slavko, sekretar ObK ZKS Črnomelj tov. Maležič Milan, predsednik SOb Novo mesto tov. Sergij Thorževski, predsednik ObSS tov. Lukvik Kebe in nekateri drugi. Konferenco je otrovil sekretar aktiva .tov. Jože Petrič, ki je po izvolitvi delovnih organov konference podal ob-sirn-o-^poročLLl o o delu in nalogah,-kjomunis-tov_ ^o_zdne ga gospodarstva Novo- mastoLo Prva konferenca aktiva komunistov, ki je številčno zelo močan, je bila prod dobrim letom dni (lo. junija ~-1964) v času, ko jo bila predkongresna dejavnost komunistov zelo živahna in ko so se komunisti v ožji in širši domovini pripravljali na VIII.kongres ZKJ. Tudi komunisti GG so takrat poskušali analizirati in kritično oceniti delo in prehojeno pot razmeroma mletega kolektiva - Gozdnega gospodarstva, ki je bilo ustanovlje-.no 1. oktobra 1963. Zavedajoč se vodilne vloge Zveze komunistov, ki se mora odražati v sposobnosti, da komunisti kritično presojajo in spoznavajo družbeno stvarnost in da sprožijo velike vseljudske energije za spreminjanje te stvarnosti j eo se takrat odkrito pogovorili o vseh težavah, ki jih je bilo zlasti v začetku osnovanja novega podjetja več kot preveč. V novem podjetju se je takrat združilo sedem raz ličnih partnerjev, ki so s seboj prinesli sedem različnih navad, sedem različnih pravilnikov o delitvi osebnega dohodka itd. Vse to je bilo treba spraviti na skupni imenovalec, kar je terjalo od organov sanoupr avl jan ja precej naporov, vendar pa so bile začetne težave uspešno-pr emagane. V času mod prvo in drugo konferenco, to jo v dobrem letu dni, smo v našem diužbeno-političncm in ekonomskem razvoju zabeležili vrsto zelo pomembnih dogodkov, ki dajejo pečat nag'-emu razvoju socialističnih družbenih odnosov in krepitvi materialne osnove naše družbe, hkrati pa so postavili pred komuniste nove zahtevnejše naloge. Med najpomembnejšimi dogodki iz tega časa sta VIII. kongres ZKJ, ki je bil decembra lani v Beogradu in V. kongres ZKS, ki je bil marca letos v Ljubljani. Medtem ko je VIII. kongres ZKJ razgrnil pred nami izredno široko problematiko in dal bogato gradivo za nadaljno krepitev socialistične izgradnje, je V. kongres ZKS še podrobneje razvil bogate misli in apliciral zaključke na naše slovenske prilike. Če k obema kongresoma dodamo še 2. plenum CK ZKJ, ki je bil pred kratkim v Beogradu in ki je nakazal vrsto revolucionarnih sprememb v našem gospodarstvu, potem nam mera .biti jasno, da ob. tako pomembnih dogodkih komunisti ne smemo stati ob strani. Zlasti pri uvajanju novih gospodarskih ukrepov, ki predstavljajo novo prelomnico v našem življenju, mora biti vloga Zveze komunistov kot najmočnejše zavestne socialistične sile, zares odločilna. Zavedati se namreč moramo, da bodo spremembe v odnosih med cenami in pariteti dinarja ter druge velike spremembe v gospodarskem sistemu, imele razen ekonomskega tudi izreden politični pomen, kajti te spremembe pomenijo eno največ jih ekonomskih in političnih akcij v zadnjih letih pri razvoju našega družbe-no-ekonomskega sistema in izdelave dolgoročnejše politike na temeljih, ki jih je v svojih sklepih podprl in sprejel VIII. kongres ZKJ. Ker bodo te spremembe zadele vsako delovno organizacijo in ker bodo v zvezi s tem marsikje nastopile prehodne težave, ki utegnejo biti tudi zelo resne, 3e morajo vse politične sile, predvsem pa Zveza komunistov, angažirati ne samo pri pojasnjevanju pomena in ciljev reforme, ampak tudi v neposrednem delu in prizadevanju, da se te reforme uresničijo kar najbolj uspešno in dosledno. Predvsem komunisti so poklicani, da pomagajo v delovni organizaciji na vseh mestih, kjer so zaposleni, poiskati tiste skrite rezerve, ki bodo s svojo sprostitvijo omogočile večjo storilnost in zmanjšanje stroškov v proizvodnem procesu. Le na ta način bo z manj bolečin mogoče prebroditi prehodne težave in uspešneje uveljaviti nove ukrepe. Z namenom, da bi konferenca dosegla čim širši pomen za celoten kolektiv Gozdnega gospodarstva, so bili na konferenco povabljeni tudi ostali člani kolektiva, ki niso komunisti. To naj bo dokaz, da komunisti nimajo kaj skrivati in da je javnost pri delu vseh forumov in organizacij Zveze komunistov postala že praksa, ki se iz dneva v dan uspešneje uveljavlja. Zaradi obširnosti področja, kjer naše podjetje gospodari z gozdovi, je, podobno kot celotna naša organizacijska shema, tudi organizacija Zveze komunistov močno dislocirana. Člani Zveze komunistov sc včlanjeni v 6 osnovnih organizacijah in sicer pri Gozdnih obratih Novo mesto, Straža, Podturn, Črnomelj, Čmošnjice in pri upravi podjetja, ki vključuje tudi gradbeni obrat in obrat za gozdarsko načrtovanje. Gozdna obrata Metlika in Trebnje 'nimata svojih osnovnih organizacij. Tam so komunisti vključeni v terenske osnovne organizacije. Vseh članov Zveze komunistov je na Gozdnem gospodarstvu po številu 118, kar pri številu povprečno letno zaposlenih 780 pomeni 15 f°» Po številu sodeč je torej zavestnih subjektivnih sil v našem pod-jetju kar precej, saj je skoraj vsak 6 član našega kolektiva včlanjen v Zvezo komunistov. Z ozirom na dejstvo, da je bistvena vsebina današnjih družbenih in ekonomskih odnosov družbeno in delavsko samoupravljanje in da je samoupravljanje osnovna pridobitev naše socialistično revolucije 'in najuspešnejša Šola družbene zavesti in odgovornosti našega delovnega človeka, je konferenca temu vprašanju posvetila malo več pozornosti. Kakor v drugih gospodarskih panogah, pomeni delavsko samoupravljanje tudi v gozdarstvu velik napredek pri krepitvi ekonomskih osnov te dejavnosti. Vendar so pogoji samoupravljanja v gozdarstvu nekaj specifičnega, predvsem zaradi velike dislociranosti in posebnosti gozdne proizvodnje. Medtem, ko je delovni prostor n.pr. v neki tovarni omejen na nekaj arov površine, pa predstavlja našo tovarno oziroma delovni prostor ogromno prostranstvo, ki v našem konkretnem primeru predstavlja površino 74;000 ha gozdov. Nadalje je za gozdarstvo značilen izredno dolg proizvodni proces, ki ima za posledico časovno odmaknjenost med delom in učinki tega dela. Navadno ena generacija seje, druga pa šele žanje. Nasprotja med velikimi potrebami po vlaganju v gozdove in omejenimi ekonomskimi interesi, ki izvirajo iz dolgoročnega proizvodnega procesa, pomenijo za samoupravijanje v gozdarstvu težko premostljive ovire. Neenaki naravni pogoji to problematika še zaostrujejo, kajti sredstva, ki se v gozdarstvu ustvarjajo, so v obratnem sorazmerju s potrebami po vlaganju. To protislovje zlasti občutimo na Dolenjskem, kjeif bi bilo v degradirane gozdove treba vlagati veliko sredstev, če bi hoteli, da bi ti gozdovi proizvajali s polno kapaciteto. Vse naštete posebnosti, predvsem'pa teritorialna razprostranjenost gozdne proizvodnje, narekujejo delavskemu samoupravljanju v gozdarstvu posebne prijeme in oblike dela. Poiskati je treba najbolj ustrezne organizacijske oblike, ki bi omogočile čim večjo zavzetost in aktiviranje gozdnih delavcev v organih delavskega samoupravljanja. Zaradi velike raztresenosti zaposlenih delavcev na najbolj oddaljenih deloviščih, je v gozdarstvu potreba po decentralizaciji delavskega samoupravljanja večja kot v drugih panogah gospodarstva. S tako decentralizacijo se pravice in možnosti za aktivno udeležbo v organih upravljanja bolj približajo proizvajalcu. Decentralizacija pri upravljanju pa nujno prihaja v nasprotje s številnimi skupnimi nalogami, ki jih zaradi neenakosti pogojev gospodarjenja ni mogoče prenesti v pristojnost nižjih organov, to je obratnih delavskih svetov. Z drugimi besedami povedano, zahteva gospodarjenje z gozdovi centralizacijo sredstev, da bi lahko ublaževali razlike med tistimi področji, ki ustvarjajo več sredstev in tistimi, kjer se zbere manj sredstev, potrebe po vlaganju pa so večje. Iz vsega navedenega sledi, da je treba poiskati pravilno razmejitev med pristojnostmi centralnega DS in obratnih delavskih svetov. Pojavljajo se glasovi - tudi nekateri komunisti so takega mnenja-, češ da je pri nas samoupravljanje preveč centralizirano, da imajo obratni DS premajhne kompetence, da se njihovi predlogi ne upoštevajo na CDS itd. Vprašajmo se, o čem so naši obratni DS največ razpravljali? Odgovor bo dokaj lahak, saj so tekle burne razprave samo takrat, ko se je odločalo o pravilniku o delitvi osebnega dohodka in o delitvi čistega dohodka. Vsakdo bi rad imel čim večje osebne dohodke, ne glede na to, če so za to dani realni pogoji ali ne. Kadar pa se je razpravljalo o proizvodnih planih, o dvigu storilnosti, o zmanjšanju proizvodnih stroškov, o zmanjšanju števila izostankov itd., so bile razprave bolj redkobesedne, To nakazuje dejstvo, da so obratni delavski sveti preveč enostransko usmerjeni in ne znajo poiskati samega sebe in pravic, ki jim pripadajo. Z omejevanjem samoupravljanja na delitev osebnih dohodkov, je prav gotovo njegov interes slej ko prej individualno omejen in izgublja smisel za gospodarjenje. Ena od zelo pomembnih osnov za utrjevanje samoupravljanja je brez dvoma dobro izpeljano, spodbudno nagrajevanje po delu. Čeprav naše podjetje še ni staro niti dve leti, smo v tem kratkem času sprejeli že dva pravilnika o -10 - delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o delitvi čistega dohodka. Če primerjalno drugi pravilnik o delitvi OD s prvim, moramo ugotoviti, da je zadnji kvalitetnejši, posebno še, ker vsebuje tudi gibljivi del. Toda zopet se na terenu pojavljajo kritike, češ da sc merila nepravična, da med posameznimi delovnimi mesti ni pravega sorazmerja, da je nepravilno, če revirni vodja zasluži več kot direktor itd. itd. Ali je v tej kritiki tudi zrno resnice? Prav gotovo da je, kajti težko je postaviti za vse res objektivna in pravična merila, zlasti še ko nimamo izdelanih profilov posameznih delovnih mest. Pri tem mislimo na poslovnik, ki se res pripravlja, a še ni zagledal belega dne. Če abstrahiramo objektivnost meril, moramo očitati pravilniku, da ni v celoti uveljavil principa delitve po delu. Še najbolj dosledno je ta princip speljan na osnovnih delovnih mestih v neposredni proizvodnji, t.j. pri sekaču, gojitelju, nakladalcu itd. Tu je v povprečju dosežena najvišja stopnja povezave in odvisnosti o-sebnih dohodkov z rezultati dela. Čim bolj se odmikamo od teh osnovnih delovnih mest, tem bolj nejasno in ne-precizirano postaja delo in njegovi elementi, ki naj bi služili kot osnova nagrajevanju. Z našim pravilnikom smo prišli do upravitelja obrata, medtem pa so strokovni delavci na upravi, kakor tudi administrativni kadri- po o-bratih in na upravi še vedno nagrajevani po času in položaju, kar pomeni, da prejemajo svojo plačo neodvisno od rezultatov, ki jih dosegajo pri svojem delu. Čim prej bo potrebno tudi organizatorje proizvodnje, tehnične, ko mercialne, administrativne in druge strokovne kadre pri delitvi nujno postaviti v neposredno odvisnost od uspeha osebnega dela, skupnih poslovnih uspehov podjetja in od produktivnosti dela vsega delovnega kolektiva. To je sicer precej težka in zamotana naloga, toda, če hočemo doseči večjo produktivnost, ki je v precejšnji meri odvisna prav od delitve, potem se moramo reševanja te naloge takoj lotiti z vso vnemo in temeljitostjo. Tako bodo odpadli tudi več ali manj upravičeni očitki našega gozdnega delavca, ki mora v slabem vremenu izdelati toliko in toliko kubikov gozdnih sortimontov, če hoče, da prvega ne bo dobil prazne kuverte, medtem pa imajo tisti ki sede v pisarnah na toplem pod 3troho zagotovljeno raz meroma dobro plačo, ne da bi jim pri tem kdo ocenil koliko dopisov, računov, vknjižb in podobno so naredili. Fri iskanju notranjrezerv je ugotovljeno, da gre veliko število izgubi-enega časa na račun deževnih dni. 5 pravilno/ organiz oijo dela bi se dalo tudi tukaj poiska ti rezerve. S postavljanjem provizoričnih streh na primernih mestih v bližini delovišč bi lahko omogočili delavcem, da bi v primeru dežja lahko nemoteno maklali celulozo. To je zlasti aktualno v letošnjem letu, saj dobro vemo kako napet plan bukove celuloze imamo (23.000 prm nasproti lanski realizaciji, ki je znašala okrog 9.000 prm). Napačno bi bilo iskati vzroke za nizko storilnost in pre-' veliko izgubo delovnega časa samo pri neposrednih proizvajalcih. To bi bilo hkrati tudi krivično in neobjektivno, saj znaša razmerje med delavci v proizvodnji in uslužbenci (administrativno in tehnično osebje) 68:32, kar pomeni, da imamo kar 1/3 uslužbencev. Mimogrede naj ome-I nim, da se je v primerjavi z lanskim letom relativno število uslužbencev povečalo za 3 $, kljub temu, da se je celokupno število delavcev, kot že rečeno, zmanjšalo za 6 rfo. Medtem ko se pri delavcih v neposredni proizvodnji njihov učinek lahko z zmeri n.pr. po številu izdelanih ku-bikov, številu očiščenih hektarov, številu posajenih sadik__.itd. , pa je to z številčnimi pokazatelji n.jpr. pri logarjih, revirnih, vodjih in administrativnem kadru, malo teže prikazati_ No glede na to pa lahko iz izkušenj ugotovimo, da je trkaj fond delovnega časa prav tako malo če ne celo še man:, , zkoriščen, kot pri delavcih. Podatki povedo, da je pri nas zaposlenih 80 logarjev in 26 revirnih gozdarjev, torej kar 106 ljudi, ki vodijo neposredno izvajanje del v operarivi. Res je to na prvi pogled visoka številka,, vendar če imamo pred očmi naše degradirane gozdove, ki so potrebni široke strokovne dejavnosti, potem lahko m:.mo trdimo, da strokovnega kadra ni preveč. Postavlja pa se pri tem vprašanje v kolikšni meri je ta strokovni kader angažiran in kakšna je njegova strokovna usposobijenost. Na splošno bi lahko rekli, da se naši strokovni tca ri preveč odmikajo od konkretnega dela v gozdu in porabijo preveč Časa za takozvano kontrolo in opazovanja.- Bodimo pri tem odkriti in se vprašajmo, ali bi našcou 1.parju padla krona z glave, če bi tudi sam prijel za v -tik in pri čiščenju n.pr. pomagal delavcem. Ne bi mogli trditi, da nimamo tudi takih logarjev, toda na žalost jih je bolj malo, medtem ko je večina takih, ki 1 : daleč opazujejo delavce, se usta- vi jo zdaj pri eni, zdaj pri drugi skupini, malo pokramljajo, večino svojega časa pa zapravijo pri "obhodu" terena. Ali smo res tako bogati, da bo en logar kontroliral tri delavce in ne bo pri tem premaknil niti veje, ki leži na podmladku? Če bomo delali tako, potem bo res prišel do izraza pregovor, ki pravi, da "šuma raste dok šumar spava". Navadno lahko ugotovimo, da je pri takih logarjih, ki veliko "kontrolirajo" svoj teren, slabo vzpostavljen gozdni red na sečišču, da je kvaliteta o-pravljenih gojitvenih del slaba, da lahko najdemo tu pa tam lubadarke, da črne sečnje niso prijavljene itd.Brez dvoma je pri takih ljudeh tudi strokovnost zelo problematična. Ali ne bi bilo bolj pametno, če bi take ljudi premestili na delo pri gojenju? Njihova strokovnost,če jo sploh imajo, bi tam prišla bolj do izraza, režija pa bi se občutno zmanjšala. Glede porazdelitve dela med logarji in revirnimi gozdarji lahko ugotovimo, da je povsod tam, kjer je delo pravilno porazdeljeno, stvar v redu. To pa v največji meri zavisi od organizacijskih sposobnosti revirnih vodij. Resnici, na ljubo povedano, je pri nas v večini primerov tako, da se opravila revirnega vodje in logarja prekrivajo, t.j. da eden in drugi opravljata iste posle. Druga skrajnost se odraža tudi v tem, da revirni vodja predstavlja samo vmesno stopnjo pri prenosu "komande" od u-pravitelja na logarja, pri čemer je za vsako storjeno napako kriv logar, ki je navadno še strokovno slabo podkovan. Potrebe po spremembi oblike in obsega dela na posameznih delovnih mestih bo moral čimprej rešiti novi poslovnik podjetja. Če bo v njem precizirano opravilo posameznika na delovnem mestu, ne bo prišlo do prepletanja ali ponavljanja istih opravil in lahko se bo sprostila precejšna rezerva delovnega časa. Pri tem bo treba .postopati radikalno, pa čeprav se bo pojavilo vprašanje odvečne delovne sile in potrebe po premeščanju na neposredna delovna mesta v proizvodnji. Ugotavljamo, da tudi odnos strokovnih služb, predvsem taksacije, do operative ni pravilen in čfa bi bilo treba marsikaj spremeniti v obojestranskih odnosih. Pri izdelavi gozdnoureditvenih načrtov ni dovolj, če se zadovoljimo samo z izdelavo načrtov, katerih potrditev se je vsaj v dosedanji praksi zavlekla za nekaj let. Prvi pogoj je, da so ti načrti kvalitetno izdelani, drugi pa, da se v praksi dosledne izvajajo. Pri tem mora hiti tesnejša povezava taksacije z ohrati, o-brati sami pa morajo imeti večje' razumevanje za izvajanje tekočih taksacijskih del. Nikakor se ne bi smelo dogajati, da nekateri kmetje sekajo les v parcelah, ki so bile izločene za SIP (primer na GO Črmošnjice in GO Novo mesto)-, ali pa da se vsled slabega vzdrževanja mej med oddelki in odseki, le-te izgubi jo in jih je treba ponovno obeleževati. Malo več pozornosti bi bilo treba posvetiti tudi službi, ki ureja arondacijo gozdov. Mogoče je eno delovno mesto, ki je pri nas zasedeno v to svrho, premalo za tako obširno področje. Včasih pride do določanih nasprotij tudi med gradbenim obratom in gozdnimi obrati. Slednji zatrjujejo, da bi bilo marsikakšno delo opravljeno ceneje, če bi ga izvajali v lastni režiji, kakor pa če to delo prevzame gradbeni obrat. Jasno je, da gradbeni obrat ne more opraviti vseh del, ker so lokacije zelo' raztresene, jasno pa je tudi, da smotrnejša delitev dela in mehanizacija (buldožer, 'kompresorji, drobilci) zahtevata centralno izvajanje vseh večjih del, predvsem novogradenj gozdnih cest in podobno. Manjša dela, kot so rekonstrukcije cest,tekoča popravila stavb itd. pa naj bi izvajali obrati po predhodno izdelanih načrtih in predračunih ob strokovnem nadzoru s strani gradbenega obrata. Resno se je treba zamisliti nad zmanjšanim odkupom iz zasebnega sektorja gozdarstva, ki je za okrog 10.000 m3 letos manjši. To je kar lepa količina, ki bi naši lesnopredelovalni industriji prišla še kako prav.Vzrokov za manjši odkup je več, vendar so v glavnem objektivni . Fred kratkim je bilo zelo aktualno podružbljanje zasebne gozdne proizvodnje in sklepanje dolgoročnih in kratkoročnih kooperacijskih pogodb. Nadaljni ukrep je bil formiranje kooperantskih cen, ki so v povprečju za 1000 din po kubiku večje od nekooperantskih. S prevzemom sortimen-tov pri panju smo kooperantom omogočili pravičnejšo odmero prispevka za gozdni sklad in ga razbremenili plačevanja progresivne lestvice. Z namenom, da bi zasebnega lastnika čim bolj pritegnili in mu vsaj delno omogočili soodločanje pri nekaterih zadevah, samo pri vseh gozdnih o-bratih formirali v lanskem letu svete kooperantov. Ti sestanki svetov kooperantov so bili zelo dobro obiskani, na njih pa so obravnavali tekočo problematiko v zvezi z odkupnimi cenami, planom gojitvenih del, razporeditvijo sredstev namenjenih za popravila gozdnih poti,” skratka sveti kooperantov so dosegli svoj namen. Tako je bilo s kooperacijskimi pogodbami zajetih okrog 33 $ gozdnih posestnikov, 42 površin in vsa tista blagovna proizvodnja, ki ni tako ali drugače ušla po črnih kanalih. Torej so bili naši ukrepi res številni in vsestranski, vendar je kljub vsemu odkup nižji. la ne- samo to! Tudi prispevki v občinske gozdne sklade, iz katerih črpamo sredstva za izvajanje gozdnogojitvenih del, so se v vseh štirih občinah očutno znižali. Z drugo besedo povedano, smo storili res veliko, toda kljub temu nam je padla sekira v blato in ne v med, kakor smo pričakovali. Zaradi vsega navedenega tudi ni čudno, če se nekateri naši gozdarji sprašujejo, zakaj je sploh bilo treba sklepati toliko dolgoročnih kooperacijskih pogodb in potrošiti zanje celo goro papirja. Nekaj koristi pa pri tem vendar le . imamo. Če ne drugega, pa vsaj to, da smo kmeta nekako pritegnili k sodelovanju in mu omogočili načrtnejše gospodarjenje z njegovim gozdom. Prav gotovo so bili tudi dosedanji predpisi s področja gozdarstva v marsičem zastareli in pomanjkljivi. Zato je skrajni čas, da dobimo nov republiški zakon o gozdovih in z njim v zvezi tudi vrsto predpisov. Kakor je poznano je predlog zakona že dalj časa v razpravi, pred kratkim pa ga je obravnaval tudi republiški izvršni svet. Kmalu ga bo sprejela tudi republiška ljudska skupščina. Težišče novosti v predlogu je na tistih določbah, ki urejajo vprašanje prihodnjega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in povezovanja tega gospodarjenja s splošno gospodarsko politiko in družbeno - ekonomskim sistemom. Nov republiški zakon postavlja odgovornost in dolžnost gozdnogospodarskih'organizacij pri gospodarjenju z gozdovi občanov v enako razmerje z odgovornostmi in dol-r žnostmi pri gospodarjenju z družbenimi gozdovi. Neposredne pravice, ki izvirajo iz Tajništva gczdov ostajajo kmečkemu lastniku take kot so’ biJLe doslej. To so predvsem pravice^V- lesu .za domačo porabo, prednost pri opravljanju vseh del, pravica do stelje i-fccU Novost predstavlja tudi določilo, da imajo kmečki lastniki gozdov po svojih zastopnikih pravico sodelovanja v vseh samoupravnih organih gozdnogospodarske organizacije v zadevah, ki se kakorkoli tičejo gospodarjenja z gozdovi občanov. Aktivno vključevanje kmečkih proizvajalcev v neposredno upravljanje pomeni povsem nov element v odnosih in daje upanja, da se bo stanje popravilo. Nadalje se bodo ukinili občinski gozdni skladi, namesto njih pa se bo pri gospodarski organizaciji, podobno kot za družbene gozdove, uvedla biološka amortizacija. In kakšni so bili in kakšni so naši naperi pri vlaganju v gozdove z namenom, da bi v čim krajšem času proizvajali čim več lesne surovine? Meram reči, da smo v tem pogledu v Sloveniji med vsemi gozdnimi gospodarstvi na prvem mestu. 0 tem zgovorno pričajo tudi številke. Tako smo v letu 1964 porabili za gojitvena in varstvena dela 168 milijonov dinarjev, kar ob upoštevanju skupne površine zasebnih in družbenih gozdov, ki znaša 74.570 ha pomeni, da smo samo za ta dela (brez cest, urejanja in ostalih vlaganj) vložili povprečno za vsak hektar površine 2.250 din. Za primerjavo naj navedem, da je v letu 1964 znašalo neposredno biološko vlaganje v republiškem merilu povprečno. 1.080 din na ha v gozdovih občanov in 2.360 din na ha v družbenih gozdovih. Poleg tega, da smo v tem pogledu nad republiškim povprečjem, smo zaradi pičlo odmerjenih sredstev vsa gozdnogojitvena dela bremenili z izredno nizkimi režijskimi stroški, samo da bi bil fizični obseg del čim večji. To pomeni, da smo z nizkimi cenami počistili, obželi, pogozdili itd. veliko več hektarjev, kot bi jih \ primeru, če bi ta dela bremenili z večjo režijo. Gledano z gozdarskega stališča je taka politika povsem pravilna. 0 tem nam pričajo doseženi rezultati. Že osnovanih 770 ha intenzivnih nasadov iglavcev (letošnji plan predvideva osnovanje nadaljnih 180 ha), letno pogozdenih okrog 150 ha na klasičen način, 1000 ha izvršenih negovalnih del v nasadih, 400 ha redčenj, 1200 ha čiščenj mladih kultur, 320 ha dognojevanja z umetnimi gnojili in obseg drugih del potrjuje navedeno trditev. Povdariti pa moramo, da bi bile potrebe po gojitvenih delih še večje. Vzemimo samo primer premene belokranjskih steljnikev. Že izdelan investicijski program zajema 5.000 ha površin. 6e bi samo v Beli krajini osnovali letno 250 ha površin, bi potrebovali kar 20 let. Kje pa so še potrebe po takih premenah na področju občin Novo mesto in Trebnje. Naši organi samoupravljanja so pokazali veliko razumevanja za vlaganje v gozdove, saj so pri razporejanju sredstev dali vedno prednost panogi 311* Z ozirom na dejstvo, da je proizvodnja lesa v gozdovih, ki imajo poleg tega še drug pomen v narodnem gospodarstvu (ugoden vpliv na klimo, rekreacija itd.) ne samo problem kolektiva, ki s temi gozdovi gospodari, ampak tudi problem širše družbene skupnosti, bi morala le-ta na nek način omogočiti in zagotoviti tajno gozdno proizvodnjo. Ta moment je še toliko bolj podkrepljen z dejstvom, da se efekt investicij v gozdarstvu pokaže šele po daljšem razdobju, zaradi česar sam kolektiv morda, vsaj po navadah sodeč, ne bi bil v tolikšni meri zainteresiran za tovrstne investicije. Vse to narekuje potrebo pc čim večjih sredstvih, ki bi jih gozdarstvo na Dolenjskem potrebovalo za enostavne in razširjeno reprodukcijo, pri čemer samo ni sposobno ustvariti toliko sredstev, kolikor znašajo potrebe. Od kje naj bi dobili ta sredstva? Prav bi bilo, če bi se zbirala v neki republiški centrali, svoje prispevke pa naj bi dajali tisti, ki so najbolj zainteresirani za večjo proizvodnjo lesa. To so v prvi vrsti mehanična in kemična le sne predelo valna industrija, rudniki in končno tudi tista gozdnogospodarska območja, ki ustvarjajo veliko več sredstev kot znašajo njihove potrebe po vlaganju. Prvi korak v tem smislu je til že storjen v letošnjem letu, ko smo iz sredstev republiškega proračuna dobili 37 milijona/ kreditov za osnovanje intenzivnih nasadov iglavcev. Če teh sredstev ne bi dobili, potem bi morali močno zmanjša ti plan gojitvenih del, kar bi pomenilo korak nazaj. Potreba po takih kreditih bo prihodnja leta še večja, zlasti še ker novi ukrepi v gospodarstvu, vsaj kot izgleda, ne obetajo gozdarstvu ravno ugodnega položaja. Struktura kvalifikacije naših delavcev in uslužbencev je dokaj žalostna. Od skupnega števila zaposlenih gozdnih delavcev je 37 $ nekvalificiranih, 41 i° polkvalifi-ciranih, 21 % kvalificiranih in le 1 $ visokokvalificiranih. Podobno stanje, ki kaže na velik procent nižje kvalifikacije, oziroma nepopolne strokovne izobrazbe, je tudi pri naših logarjih, .d katerih ima samo 18 $ logarsko šolo, medtem ko ima preostalih 82 $ samo razne tečaje, v nekaterih primerih pa tudi tega ne. Pri našem administrativnem kadru ima kar 67 nižjo, 32 $ srednjo in le 1 višjo strokovno izobrazbo. Če primerjamo druga gozdna gospodarstva v Sloveniji, se tudi s številom zaposlenih inženirjev in tehnikov ne moremo pohvaliti. Vsega je v podjetju zaposlenih. 16 gozdarskih inženirjev in 39 gozdarskih tehnikov, kar je z ozirom na obširne naloge, zlasti s področja gojenja gozdov, odločno premalo. Ti skopi podatki pričajo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih zelo neugodna in da ho v tem smislu potrebno napraviti velike premike, če hočemo, da bo naše delo bolj kvalitetno in cenejšo. Potrebno bo preko raznih seminarjev, zlasti v zimskem času, posvetiti več pozornosti izobraževanju delavcev, s pravilno politiko štipendiranja, za kar bi morala kadrovska komisija in socialno kadrovska služba izdelati dolgoročen program potreb.,., pa omogočiti strukturne premike tudi v pogledu strokovnosti vodilnih kadrov. Ideja o osnovanju lastnega izobraževalnega centra mora še nadalje ostati živa. Ta center smo namreč nameravali graditi letos, toda zaradi pomanjkanja sredstev so bila izvršena samo pripravljalna dela. Prav tako, kot je splošno izobraževanje potrebno za naše delavce, je za komuniste potrebno izobraževanje na idejno - političnem področju. Naše osnovno organizacije so to vprašanje malo preveč zanemarile. Suhoparni sestanki morajo postati živahnejši, tako, da bo vloga komunistov vidna na vsakem koraku. Po poročilu se je razvila živahna razprava v kateri je sodelovalo precejšnje število navzočih. Razprava je osvetlila veliko problemov in nakazala njihovo rešitev, pri čemer je bil dan poseben poudarek aktiviranju notranjih rezerv in utrjevanju delavskega samoupravljanja. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo same nekaj važnejših sklepov, ki jih je konferenca sprejela. Le-ti so naslednji: 1. Sistem nagrajevanja v delovni organizaciji je izpeljati tako, da bo Čimveč članov kolektiva nagrajevanih na podlagi učinka in izpolnjevanja nora. 2. Izpopolniti je sistem samoupravljanja in v zvezi s tem prenesti čimveč' pristojnosti na obratne delavske svete, seveda v okviru možnosti in specifičnosti gozdarske panoge. 3. Utrditi je odnose med ekonomskimi enotami predvsem pa uvesti tesnejše sodelovanje med obratom za gozdarsko .načrtovanje in gradbenim obratom nasproti gozdnim obratom. 4. Utrjevati delovno disciplino na vseh delovnih mestih. 5. Nadaljevati z začeto prakso .ibnove gozdov in osnovanja intenzivnih nasadov zaradi preskrbe lesne industrije z osnovnimi surovinami. 6. Izdelati je dolgoročni program izobraževanja delavcev z lastnimi predavatelji in težiti za osnovanjem lastnega izobraževalnega centra. 7. V zvezi z uvajanjem novih gospodarskih ukrepov je izvršiti potrebne priphave predvsem v okviru sindikata in Zveze komunistov. 8. Čimprej je izdelati poslovnik podjetja in sicer naj bodo iz opisa razvidne vse naloge posameznega delovnega mesta. Pri izdelavi tega akta naj bi sodelovalo čimveč članov kolektiva; dela med delovnimi mesti naj bodo pravilno razdeljena. 9. Po pristojnih organih naj se prouči in dopolni pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki naj se razdeli čim bolj pravično na posamezne delovne enote. 10. Pri razdeljevanju plana tehničnega lesa za prihodnje leto naj se upoštevajo velike potrebe za lokalno potrošnjo - maloprodajo, kateremu vprašanju naj bi se dalo več poudarka tudi s strani Novolesa, oziroma lesne industrije. Ob koncu je konferenca izvolila tudi novi sekretariat aktiva komunistov Gozdnega gospodarstva. Izvoljeni so bili: 1. Petrič ing. Jože, uprava 2. Mehle ing. Konrad, GO Novo mesto j. Vrlinič Rade, GO Črnomelj 4. Haler Ernest, GO Črmošnjico 5. Vlašič Anton, GO Podturn ing. Jože Petrič xXx 10 RO Č I 10 O IOSLOVANJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO V ČASU OD 1. 1. do 30. 6. 1965 Z namenom, da M lili vsi člani kolektiva podrobneje seznanjeni s poslovanjem naše delovne organizacije v prvem polletju 1965, objavljamo v pričujoči številki poslovno poročilo za prvo polletje 1965 v celoti. Iz poročila je razvidne, kakšen je bil poslovni uspeh naše delovne organizacije, hkrati pa so nakazani tudi potrebni ukrepi, karere bomo morali pohvzeti v bodoče, če hočemo, da bo naše poslovanje tudi po gospodarski reformi uspešno. Zato priporočamo vsem članom kolektiva, da poročilo skrbno preberejo in v njem najdejo samega sebe, oziroma svojo delovne enoto. I. 10G0JI 10SLOVANJA V I, POLLETJU 1965 1. Plan finančnega obsega proizvodnje za I. polletje 1965 je postavljal povečanje proizvodnje v gozdnogojitvenih delih, medtem ko je plan eksploatacije gozdov or.ral na istem nivoju kot v letu 1964. Občutne pa je bil povečan plan proizvodnje maklane celuloze in sicer od 8.300 prm na 23.000 prm. Plan finančne : j, obsega drevesnic se je povečal vsled večjih površin, ki so bile vključene v proizvodnjo v letu 1.96 5. Rizični obseg proizvodnje se je v glavnem povečal razen v gradbenem obratu, kjer je prišlo vsled restrikcij investicij do znižanja proizvodnje. 'Han proizvodnje za I. polletje je bil v celoti dosežen ali celo presežen. 2. Na proizvodnjo v I. polletju 1965 so predvsem vplivali naslednji pogoji: - Na vse >anoge dejavnosti našega podjetja so predvsem neugodno vplivale vremenske razmere, tako da se je povečala izguba delavnega časa za 110.441 ur ali 33 1° v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Neugodno vreme ni samo vplivalo na izgubo delovnega časa, temveč je tudi oviralo pravočasno izvrševanje del v drevesnicah, kar je povzročilo dodatne stroške. 20 V tem obdobju so se zlasti povečali stroški storitev privatnikov, katerih je velik delež v naših poslovnih stroških (vozniki, nosači pri spravilu lesa). Občutno se je v tem obdobju povečala tudi amortizacija za regeneracijo gozdov (za 25 i), kar vsekakor občutno znižuje dohodek podjetja, hkrati pa nam omogoča večji obseg gozdnogojitvenih del. Pri proizvodnji v I. polletju se je občutilo veliko pomanjkanje rezervnih delov pri mehanizaciji in pomanjkanje gum pri prevoznem parku. Vse to je imelo za posledico, da se.je moral del proizvodnje izvršiti ročno kljub obstoječi mehanizaciji. Vsled neurejenih predpisov v prometu z lesom je precej velik delež lesa iz gozdov zasebnikov odhajal mimo podjetja. Zato je bilo podjetje primorano iskati možnosti za ekonomičnejše poslovanje v notranji organizaciji poslovanja in iskanju skritih rezerv. Iz navedenih pogojev se da zaključiti, da se je podjetje znašlo letos v znatno slabših pogojih gospodarjenja kot v prejšnjem letu. Fodjetju je uspelo, da je z boljšo organizacijo dela in uvedbo mehanizacije pri manjšem številu zaposlenih realiziralo višji fizični obseg proizvodnje kot v lanskem letu. Posebno, se je povečal obseg proizvodnje zaradi maklanja celuloze, ki terja velike količine ročnega dela. Da je bil dosežen ta uspeh, je glavna zasluga v dvigu produktivnosti, ki se je dvignila za 11 $ napram preteklem obdobju, prav tako pa se je znižalo število neopravičenih izostankov za 30 Na boljše poslovanje v I. polletju je v precejšnji meri vplivalo uvajanje nagrajevanja po učinku delovnih mest, ki so bili prej plačani po času. Prav tako je tudi na znižanje stroškov poslovanja vplivalo nagrajevanje delovnih enot po uspehu poslovanja, ki se je sicer začelo že v letu 1964, boljše rezultate pa je pokazalo šele v letu 1965.Posledica tega je, da so delovne enote zniževale tako neposredne in posredne stroške poslovanja. Delovne enote niso najemale nove delovne sile in so realizirale proizvodnjo pri nižjem številu zaposlenih, kar je omogočilo znižanje posrednih stroškov (plačane prekinitve dela, HTV sredstva). V I. polletju je bilo podjetje vsled pomanjkanja obratnih sredstev prisiljeni, da spremeni svojo prodajno politiko dc kupcev, pri čemer je pričelo posvečati večjo po-zornost plačilni sposobnosti kupcev in pričele uvajati-način prodaje, ki zagotavlja takojšnje pila čilo. .Na ta način je podjetje začelo reševati problem obratnih sredstev, ki je bil posebno pereč v največji sezoni odkupa lesa. Podrobnejša problematika posameznih dejavnosti je razvidna iz posameznih poročil strokovnih služb. '1. POROČILO 0 DREVESNIČARSTVU Gozdne gospodarstvo Nove mesto gospodari z gozdovi na površini cca 75.000 ha, d katerih je cca 12.000 ha površin takih, ki nujno kličejo po premeni ali obnovi. Te površine zajemajo degradirane gozdove steljnike in grmišča. Za obnovo navedenih površin in tekoča pogozdovanja potrebuje podjetje letno. 1,200.000.- do 1,500.000 sadik. Da se zagotovi redni dotok potrebnega sadilnega materiala se je podjetje odločilo za proizvodnjo sadik v lastnih drevesnicah. loročilo se nanaša na 27.5 ha obdelovalne p vršine, od katere je točas-no neproduktivne le 1,5 ha, katera pa bo vključena v proizvodnjo že v tekočem letu. Zaradi velikih površin, pravočasne obdelave, znižanja delovne sile in cenejše proizvodnje je CDS odobril nakup najnujnejše mehanizacije (traktorski' priključki in motorni okopalniki) v znesku 4,050.000 din. Navedena mehanizacija je v celoti dobavljena in tudi že delno v uporabi. Za čas poročanja posredujemo podatke le za delovanje okopalnikov, kar smo lahko v tem kratkem času uporabe ugotovili. Nedvomno je uporaba mehanizacije viden napredek v znižanju proizvodnih stroškov že v poiskusnera obratovanju. S priučit-vijo ljudi na delovnem mestu in dobrim poznavanjem delovnega stroja, sme prepričani, da bomo dcsegli večje uspehe, kot v poiskusnem obratovanju. Primer ročnega okopavanja in rahlanja za 1 ha; norma ha potrebnih ur stroški din 0,03 231 & din 180 41.580 Primer strojnega okopavanja in rahlan.ja za 1 ha: norma ha potrebnih ur stroški din 0.50 14. d din 1.000 14.000 V spomladanski sezoni oziroma v I. polletju tekočega leta smo v glavnem izvršili sledeča dela: 1. Pikiranje smreke kom 555.000 macesna kom 23.000 rdečega bora kem 57.000 gladkega bora kom 20.000 2. Setev smreke ha 0.50 gladkega bora na ha 0.20 * rd. hrast ha 0.05 Poleg navedenega so bila izvršena še ostala dela kot izkop sejank in presejank, priprava zemljišča za pikira-nje in setev, zasenčevanje setve, preventivno škropljenje, vsa dela vzdrževanja obstoječih kultur (pletje in okopavanje). Vsa glavna dela v drevesnicah so normirana. Odraz normiranja del in uvajanja mehanizacije se vidi v prikazu porabljenih ur v primerjavi z letom 1964 za I. polletje na isti obdelovalni površini v približno enakem obsegu del. Irikaz izvršenih ur za I. piolletje - primerjava 1964-1965 1964 1965 izvršene ure 40.732 izvršene ure 34.743 Upadanje efektivnih delovnih ur se odraža predvsem -v zamenjavi ročne obdelave zemljišča s strojno obdelavo (motorni okopalniki). Pripominjamo, da je bila spomladanska sezona za izvršitev pletve, pikiranja, posebno pa še setve zelenega bora skrajno neugodna zaradi močnega stalnega deževja in hladnega vremena. Setev smreke je v celoti uspela dobro. Setev zelenega bora, ki je vezana na predhodno namakanje (14 - 21 dni) - 23 - je iz spredaj navedenih vzrokov popolnoma propadla (gnitje kalčkov);. Pri vseh delih je treba utrjevati plačevanje pc učinku. Dalje bolje izkoriščati obstoječo mehanizacijo in izboljšati spremljavo delovnih učinkov po fazah dela. Navedeni ukrepi so potrebni za dosego čim cenejše proizvodnje sadilnega materiala, ki je nam nujno potreben za obnovo obstoječih in osnovanje novih nasadov. • . 2. POROČILO O REALIZACIJI GOZDNOGOJITVENIH DEL Za reali zaci jo'gozdnogcjitvenih del v I. polletju 1965 jo značilen znatno povečan obseg del kot v istem obdobju leta 1964. To povečanje gre predvsem na račun pogozdovanja in dognojevanja nasadov, kar je pozitivno predvsem z ozirom na to, da je letni plan pogozdovanja in osnovanja intenzivnih nasadov precej visok' in bi ga bilo sicer jeseni ob morebitnem neugodnem vremenu težko izpolniti v “delo’ti.' Realizacija klasičnega pogozdovanja s spopolnjevanjem in osnovanjem intenzivnih nasadov po posameznih gozdnih obratih in sektorjih lastništva je naslednja: GO 0sne v.po g . ha Inten.nas. ha Skupaj ha SLP ZAS SK : 3LP ZAS SK SLP ZAS SK Novo mesto 17.79 0.50 18.29 — 5.25 5.25 17.79 5.75 23.54 Straža 3.50 4.65 8.15 - 3.50 3. 50 3.50 8.15 11.65 Pod turn 8.78 0.93 9.71 - - - 8.78 O.93 9.71 Črnomelj 2.12 2.12 7 M 7.30 14.44 7.14 9.42 16.56 Črmešnjice 0.48 3.00 3-48 - - - 0.48 3.00 3.48 Trebnje 4.08 4.08 - - - 4.08 4.08 Metlika 9.25 9.25 - - - 9.25 9.25 Skupa j: 30.5524-53 55.08 7J4 16.0 5 23.19 37.6940-58 76.27 Skupaj v I poli.1964 ’lO.'JC12'00 22.00 5.0. 5.0 10.0017,00 27.00 Iz tabele je razvidno, da je realizacija pogozdovanja v letošnjem I. polletju več kot za trikrat večja, kot je bila v I. polletju,1964. To je popolnoma v skladu s povečanim 'le tii im 'planom v letošnjem letu. Če primerjamo lanskoletno realizacijo z letošnjim planom in realizacijo v I. polletju dobimo naslednjo sliko: (v poštev sta vzeta oba sektorja lastništva): Vrsta nasadov Realizacija 1964 lian 1965 Reali zaci ja do 30.6.65' * Osnovna pogozd. 109 181 55 30 Intenzivni nasadi 166 192 23 12 Skupa j: 275 373 78 21 Iz razpredelnice je razvidno, da je letošnji plan pogozdovanja za 100 ha večji kot je bila lanskoletna realizacija in da je bilo v spomladanskem času osnovanih 21 površin, kar je povsem zadovoljiv rezultat. V zvezi z osnovanjem intenzivnih nasadov in klasičnega pogozdovanja je treba omeniti, da je bil napravljen rebalans plana, ki ga je narekovalo pomanjkanje sredstev v občinskih skladih in novi krediti, ki smo jih dobili za osnovanje intenzivnih nasadov v znesku din 37,250.0^0 ob 50 lastni udeležbi. Take je bil predvsem v zasebnem sektorju plan osnovnega pogozdovanja nekoliko znižan na račun povečanja plana osnovanja intenzivnih nasadov. Čeprav je bilo v spomladanskem času osnovanih 12 '('0 m3 listavcev je nujno, da posvetijo gozdni obrati več pozornosti zmanjšanju zalog, t.j. spravilu in oddaji lesa. Gozdni obrati so v I. polletju spravili na kamionsko cesto 32.315 m3 in oddali s kamionske ceste 27.940 m3 lesa. Pri zajemanju blagovne proizvodnje smo dosegli 14 $ manj kot v istem razdobju lanskega leta. Podjetje je v I. polletju odkupilo 46.615 m3 ali 70 j letnega plana . Gozdni obrati so dosegli: GO Novo mesto 52 jo GO Črmošrjice 76 jo GO Straža 55 3 GC Črnomelj 87 fr GO Podturn 70 jo GC Metlika 60' j GO Trebnje 79 1° Glede odkupa iz zasebnega sektorja je treba , da gozdni obrati pokažejo več pozornosti in organizacijskih prijemov za dosego planskih zadolžitev. 4. POROČILO SEKTORJA ZA MEHANIZACIJO I.- Investicije v mehanizaciji V I. polletju je bila z ozirom na letni investicijski plan nabavljena sledeča mehanizacija, oziroma stroji. 1. Za delo v drevesnicah: a/ 5 komadov motornih prekopalnikov b/ 2 komada dvobrazdna pluga c/ 2 komada krožni brani d/ 2 komada klinasti brani e/ 1 kom sadilnik "Akord" f/ 1 kom reduktor Skupna vrednost nabavljenih strojev za delo v drevesnicah znaša 4,C50.oOG.- din. 2. Za delo v gradbeništvu: a/ 1 komad kompresor "Fagram" v vredn. 2,790.000 b/ 1 komad vrtalno kladivo v vredn. 150.00O Skupna vrednost nabavljenih strojev v gradbeništvu znaša 2,940.C 00 din. 3. Za prevoz gozdnih sortimentcv: a/ 1 komad dvigalo HIAB 4. Ostala mehanizacija: a/ 1 komad motorno kolo NSU v vrednosti 495.000,-h/ 1 komad moped v vrednosti 241,000,- c/ 1 komad TAM "Kombibus" za prevoz ljudi v vrednosti 4,626,( 00,- Skupaj v vrednosti 5,362.000,- din Skupna vrednost celotne nabavljene mehanizacije v I. polletju znaša 12,800.000 din. Do konca leta je predvidena še nabava žičnega žerjava v vrednosti okrog 10,000,<;U. din ter še nekaj ostale mehanizacije. Nabavo mehanizacije iz uvoza vezano na devizna sredstva (HIAB, Hinteregger) je motilo pomanjkanje deviznih sredstev pri našem podjetju in pri narodni banki. V zvezi s tem se je tudi nabava HIAB dvigala zakasnila, nabava žičnega žerjava pa zato tudi ne bo možna v celoti za devizna sredstva. Kljub tej, še predvideni nabavi strojev, pa prvotno predvideni plan investicij mehanizacije do konca leta ne bo v celoti dosežen, zaradi tega, ker se je s splošno politiko zmanjševanja investicij tudi pri nas v ta namen del sredstev zadržal kot neizkoriščen. Tako bosta odpadla prvotno predvidena kamiona za prevoz hlodovine ter nekaj gradbene in ostale mehanizacije. Omenim naj, da v letošnjem letu ni bila nabavljena še nobena motorna žaga, čeprav smo imeli namen nabaviti tudi nekaj teh. Vzrok za to je delno v tem, ker se motorne žage katere smo imeli namen nabaviti (Stihi), niso dobile v zadostni količini za dinaristea sredstva, delno pa v tem, ker smo čakali na žage izpopolnjene že z amortizerji. II. Vzdrževanje Delen izpad v prevozu je nastal zaradi investicijskega vzdrževanja dveh kamionov in dveh traktorjev, ki so se ravno zaradi manjšega.izpada vršila v zimskem času. Fri-čakovati je, da se bo ta izpad prevozom v poletnih mesecih 31 vsaj pri kamionih :opolnoma nadoknadil. Nekoliko bolj kot pri kamionih je prevoz v pomladanskih mesecih motilo pomanjkanje gum pri traktorjih. Koliko šo znašala tekoča in investicijska vzdrževanja prevoznega parka in ostale mehani zaci jen, razen motornih žag-, v I. polletju v primerjavi s predvidenimi stroški je razvidno iz sledečih podatkov: (glej tabelo št. l). Iz navedenih podatkov se vidi, da so stroški vzdrževanja ponekod precej veliki, drugod zopet manjši in, da je torej vredno o njih voditi računa, saj se namreč z rednim in pravočasnim vzdrževanjem preprečijo večji poznejši stroški. Jasnejšo sliko, o tem pa bo sicer možno dobiti šele ob koncu leta. Z namenom boljše in pogostejše kontrole nad vzdrževanjem motornih žag ter tehnike dela z njimi pri delavcih našega podjetja je bil s strani sektorja za mehanizacijo izveden v februarju trodnevni tečaj c vzdrževanju in delu z motorkami za revirne vodje gozdnih obratov. Tečaja se je udeležilo 9 ljudi iz vseh gozdnih obratov. Žal tečaj ni dosegel v celoti svojega namena, saj so nekateri'obrati vzelo premalo resno in sc na tečaj poslali le po enega predstavnika, kar predstavlja za tiste obrate, ki obsegajo večje območ.je, odločno pre-malp. Za delavce Gozdnega obrata Črnomelj je bil izveden v marcu tečaj za delo z motornimi žagami. Tečaja se je udeležilo 17 ljudi. Iraksa je pokazala, da so tečaji po 5 ali 6 dni prekratki in da bo treba v bodoče prirejati 10 dnevne tečaje, s polaganjem izpitov na zaključku. V tem.smislu je bil izveden že tečaj na Gozdnem obratu Novo mesto v mesecu juliju. Za delavce Gozdnega obrata Crmošnjice je bil izveden v aprilu in maju dopolnilni tečaj za tiste delavce, ki že imajo izpit za delo z motorko z namenom, da se zlasti znanje o vzdrževanju in negi motorke osveži in utrdi. V marcu je bil izveden tudi tečaj o negi motornih žag za kmete kooperante Gozdnega obrata Črnomelj. Točaja se je .udeležilo 1C ljudi. Pokazalo pa se je, da je en dan le premalo. Prav bi bilo, da se kmetom kooperantom tudi v bo.doče nudi podobno pomoč. M P O . o CO CO co o žg 4 o o o o O td a P W 41 P p< o< 41 ca fes > > (T H 4 O c+ • 1-3 Ch • 3 3 Pl 4 e 0 0 o o o c+ p (D o1 B CQ< P N< ra 4 o 4 P p e+ • H % P O H C_J. oo H Oj P P H P 03' td U H vjh O O H U cp H [\3 P no o 1 P (Ti UD ro o 03< ISK < oo H H uo H ta • CTi UD H u r\o H- (X) -J U IV) IV) IV) r\D u H u ro H CO 4) UD -p* 00 IVO c+ H (-3 ro H H 1 U u 4 P 4 (T 00 Oo . 0.- din.Del teh stroškov v vrednosti 935.131*- din je sicer povrnil D1,.'Z, vendar so ti stroški še vedno precej veliki in verjetno večji kot bi morali biti. Da pa se bo v bodoče ta znesek zmanjšal, bo treba na samo vzdrževanje polagati več pozornosti in prirejati tečaje za delo z motorkami, v nekaterih primerih pa podvze-ti tudi gotove denarne sankcije. Sama popravila motork je v veliki meri motilo tudi pomanjkanje rezervnih delov, kar pa je bila zopet posledica po eni strani pomanjkanja deviz, po drugi pa verjetno nedovoljno zanimanje uvoznikov za nabavo rezervnih delov. Naj omenim, da spričo današnje situacije gospodarstva, spričo želja po čim ekonomičnejšem gospodarjenju, verjetno ni več daleč čas, ko bomo razpravljali o motornih žagah, ki naj bi bile last delavca. III. Količinska realizacija Polletna količinska realizacija kamionov in traktorjev-v tcn/km z ozirom na letni plan je razvidna iz sledečih dveh tabel: REALIZACIJA AVT >M BILOV V ton/km 0 b r a t Skupni to n/km Letni plan Realizacija * G( Novo mesto 300. oeC 197.865 66.0 GO Straža 75. O-oo 54.790 73.1 GO Podturn 422. coe 138.181 32.7 Go Črmošnjice 285. oo 138.457 48.6 Go Črnomelj 300. (o -O 139.542 46. 5 Gradbeni obrat 75. oco 27.166 36.2 sku-paj: 1,457. 000 * 696.001 47.8 Iz pregleda je razvidne, da količinska realizacija za I. polletje ni preveč zadovoljiva, saj znaša v celoti za kamione 47,8 $ od letnega predvidenega plana. V drugem polletju bo torej stremeti za tem, da se količinski plan v ton/km v celoti realizira, da se prevoz vrši v prvi vrsti z domačim prevoznim jarkom in šele potem najame tuje avto-prevoznike. REALIZACIJA TRAKT RJEV v ton/km Obrat Skupni ton/km Letni plan Realizacija /J GC Straža 114. v .00 43.575 38,2 GO Podturn 76. 14.618 19,2 Go Črnomelj 38. oco 12.1 C 31,8 Gradbeni obrat 38. 00 11.527 30,3 SKUIAJ: 266. oco '81.822 30,8 Tudi letni plan traktorjev v ton/km je realiziran le s 30,8 $. Izgleda, da se bo treba v drugi polovici leta precej naprezati če 3e naj plan prevoza s traktorji v celoti doseže. Kot že rečeno, je realizacijo pri traktor jih motile pomanjkanje gum, investicijsko popravilo dveh traktorjev na GO Straža in slab odnos traktoristov do traktorjev in njihovega vzdrževanja na GO Podturn. *1 3. PREGLED IZVRŠENIH BRAT. VALNIH UR ZA GRADBENE STR JE Vrsta Enota Reali- stro ja mere Letni plan zaci ja rr* p Drobilec kamna obr. ure. 1' '00 - 319 31,9 Buldožer M 1300 390 3C,C Kompresor-veliki M 14 oc 371 16,9 Kcmpresor-mali tl 1100 Vsi jar n 1100 v popravilu Cobra ti 1000 87 8,7 Po sedanjih izgledih gradbena mehanizacija svojega letnega plana ne bo dosegla. Glavni vzrok je v tem, da so se v precejšni meri zmanjšala gradbena dela zaradi zmanjšanih investicij, delno pa je verjetno vzrok tudi v sami organizaciji dela. 5. POROČILO GRADBENEGA OBRATA. Vsled dolgotrajne zime in velikega snega je Gradbeni obrat pričel z delom šele v sredini meseca marca. Do tega časa so se vršila le manjša dela, tako, da so bili delavci gradbenega obrata večinoma na zimskem 5( $ plačanem dopustu. V mesecu marcu so se pričela dela na rekonstrukciji gozdne ceste Prezek in pripravljalna dela na ureditvi naselij za delavce in gradbiščnih prostorov za cesto Srnski ovinek-Oražem in Rdeči kal-Ojstri vrh. Eer so bila v glavnem pripravljalna dela izvršena in ker je bilo dobro vreme, smo se domenili s sezonskimi delavci, da prično delati z mesecem aprilom. Prva skupina je odšla na dokončanje ceste Jurcelj - Lisičje rovte, druga pa na rekonstrukcijo ceste Korita. Vsled slabega vremena v mesecu aprilu in delno v maju nisc dela potekala po predvidenem dinamičnem planu in so se zavlekla za celih 14 dni. Ko so bila končana dela na cesti Jurcelj se je pričelo z delom na cesti Srnski ovinek-Oražem. Stalni delavci pa so med tem opravili dela na preureditvi senika v lopo za stroje za Gozdni obrat Podturn, priprave del pri popravilu koč Mali Studenec, Črmošna dolina in pričeli s preureditvijo šole na Flanini v Delavski dom. Investicijski program za leto 1965 predvideva za Gradbeni obrat 71,390.000.- din za novogradnjo in investicijsko vzdrževanje objektov. Vsled novih zveznih predpisov / - 36 - to je blokiranja 20 $ amortizacije 'in 10 ^ pologa za nove investicije se je. zmanjšal investicijski program za okrog 20.,OOQ.OCO din. Vse to bo imelo posledice, da začete gradnje ne bodo. dokončane in, da bomo predčasno zaključili z delom, (posebno sezonski delavci na cestah) in da gradbeni stroji ne bodo skozi celo leto. polno izkoriščeni. Stalni delavci pa bodo delali v stanovanjskem bloku v Dolenjskih Toplicah, ki se bo pričel graditi ko bomo dobili načelno dovoljenje za graditev. Vloga je že od meseca januarja tega leta vložena pri Skupščini občine Novo mesto, vendar vsled nepotrjenega urbanističnega načrta za Dolenjske Toplice še nismo prejeli ugodne rešitve. V letošnjem letu imamo povprečno zaposlenih 58 delavcev na obratu napram lanskih 122 delavcev. Res, da so se dela po obsegu zmanjšala, vendar je glavni vzrok za zmanjšanje nabava buldožerja TB-9G za gradnjo gozdnih cest. Že prvi rezultati dela z buldožerjem so pokazali, da dela hitreje napredujejo z manj delovne sile in da je spodnji ustroj ceste po kilometru za cca 2,0CC.000,- din cenejši od ročnega dela. Z uvedbo težke mehanizacije pri gradnji gozdnih cest se je spremenila tudi organizacija dela in obračun delavcev. Dostopoma se tega načina dela privajamo in se poslužujemo izkušenj ostalih gozdnih gospodarstev v Sloveniji, katera delajo to že več let. 6. POROČILO ('BRATA ZA GOZDARSKO NAČRTOVANJE V I. polletju 1965 je gozdnoureditvena služba opravljala dela v sledečih gozdnogospodarskih enotah: a/ Družbeni sektor začeto pred letom 1963 Bela krajina - nižinski del Trebnje - družbeni sektor Poljane, Brezova reber, Soteska, Radoha - revizija 1963 Gorjanci, Pendirjevka-Kobile, Irežek-Uštraž-Danijel, Otočec-Struga-Klevevški boršt, 1'adež-Ruperč vrh-Po-ganci-Srebrniče-Graben-Trate,Hmeljnik - revizija 1964 Pic-ter je-kartuzi ja osn. ureditev V vseh teh enotah so se vršila zaključna kabinetna dela. V g.e. Drvođelnik, Štale in Travnik se vrši revizija v letu 1965 - pripravljalna kabinetna in terenska dela ter delno geodetska izmera, opisi in izmera drevja. b/ Zasebni sektor V zasebnem sektorju so se izvajala dela v naslednjih gozdnogospodarskih enotah: Mirna - 'osnovna ureditev 1963 Mokronog - osnovna ureditev 1964 Žužemberk-S - osnovna ureditev 1964. V teh g.e. so se izvajala kabinetna dela, v manjši meri v g.e. Mokronog in Žužemberk-S tudi terenska dela. Nacrta za g.e. Mirna in Mokronog sta pripravljena za razgrnitev oziroma razpravo z operativo, pri izdelavi g.g. načrta za g.e. Žužemberk-S pa je prišlo do zastoja zaradi nestrokovno izmerjenih višin v letu 1964. V I. polletju 1965 so se izvajala pripravljalna kabinetna in terenska dela za g. e.. Žužemberk-Jug - niso še zaključena - in pripravljalna kabinetna dela za g.e. Semič. e/ Arondacija V I. polletju 1965 je bilo obravnavanih skupno 59 zadev s .skupno površino gozdov 135.9361 ha. -d tega je rešenih zadev 14 s površino 27.4973 ha, predlogi na sodišču 20 s'površino 58.9706 ha, arondacija Krvavi kamen in Kulova sela s površino 12.9989 ha, v postopku 16 zadev s površino 36.4693 ha. Poleg tega je referent za' arondacijo izvedel odkup 2 stanovanjskih hiš in zemljiškoknjižni prenos lastništva. Nerešenih zadev, danih a/a - 19 Stroški arondacije 898.936 din + takse I70.OI9 din Gozdni kataster_______________________63.295 din - 38 - Izpolnitev plana Sektor Plan za 1. 196 o Doseženo v I. poli. * a/ Družbeni sektor 32,393.522 6,294.254 19,5 b/ Zasebni sektor 23,380.769 4,937.538 21,1 c/ Trojektiva 6,610.872 1,592.548 23,9 d/ Režija 12,379.857 6,541.90.6 53,0' Obrat 62,385.163 13,137.510 21,1 Obrazložitev: rbrat si je zadal nalogo, da se za vsa dela izdelajo ustrezni normativi in da bi tekem leta tudi prešli na obračunavanje osebnih dohodkov po učinku. Za izdelavo normativov so bile določene posamezne delovne skupine, ki so potem obdelale norme za posamezne delovne faze. Zaradi neustrezne organizacije dela in delitve dela na obratu je bilo preveč delovnih ur porabljenih v breme režije obrata, konkretno za izdelavo normativov, istočasno pa je realizacija zaostajala. Tako imamo ob koncu I. polletja realizacijo precej pod planom, režija pa je celo delno presežena. Nizko realizacijo v ureditvenih delih, oziroma slab uspeh obrata lahko delno opravičimo z razporeditvijo posameznih delovnih faz tekom leta. Tako vršimo izmero drevja z izmero višin in vrtanjem prirastka skoraj izključno v III. tromesečju, prav te delovne faze pa pomenijo glavni del proizvodnih stroškov, oziroma realizacije v go zdnoureditvenih delih. * \ Predvidevamo, da bomo v III. tromesečju samo z izvršitvijo navedenih del realizirali cca d C din 47 $ plan. realizacije za leto 1965. Ker pa se režija izkorišča skoraj enako skozi celo leto predvidevamo, da se bo razmerje med režijo in realizacijo v III. tromesečju spremenilo v korist realizacije in da bomo tudi pokrili primanjkljaj iz I. polletja. ' ' 'f“ V obratni režiji so zajeti tudi stroški arondacije, gozdnega, katastra in katastra gozdnih cest v znesku 1>594.850 din, ki so del. upravne režije. ( 7 - 1 / . II. Spremembe v sredstvih in najetju kreditov V letošnjem letu so se povečala osnovna sredstva: To povečanje osnovnih sredstev se je izvršilo iz lastnih sredstev in to iz poslovnega sklada in amortizacije za regeneracijo gozdov. Nedokončane investicije kažejo tako velik porast, predvsem vsled osnovanja intenzivnih nasadov. Iri sredstvih skupne porabe pa vidimo, da so se povečala v letošnjem letu za 8,414.343 in to za kupljena stanovanja iz lastnih sredstev sklada skupne porabe. Veliko povečanje kratkoročnega posojila za obratna sredstva za 52 ,or o.000 pa je bilo potrebno zaradi povečanih zalog razreda 3 in pa povečanih zalog lesa v nedovršeni proizvodnji. Povečanje poslovnega sklada in rezervnega sklada ter sklada skupne porabe pa je nastalo po razdelitvi po ZR za leto 1964. III. Analiza kazalcev Analiziranje kazalcev pogojev gospodarjenja in uspešnosti poslovanja nam omogoča sledeče ugotovitve: Ustvarjeni celotni dohodek po fakturirani realizaciji predstavlja 55,5 $ planiranega letnega celotnega dohodka. Fovečanje celotnega dohodka izvira predvsem iz zboljšane dosežene kvalitete lesnih šortimentov. Iz istih razlogov je nastalo povečanje cel. dohodka na-pram letu 1964 za 15 Neto produkt se je povečal v primerjavi z lanskim obdobjem za 27 Jo do 28 ^ po zaposlenem. Irimerjava povečanja neto produkta in celotnega dohodka, tako v globali kot po zaposlenem nam pokaže, da je neto produkt po-rastel v višjem odstotku kot celotni dohodek. To potrjuje dejstvo, da je podjetje v obračunskem obdobju poslovalo ekonomičnejše in hkrati dvignilo storilnost dela. a/ gradbeni objekti za b/ delovne priprave za c/ i. snov. sred. v izgradnji 5,696.010 din 12,826.671 din 34,331.-'“'C din Kazalec neto produkta nasproti angažiranim poslovnim sredstvom pokaže, da je kilo potrebno v letu 1965 angažirati več poslovnih sredstev za isti neto produkt kot v letu 1964. Sam kazalec pokaže dokaj neugodno sliko iz katerega se lahko sklepa, da je obračanje sredstev bilo počasnejše kot v letu 1964. Vzrok za tako stanje je v tem, ker podjetje v lastni režiji gradi investicije - intenzivne nasade. Sama priroda vlaganja v intenzivne nasade pa je taka, da terja obsežna sredstva, ki. se'obrnejo šele po 3(~' letih.Teh sredstev angažiranih v intenzivnih nasadih pa je 125 ,l*VO. c TO. Zato tudi vsi ostali kazalci pri katerih nastopajo kot element angažirana poslovna sredstva pokažejo manj ugoden rezultat, saj znašajo nedovršene investicije (gozdne ceste in intenzivni nasadi) 253,573.485 din. Proizvodrja podjetja vsebuje toliko različnih panog kot so: eksploatacija gozdov, gozdno gradbeništvo, gozdnogojitvena dela, drevesničarstvo, lastna mehanizacija, da je praktično nemogoče vso to različno proizvodnjo spraviti na skupni imenovalec, ki bi pokazal obseg fizične proizvodnje v naturalnem pokazatelju. Zato je prikazan fizični obseg proizvodnje v vrednostni obliki, ki pa le približno odraža fizični obseg. Povečanje fizičnega obsega na delavca ni povsem realno in je dejanske pov-ečanje višje. Vzrok za to nerealno prikazovanje povečanja je v tem, da je bilo v letu 1965 opravljenih mnogo več del v gojenju gozdov kot v letu 1965. Gozdnogojitvena dela pa so znatno nižje ovrednotena kot dela ostalih panog. Struktura osnovnih sredstev je specifična z ozirom na gozdno proizvodnjo. Ta specifična struktura se kaže v tem, da predstavljajo gre osnov, sredstev gozdne komunikacije, ki se po svoji funkciji dokaj razlikujejo od gradbenih objektov ostalih panog. To razlikovanje je predvsem v tem, da gozdne komunikacije neposredno vplivajo na zniževanje direktnih stroškov. Prav zaradi velike vrednosti le-teh v osnovnih sredstvih, je delež delovnih priprav nizek -18 cJo% Iz istega vzroka je tudi kazalec delovne priprave na delavca dokaj nizek, saj predstavlja komaj 341.'.'(X din po zaposlenem. Vendar je ob primerjavi tega kazalca v letu 1964 in 1965 opazen viden premik (12 $), kar je posledica povečanja mehanizacije v vseh dejavnostih. Delež dohodka za razdelitev v neto produktu prikaže porast za 4 Ta porast bi bil dejansko precej višji, če se ne bi podjetje odločilo in velik del sredstev namenilo v obliki amortizacije za regeneracijo gozdov za Tgozdnogojitvena dela. Podjetje odvaja 2.5,;0 din po m_3 prodanega lesa, ne glede na sertiment po čemer smo med najvišjimi v Sloveniji* Razdelitev dohodka podjetja za I. polletje je bilo izvršeno na osnovi pravilnika o delitvi čistega dohodka. osnovno merilo za delitev '"dohodka na sklade in osebne dohodke je povečanje neto produkta obračunskega obdobja nasproti primerjalnemu neto produktu. Iz tega sledi, da se lahko masa D spremeni v sorazmerju s spremembo neto produkta. Po tem .pravilniku je bil razdeljen dohodek*in po tem odpade na osebne dohodke 402,518.970 in na sklade 88,688.647 din. Po raz delitvi dohodka po pravilniku se je masa D povečala v istem $ kot se je povečal netoprodukt t.j. 27 Sredstva namenjena za sklade podjetja so se povečala absolutno in relativno in predstavljajo 18 doseženega dohodka napram prejšnjemu obdobju, ki je znašalo 15 Sredstva namenjena za osebne dohodke so bila razdeljena po posameznih delovnih enotah, po kriteriju uspešnosti poslovanja. Pri čemer je osnovno merilo zniževanje stroškov proizvodnje in kvaliteta proizvodnje. 'sebni dohodki zaposlenih so se obračunavali po individualnem in kolektivnem učinku in to 71 $ ostalo pa po času. Čisti osebni dohodki na zaposlenega so se dvignili za 28 i-, čeprav kazalec prikazuje povečanje osebnega dohodka za 44 i>» Do te razlike je prišlo zaradi tega, ker so v čistih (D upoštevani 'D civilno-prav-nega razmerja in pretežni del sredstev terenskega dodatka, ki se po predpisih v letu 1965 obračunavajo kot OD. IV. - cena poslovanja in ukrepi, ki jih mora podjetje uveljavljati: Poslovanje v I. polletju 1965 se je v primerjavi s I. polletjem 1964 izboljšalo, kar potrjujejo skoraj vsi kazalci uspeha poslovanja. V tej obračunski dobi je podjetje uspelo, da je znižalo stroške poslovanja tako neposredne, kot•posredne. Storilnost dela se je povečala pri čemer se število zaposlenih ni povečevalo, temveč se .je celo znižalo. Vse to je povzročilo, da je podjetje^ poslovalo ekonomičnejše in s tem doseglo večjo rentabilnost poslovanja. Sama analiza poslovanja je pokazala nekatere slabosti, katere bi bilo v bodočem poslovanju treba odpraviti. Te slabosti se kažejo predvsem v naslednjem: l/ Pokazale so se pomanjkljivosti v organizaciji delovnih mest, zato bi bilo potrebno, da se analizira dosedanjo organizacijo in popravi, kar vse bi se moralo odraziti v poslovniku podjetja. ✓ 2/ Izkoriščenje obstoječe mehanizacije ni zadovoljivo in bi bilo potrebno zboljšati organizacija dela z mehanizacijo, kar bi omogočalo večjo izkoriščenost. 3/ Izkoriščenje delovnega časa v I. polletju ni bilo zadovoljivo, zato bi bilo potrebno v bodeče poostriti delovno disciplino in tehnološki proces proizvodnje prilagodi ti'tako, da bo omogočal večjo izkoriščenost delovnega časa. 4/ Koeficient obračanja obratnih sredstev je prenizek z ozirom na možnosti podjetja in je potrebno uvesti določene ukrepe, na področju nabave in nepotrebnih zalog materiala in na področju prodaje, kjer je potrebno uvesti večjo pozornost plačilnim zmožnostim kupcev in temu primerno prilagoditi prodajno politiko . •5/ Izpopolniti je treba sistem nagrajevanja po učinku, posebno velja to za strokovne in pomožne službe podjetja. G/ Potrebno je izboljšati zasedbo delovnih mest z odgovarjajočim strokovnim kadrom, z omogočanjem izobraževanja na delovnem mestu, dodatnim šolanjem ali štipen diranjem. Temu cilju je potrebno izdelati bodočo kadrovsko politiko podjetja. Te ukrepe bo moralo podjetje izpeljati, da bo lahko še v nadaljnjepn uspevalo, posebno pa še v pogojih novih gospodarskih ukrepov. xXx - 43 - NEKAJ PODATKOV O UPORABNOSTI IN EKONOMIČNOSTI ŽIČNEGA ŽERJAVA "KS-1" NA GO NOVO MESTO Nedvomrio Je, da je tehnični razvoj v zadnjem desetletju imel pomemben vpliv na razvoj in napredek gozdarstva kot ene od važnih panog našega gospodarstva. Priče smo tega razvoja, ko se je delo pri sečnji in izdelavi lesa 100 io mehaniziralo, v spravilu, transportu in ostalih delih pa je bil prav tako napravljen velik korak naprej. Gozdni transport, kot pomembna faza dela gozdnega gospodarstva, še ni dosegel nivoja mehanizirano-sti faze sečnje in izdelave, kljub poglobljenemu študiju dosežkov v tej smeri. Gozdni transport zajema v najširšem smislu vsa dela, ki so potrebna, da se sor-timenti izdelani v gozdu odpremi jo na mesto prodaje, nadaljne obdelave ali predelave. S polno pravico lahko rečemo, da je eden od kriterijev nivoja intenzivnega gospodarjenja gostota gozdne transportne mreže. Naj-ekonomičnejši način transporta v hribih predstavlja transport s kamioni. Po drugi strani pa zahteva kamionski transport izgradnjo cestnega omrežja, kar pomeni potrebo po velikih investicijah v daljšem časovnem razdobju. Vse to ima za posledico, da cestno omrežje ne more doseči svoje optimalne gostote. Po drugi strani kamioni ne rešujejo odpreme ali prevoza lesa neposredno iz gozda, temveč je potrebno, da so sortimenti skoncentrirani na pristopnih skladiščih. Zaradi tega se na linije kamionskega transporta (na kamionske ceste) vežejo druga sredstva, ki spravljajo les iz gozda na skladišče ob cestah. Od teh sredstev za koncentracijo lesa posebno v hribovitih in razgibanih predelih se zahteva, da morajo premostiti velike prepade, različne strmine z velikimi nagibi, ki včasih dosežejo 100 Namen tega. članka ni, da bi obravnaval splošno mehani-zacijo, mehanizacijo spravila, kakor tudi način spravila, ker šele analiza stroškov posameznih faz in načinov spravila lesa iz določenega sečišča pokaže pravo orientiranje, ki nam pove kakšno transportno sredstvo oz. kakšno zaporedje transportnih sredstev bomo uporabili. Tukaj bi podal le podatke iz katerih se lahko a-nalizira uporabnost in ekonomičnost sodobnega sredstva za koncentracijo lesa kot je žični žerjav KS-1, ki obratuje na GO Novo mesto. 44 Na tej gospodarski enoti, ki ima nizko gostoto cestnega omrežja in kjer so iz različnih vzrokov pogoji spravila zelo težki, je žični žerjav "KS-1" zelo ekonomično in uporabno transportno sredstvo. Postavljali so ga in ga postavljajo na vsa tista sečišča, kjer so stroški rečnega ali drugače zamišljenega spravila enaki ali večji od stroškov spravila z žičnim žerjavom, upoštevajoč prihranke na vrednosti lesne mase. Z njim gozdni obrat letno spravi do kamionske ceste 10 - 25 lesa posekane- ga po letnem planu. Žični žerjav je začel obratovati 1959 leta na GO Črmoš-njice v revirju Štale. Obratoval je okrog 3 mesece na relaciji 700 m. Naslednje leto ga je prevzel GO Novo mesto in se od tedaj, to je od 1960 leta nahaja na zelo pestro razgibanem področju Pendirjevke, kjer je drugačen način spravila nemogoč. Iz naslednje tabele so razvidne spravljene količine lesa, stroški po enoti koncentracije in vzdrževanja. Leto m3 Stros. transp. Stroš. vzdrž. Ure Str. vzdrž. skupaj Str. po m 3 6:2 Str.vzdržev. po m3 po urah 4:2 5:2 ' 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1959 1012 316392 264463 580855 575 261 — 1960 1355 432770 453481 2087 886251 659 335 217 1961 2278 912541 715158 1741 1627699 714 314 410 1962 2549 922997 695185 1134 1618182 635 272 613 196 3 772 243812 482176 941 725988 940 624 512 1964 1927 1156033 1017064 1637 2173097 1127 527 621 Skup.9893 Povpč. 3984545 3627527 7541 7612J72 769 336 481 letnol694 664091 604588 1508 1268679' 769 336 481 Podana tabela nam kaže interesantne podatke, tako za vsako leto, kakor tudi za vseh 6 let skupaj. Temu je treba prišteti nekaj podatkov, ki bodo izpopolnili sliko uporabnosti in ekonomičnosti. Žični žerjav je delal povprečno letno po 70 dni v glavnem za koncentracijo lesa listavcev. Povprečna relacija (pri GO Novo mesto) transporta sortimentov je 1200 m_, kar pomeni na j slabši primer za žični žerjav, oz. najdaljša možna relacija za KS-1. V te 45 stroške ni vštato ročno ali animalno privlačenje lesa do žice. Ti stroški, Če so se pojavili, so bili različni za vsako leto in so se gibali v mejah 150 - 450 dinarjev. Žični žerjav "KS - 1" je stal 3,500.000 dinarjev. Če u-poštevamo vse do sedaj navedeno, t.j. 769 din za stroške transporta in vzdrževanja, 300 din za stroške dodatnega spravila in 207 din za stroške amortizacije, dobimo da povprečno letno stane spravilo lesa (v nedostopnem predelu Pendirjevke) 1.276 din po m3- V te stroške ni vštet odstotek upravno-prodajne režije. V zadnjem letu, to je 1964 je slika nekoliko drugačna in sicer: 1.127 kolona 7 leto 1964 450 dodatno - spravilo 207 letna amortizacija 1.784 din/m3 ing. Rade Kalinovih xXx PRIMERJAVA IZOSTANKOV Z DELA VSLED NEZGOD IN OBOLENJ ZA PRVO POLLETJE 1964 IN PRVO POLLETJE 1965. Da bi se seznanili z zdravstvenim stanjem našega kolektiva, podajam polletni tabelarni pregled izostankov z dela vsled nezgod pri delu, nezgod izven dela in vsled obolenj. Zaradi primerjave in ugotavljanja zboljšanja, ali poslabšanja zdravstvenega stanja, so v tabelo vne-šeni podatki tudi za prvo polletje preteklega leta. Primerjava obsega le število nezgod oz. obolenj in število izgubljenih delovnih dni, kar zadošča ob ugotovitvi, da se število zaposlenih v I. polletju 1964 in I. polletju 1965 ni bistveno spremenilo. V I. polletju 1964 je znašalo število zaposlenih 834, letos pa 825. Podatkov c stroških nezgod in obolenj ne moremo 'Objaviti, ker nam manjkaj« še številne obremenitve za stroške zdravljenj, ki nam jih dostavlja Zavod za socialno zavarovanje z velikimi zamudami. Pa tudi sicer bi bila taka primerjava težavna, zaradi nenehnega dviganja osebnih dohodkov tekom let in s tem večjih prispevkov za socialno zavarovanje in nadomestil osebnih dohodkov za čas bolo vanj . Iz sumarnega dela tabele je razvidno, da se je število nezgod pri delu v letošnjem 1. polletju precej zmanjšalo v primerjavi s' preteklim letom, prav tako pa tudi število izgubljenih delovnih dni. To je vsekakor razveseljivo in vzpodbudno za nadalnje delovanje na področju varnosti pri delu. To pa še zlasti, če primerjamo podatke o nezgodah pri delu z nekaterimi drugimi gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji za nekaj let nazaj in pri tem ugotovimo, da imamo povprečno najnižji odstotek nezgod pri delu na število zaposlenih. Brez upoštevanja nezgod na poti na delo in iz dela sc ti podatki sledeči: GG Bled . povprečje iz let 1960-1963 .......... 22.7 $ GG Brežice " " 1961-1964 20.1 f GG Celje " l' 1961-1964 ....... 15.5 £ GG Kočevje " " i.962-1964 18.8 $ GG Ljubljana le za leto 1963 ..... 24.1 7 GG Slovenjgradec povprečje iz let 1961-1964 15*4 1' GG Novo mesto povprečje iz let 1961-1964 13.7 *f' Če pri tem upoštevamo tudi ne zgode"na poti" znaša naše povprečje 15.87 kar je prav gotovo tudi najnižji 'r nezgod izmed navedenih gozdnih gospodarstev. Vsekakor imamo vse možnosti, da s primernimi ukrepi še nadalje vplivamo na znižanje števila nezgod. Seveda pa je to odvisno od nas vseh, od naše zavesti in discipliniranosti . Manj vzpodbudno pa je stanje nezgod, ki se pripete izven delovnega razmerja. Vidimo, da se je število takih nezgod povečalo, še zlasti pa se je povečala resnost teh nezgod, kar nam pokaže porast izgubljenih delovnih dni za več ko 40 i-. Še malo in nezgode izven delovnega razmerja bi bile številčno in po številu izgubljenih delovnih dni enake nezgodam pri delu v delovnem razmerju. To pa nikamor ne vodi. Kako naj vplivamo na ta porast? Menda je'edina rešitev v tem, da bi v pravilnik o nagrajevanju vnesli tudi "nagrajevanje" z^ ne zgode izven dela, še zlasti za nezgode, ki so posledica pijančevanja, pretepov "honorarnega" dela in »podobno. Seveda pa bi morali obrati ugotavljati vzroke takih nezgod. 0 tem naj bi obrati in samoupravni organi sprejeli konkretne u-krepe. Iz tabele je nadalje razvidno, da se je pri manjšem številu primerov obolenj nekoliko povečalo število izgubljenih delovnih dni. Resnost obolenj ' je torej večja. Se posebno je očitno, da je število izgubljenih delovnih dni letos nesorazmerno večje, čeprav je bilo gripoznih obolenj znatno manj., tako po številu, kakor tudi po izgubljenih delovnih dnevih. Posebno je naraslo število sledečih obolenj: - revma 50 primerov 361 izg. del. dni - obolenja že- lodca 21 tl 199 II II 1» - infekcija in oboi. kože 22 . 11 189 II II 11 - bronhitis 20 n 169 II II 11 - akutne infek- cije gor.delov 15 n 111 II II 11 - razne notr. bolezni 14 u 171 II n 11 - psihonevroze 18 h 55 II n " itd Poleg teh obolenj je še cela vrsta i drugih, ki sicer niso številčna, vendar pa znatno pripomorejo k skupnemu številu izgubljenih delovnih dni. V letošnjem letu je naraslo tudi število izostankov zaradi nege družinskega Člana in sicer za okrog 100 Potrebno bi bilo, da bi obrati sproti ugotavljali u-pravičenost takih izostankov in ukrepali. Nerazumljivo je namreč, da se lahko v enem letu taki izostanki povečajo za enkrat, pri istem številu zaposlenih. , Celotno število izostankov z dela vsled nezgod in o-bolenj in število izgubljenih dni je letos nekoliko nižjo kot lani. - 48 - Zdravniška komisija Zavoda za socialno zavarovanje je pred nedavnim poizkusno ugotavljala stanje "bolnikov v "bolniškem staležu. Pri tem je ugotovila zelo visoko število* "zdravih" bolnikov in bolnikov, ki bi lahko kljub poškodbam oz. obolenjem polnovredno opravljali primerna dela. 0 tem smo lahko čitali članek v Dolenjskem listu. Vse kđže, da bi tudi pri nas našli "zdrave" bolnike oz. bolnike, ki bi jim lahko našli zdravstvenemu stanju primerna dela. Dobro bi bilo, če bi tudi pri nas opravili take preglede in ugotovili, koliko izgubimo na račun neupravičenih izostankov z dela vsled bolc-vanj. Skoraj gotovo nismo izjema in imamo tudi pri bolniških izostankih "skrite rezerve" (na žalost so res dobro skri.te). Smatram, da bi morali naši obrati v povezavi s socialno kadrovsko službo in zdravstvenimi domovi posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Bogo Špil e tič xXx \ OPOMBa: Obrat za gozdarsko načrtovanje je bil csamostojen šele obolenja v tem času izkazana skupaj z upravo GG. - 49 - en I o c+ C-J. O F: H 40 en 4'-. CSI en cn o < U) p II en d Jt> O oro en en O d O p P CD O Q CD H II h O oJ 4 tV 4- tv oJ 4 O 0 0 O O O O M O II d 3 ta 4 4 H 4 H 4 P C en II •-d P P P O P p p p pl 3 H a o< 3 O cf H) rsi< en 3 te! !—1 II i < • c+ F d N< pi 4- o' —i. 4 p 0 CD 3 c-'-4 P 0 P c-r- (D 0 p 0 II P P 3 O H- p H CD CD CD cf H P H 3 4 P ii ca < < II P N Hto< CQ< 4 H H OJ. 0 0 0 3 1 P cf 0 II o< P c_j. 0< o< r J—J. 1 H- 1 CD CQ< 1 0 p - II 1! 4 O 1 I II 'H H H H H H H H H H 4' H H 1—1 H H H H H H HH H H H H II UD 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 OO 40 40 40 40 40 4040 40 40 40' 40 H II 04 04 04 04 04 0\ 04 04 04 CTi 04 04 04 04 04 04 OJ> 04 04 04 04 04 04 04 04 04 o II Ul -U u r- U -* U -H U 4-* U H- U -H on 4--* 471 44* 'Ul 44* 471P 471 -{bi on 'P cf II II l 0 II UK II Ul -o H 1—1 H H H H •c+ d II Oj 04 H H ru h ru-4 ru -J H 04 H on 04 00471 P P ru P • CD II N II P Ot> II H CD O II • H- H P II 04 O H H H H H H H N 3 0 II -o -a 4-* ru ru co IU u -0 04 4; *40 co-u 00 CO -4 -4 3*} II -u o U 40 U 04 U 04 U 40 4JI O —J on 0 4DP CD -C Oj 04 • VI n P 3 II 3 H II II I i H !l n 4^ OJ ■■ H H cc< d n 00 -J H H H H Oj ru H H -J 04 cer-* Oj 4j —C 04 P ru cf P n • tST" n crq n p 0 n « p p n ui ru H H- H P n O CD ru H ru Oj IU oj ru on on ru 4-- Oj 40 p P -0 N P n CD -u- 04 CD 04 —J 40 40 -U -U Oo 0 oj coon P —4 H 04 ru 40 jb H* n 0 • • N n u 471 Pj < n w P n H 3 n ru oj n 40 -0* H H H H (U -J 04 Oj Oj Oj 4 ■ 4J on p —J n O Oj 04-4! 04 . u -u —J —O fu ru 00 44* ru on on 44» 07104 40 04 04 p 40 H co< O n cf cj- Oj n • 3 O n P H n iu ru H- P n • • ti n 4^ OJ H H H 1 IU -4* .* DO fU OJ 1O Oj OJ 4'* P H- Tj <^J- n -41 OO ru 4^ —J U 04 u oj H O -H -1 -p. 04 O 40 04 4 - on Ul Ul p 04 N 3 P n 11 H -H 04 CO Oj 40 ru hoj ru -J oj ru "0 44- CO 44* O 4-* (U 04 0 ru 40 ro Tl H* 7H II n U VJ1 P B n 3 n H* ii H n 4^ U OJ H 1—1 DO Oj n ru oo H471 ru H U u 44* OO 44* 40 4'- —J- 1 CO—4 471 -d —41 P UK n c r- n • 4 n H- n H n P n H* n [U 40 H H (U M m u H 4^ (U ru ru 44* —4 H OJ CD 4j H > CD ru. CO 471 Ui Tl n ru ru 00 04 04 00 H OD 40 H CD IU OJ OJ-J O 40 40 OJ Oj 0 • n md P n 3 n H* en csi n .V P n H Uk p n 04 40 ru ru ru ru H ru H OJ HOJ IU H ru H cf Tj 3 n * p P n CJtj n o< 0 n H* H n tl P P* n T) 3 H n en 4'- I-' H H ru H • p 3 n u o ru u 40 00 4 * ru O H -4 on H! Oj -41 Ul P Ne ii 3 H- n 11 H* 3 I II n C0< 1 n 4-1 4* cf -3 n O 04 ru H H1 iu IU Oo 00 CD on4--* 471 04 4n -U —J 40 * co n 11 —J U 40 o 40 40 -41 O OO —4 oj OJ 44* OJ 04 40 H 1—1 04 H-J 40 on —J OO p II n H* en n N tv n OJ OJ Tj 3 n • • • H n —41 —0 I-1 H H H H IU oj 44* 471 C74 -POJ p p 04 on -4] -4 Pj P n Oj -U 04 u O O 04 O u -u ru 0 Oj H on 04 ru H—J 00 co Oj 00 —J (U 3 C_l. n OO 04 4 - CD O (U (U OJ 40 04 IU 40 0 OJ ru CD 4'. P 40 ru tu 04 CO H ru H* n e • O • il 471 on I v n \ n VETROLOM V GORJANSKEM PRAGOZDU Vihar, ki je divjal 4. julija in ki je naj ravil največ škode na Noiran jokom na Eno S ju. GG Postojna, tudi našim gozdovom ni povsem p ri zanesel. Na območju g zdnega brata Novo mesto sicer ni napravil snr in j. škode, razen v oddelku 17 in mn o go manj v d Jelkih ' : in 7c v gozdnogospodarski enoti Gorjanci. Verjetno marsikomu od naših gozdarjev ni znano., d. je v Gorjancih eden od oddelkov izločen in sicer oIdejek 17 kot pragozd. Površina tega oddelka znaša 2j.l5 ha in leži v nadmorski višini 1000 - 1130 m. Na jeveru moji oddelek 17 na Srna lica, ki segajo do Miklavža, m. vzhodu je mejaš gozdnogospodarska enota Pendirjevka, na jugu meji na Žur.tersko k >Senice, na zahodu xa na c d-delck 1.4 pod Trdinovim vrhtr. . Od južnega r ba pra j z la do Trdinovega vrha (1181 m) je le kakih 5 - 10 minut lope zložne hoje po k'Senici. Skozi pragozd pelje pot od Miklavža na Trdinov vrh. Po d • e je, na katerem je e-menjeni oddelek 17 je zmerno nagnjeno proti severu, podlaga je triadni apnenec in dol nit, tla go razmeroma plitva, toda zelo dobra. Gozd ima ;rebirolno strukturo, zastopana je skoraj zgolj bukev, lesna zaloga znaša 470 m3/ha, letni prirastek pa 5 m3/ha, t rej dobro c-čuvan gozd. Zelo močne predvojne sečnje so mu ,rizanesle, verjetno zahvaljujoč oddaljen sti od ‘bstoječihr gozdnih komunikacij. Stoletno bukve imaj premera do 1 m, pa tudi več. Trohneča in p vsem trhla debla ležijo po tleh, posamezna poLr.ijona drevesa pa štrlijo med zelenimi bukvami raznih debelin in višin in ..ni jo jo kar na rastilu tor pričajo c "prebiranju", ki g"1, vrši narava s pomočjo vetrc - in snegolomov tor o cm iranju zaradi starostne .nem; Posti in ne ;p rnosti. Človek res dobi vtis o pragozdu, vendar pa je v njem najti tudi do-sti sledov sekiro in žago. Osn vni ureditveni e-laborat sicer prepoveduje vsake izkoriščanje in nabiranje zelišč, vendar pa vaščani bližnjih žumberških vasi, katerih košeni ce mejijo na 1 ra zd, cest, posegajo v pragozd, posebno v njegov obrobni del b k Senicah in "podelujejo slučajno pripadke" ali pa kar sami določajo etat v okviru domače ]orabe. Omenjeni vihar je prav v tem sragozdu napravil znatno škodo. V nekaj ozkih pasovih, jo vdrl v d delo k in izruval plitvo zakoreninjene bukve ali pa jih prelomil, oziroma jim odlomil krošnje s tem, da jih je zelo močno zavil okrog vzdolžne osi. Izruvanih ali polomljenih je bilo 100 bukev, katerih bruto masa znaša okrog 470 m3. .Da bi ohranili videz pragozda bi bilo seveda priporočljivo, da bi v sestoju pi*etili podrta in izruvana drevesa takof kot‘je,to napravila sama narava fe svojimi silami. Vendar pa bi bile. po drugi strani Škoda če bi prepadlo toliko lesne mase, še posebno zato, ker bi jo počasi izdelovali in odpeljali Žumberčani. % Vprašanja, ali naj od viharja porušena drevesa izdelamo ali ne, nismo mogli rešiti sami in se je podjetje obrnilo na Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo ter Zavod za spomeniško varstvo. Fo gledu, katerega sc napravili ing. Jurhar Franjo, kot predstavnik Republiškega sekretariata, ing. Penca Janez, ing. Petrič Jože in ing. Pavec Vlado, je bilo sklenjeno, naj bi izdelali tista drevesa, ki so porušena, poleni jena, nagnjena in-obesla drevesa pa naj bi pustili. Tega smo se pri izdelavi tudi držali s tem, da tudi vrhov nismo izdelovali v drva. Točnih podatkov o napadlih sertinentih ta trenutek še nimamo, ker delo še ni povsem končano. Kaj pa bodočnost oddelka 17 kot pragozda? Mnenja sne, da sam naziv ne ustreza, ker bo težko preprečiti vsakršno izkoriščanje v njem. Oddelek naj bi bil izločen kot najstarejši bukov sestoj, v katerem naj bo prepovedano vsako izkoriščanje, razen izdelave slučajnih pripadkov, če bo to večja količina, kot je bila n.pr. ob priliki letošnjega vetroloma. Znatno manj jo napravil vihar škode v odd. 9 h, kjer je po izdelavi napadlo 10 m3 tehničnega lesa bukovine in okrog 15 prm drv ter v iddelku 7 c iste gospodarske enote, kjer so gozdni delavci izdelali 36 m3 tehničnega lesa in 62 prm drv. ing. Konrad Mehle xXx * IOLETNO PIKIRANJE IN MEHANIZACIJA V GOZDNIH DREVESNICAH Perspektivni plan obnove gozdov Gozdnega gospodarstva , Novo* mesto predvideva osnovanje 400 - 500 ha površine letno, od tega krog 50 klasičnega pogozdovanja in 50 g osnovanja intenzivnih nasadov. Če računamo, da je za pogozdovanje potrebnih povprečno 3.500 kom sadik'po hektaru, bi za letne realizacijo potrebovali 1,400.000 do 1,700.000 kom kvalitetnih sadik iglavcev predvsem smreke in zelenega bora, za skupinski primes pa še macesen, duglazijo, rdeči in črni bor. \ Zaradi redne in pravočasne dobave sadik, tako v količinskem kot kvalitetnem pogledu, se je gospodarska organizacija odločila za lastno proizvodnjo sadik. V ta namen smo razširili obstoječe in osnovali nekaj novih drevesnic s skupno obdelovalno površino 27,5 ha. Od navedene površine je izločeno 1,5 ha za semenišče, ostala površina 26 ha pa služi presajevališču. V semenišču traja proizvodnja 1-2 leti, v presa jevališču v glavnem 2_ le ti_, le v izjemnih primerih 1 ali 3 leta. S povečanjem drevesničarskih površin so je povečala tudi proizvodnja in s tem v zvezi tudi pikiran j e sejank. Do nedavnega smo vsa pikiranja izvajali v spomladanski in jesenski sezoni. Večkrat nam vremenske neprilike -stalno deževje, zgodnji mrazovi - niso dopuščali izvršitve predvidenih del. Da bi racionalneje izkoristili sezonsko delovno silo in zagotovili pravo časno količinsko in kvalitetno zadostitev potret po sadikah, smo pristopili tudi k poletnemu pikiranju. Že pred leti sme poizkušali na manjših površinah s poletnim presajevanjem smreke in zelenega bera. Fresajevanje smo izvršili v prvi polovici avgusta s semenkami nedovršene vegetacije drugega leta. V primeru suhega vremena po sajenju je treba sadike 1-2 krat izdatno zaliti in uspeh je zagotovljen. Najuspešnejši in najprimernejši čas poletnega pikiranja je razdobje pic zaključku prve vegetacije, kar zavisi od vremenskih prilik. To razdobje je lahko krajše ali daljše, traja pa nekako v času cd 20. 7. do 15. 8. Zelo važen moment pri poletnem pikiranju je manipulacija s sadikami, čas med izkopom in pikiranjem mora biti čim krajši. Tri sortiranju sadik je dati glavni • < poudarek koreninskemu sistemu. Le-ta mora biti šopaste zrasti*, da se lažje prilagodi novemu rastišču. Višina nadzemnega del^ naj ne vpliva na kvaliteto pikirnega materiala. Navedem naj nekaj prednos.ti in slabih strani poletnega presajevanja. Prednosti: V 1. Smoternejša izraba sezonske delovne sile in lažja izvršitev letnega količinskega plana, 2. Sadike se že v istem letu utrdijo, ker koreninski sistem vegetira do pozne jeseni še po zaključeni vegetaciji nadzemnega dela. 3. V naslednji spomladi rastlina v celoti bujno vegetira, ker ji ni potrebno uporabiti del energije za utrjevanje. Iriporoča se tik pred vegetacijo zmerno dognojevanje z odgovarjajočimi dozami kombiniranih mineralnih gnojil. 4. Pogoj za uspeh je kot je že navedeno pravilna manipulacija s sadikami, kakor tudi pravilna priprava zemljišča in čimkrajši čas med izkopom in sadnjo. Slabe strani: 1. Edina slaba stran poletnega pikiranja je ta, da se le-to ne mere prakticirati na površinah, kjer ni možnosti zalivanja. Iz lastnih izkušenj je ob upoštevanju spredaj navedenih pogojev uspeh poletnega pikiranja zagotovljen in to ob minimalnem izpadu za proizvodnjo kvalitetnih sadik za dobo dveletnega šolanja. V naših drevesnicah smo se odločili za spomladansko pikiran.ie na površinah brez namakalnih naprav, na površinah z možnostjo zalivanja pa za poletno nikiran.l^. Jesensko pikiran.ie o puščamo , upe rahljamo ga le še v izjemnih primerih. Za pravočasno pripravo zemljišč in redno obdelavo kultur v drevesnicah je gospodarska organizacija nabavila v ta namen najnujnejšo mehanizacijo (traktorske priključke za pripravo zemljišča, pikiranje in motorne okepalnike). Zadržal bi se le pri delovanju motornih okopalnikov GUZZI, ki se uporabljajo za okopavanje in rahlanje kultur v drevesnicah. Namen uporabe motornih okopalnikov je čim pogostejša obdelava zemljišča med vrsticami z namenom preprečevanja zapleveljenja, vzdrževanja vlage v zemlji, kar vse omogoča koreninskemu sistemu lažji razvoj. V dosedanji praksi se je pokazala za nemoteno obdelavo najprimernejša razdalja med vrstami _50 cm. Pri obdelavi z dvema nožema ostane neobdelane zemlje okrog 20 cm, katero je treba obdelati ročno po 2 do 4 krat-ni obdelavi z motornim okopalnikom. To zavisi od starosti kulture in medsebojne razdalje sadik. V prvem letu šolanja sadik je možno mehanizacijo uporabiti v polni meri, dočim v drugem letu le v prvem polletju. Fozneje je delo otežkočeno in se ne priporoča, zaradi mehaničnih poškodb nadzemnih, kakor tudi podzemnih delov sadik. Ob smotrni uporabi mehanizacije v drevesničarstvu je možno obvladati tudi večje površine, kar se odraža v znižanju delovne sile, pravočasni izvršitvi del in pocenitvi proizvodnih stroškov. Prepričani smo, da je tudi uvedba mehanizacije v drevesničarstvu prispevek k hitrejšemu razvoju gozdarstva. Adamič Danijel xXx Nadaljevanje ANALIZA NEZGODE (4) V tem sestavku bom na kratko analiziral sledeč primer. V ponedeljek, dne 11. 11. 1963 se je pripetila ob 14.15. uri na Gozdnem obratu Podturn nezgoda, pri kateri je bil poškodovan polkvalificirani delavec - sekač Muhič Karel. Po pripovedovanju očividcev je do nezgode prišlo takole: Sekaška delavska skupina v sestavi Karakaš Milan, Bučič Pa jo in Muhic Karel je navedenega dne delala na sečnji lesa. V času, ko je prišlo do.nezgode, sta Karakaš in Bučič podirala stoječo drevo, Muhič pa je v bližini klestil vrhnji del podrtega drevesa. Pred naganjanjem drevesa sta Karakaš in Bučič Muhiča opozorila naj se umakne iz nevarnega prostora, kar pa Muhič ni upošteval in je še naprej klestil na istem mestu. Delavca sta pričela drevo naganjati in je nato padlo na spodnji del drevesa, ki ga jo Muhič klestil. Pri tem se je kleščeno drevo premaknilo, Muhiča pa, ki je stal med vejami krošnje je ena od vej močno u-darila ter mu poškodovala rebra. Posledice tega udarca je čutil Muhič več mesecev. Se nezgodo analiziramo, lahke ugotovimo, da se je pripetila vsled nepravilne tehnike dela delavske skupine. Že na prvi pogled sta opazni sledeči napaki sodelavcev: 1. Muhič se očitno zaradi neznanja ni zavedal nevarnosti, ki mu preti, če ostane na istem mestu. Ni se zavedal, da se posredno nahaja v dosegu podirajočega drevesa, da lahka drevo nepričakovano spremeni smer padca in da smer padca lahko najlaže presodita sodelavca - podiralca, ki sta prav za to,ker sta se nevarnosti zavedala, opozorila Muhiča naj se umakne. V tem primeru pa je Muhič izpričal tudi nedisciplini-ranost, ker se ni umaknil ob opozorilu sodelavcev, za kar zasluži javni opomin. 2. Sodelavca ponesrečenega Muhiča ne bi smela drevesa podreti, dokler se Muhič ne bi umaknil pa čeprav se le-ta za opozorilo ni zmenil. Ta nezgoda pa tudi mnoge druge nas opozarjajo, da se varnost pri podiranju lesa ne sme meriti v cm ali dem, kar pomeni, da je treba v vseh dvomljivih primerih u-brati varno pot pa čeprav so je treba pri tem umakniti več metrov, ali pa porabimo za varno izvedbo dela več časa. Delaj - varno! xXx Bogo Spile tič DOLOČILA POKOJNINSKEGA ZAKONA ZA UDELEŽENCE NOB Novi temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, ki ga je sprejela zvezna skupščina dne 25/12-1964 določa u-deležencem NOB in španskim borcem zaradi naporov, ki so jih pretrpeli v borbi, pri ilegalnem delu, zaporih ali internacijah, določene olajšave. Kot posebna doba za dvojno štetje se šteje čas do 15/5-1945, ki ga je zavarovanec prebil v partizanskih odredih, v NOV ali jugoslovanski armadi oziroma aktivnem ali organiziranem delu za narodnoosvobodilno borbo. Prav tako ima pravico do dvojnega štetja zavarovanec, ki se je boril oziroma izvrševal naloge, NOB, pa je bil pri tem ujet ter zaprt ali odpeljan v taborišče ali interniran, ali pa je bil kot pripadnik revolucionarnega gibanja v letu 1941 zaprt ter je v zaporu, taborišču ali internaciji nadaljeval delo za narodnoosvo bodilno gibanje. Če je bil }rpt vojak bivšo jugoslovanske vojske v voj-' nem ujetništvu in se je aktivno vključil v narodnoosvo bodilno gibanje pred italijansko kapitulacijo ima tudi pravico do dvojnega štetja. Zakon priznava dvojno štetje tudi tistim udeležencem NOB, ki so sodelovali v NOB, pa še niso bili stari 15 let. Enake pravice imajo tudi španski borci, ki so sodelovali v bivši revolucionarni armadi. Posebna doba z dvojnim štetjem se prizna tudi tistim osebam, ki so cb času pridobitve pravice dc pokojnine bili jugoslovanski državljani pa so v času NOB sodelovali v protifašističnih gibanjih v drugih državah do 15/5-1945. Kot posebna doba z enojnim štetjem se prizna tisti čas ki ga je zavarovanec prebil v zaporih, taboriščih ali internacijah zaradi udeležbe v španski revolucionarni armadi ali protifašističnih gibanjih drugih držav. Pa doba se prizna do povratka v domovino. Zavarovanec, jugoslovanski državljan, ki je lil od 6. aprila do 15. maja 1945 v zavezniških vojskah ima za ta čas pravico do dvojnega štetja, če se je vrnil v domovino do konca leta 1957, enojno pa se mu šteje če se je vrnil kasneje. Borec NOV, ki je stopil v hoj oziroma aktivno in organizirano deloval za cilje NOB pred 9* 9. 1943, in vsak španski Borec, ima pravico do polne pokojnine, ne glede na starost, če je dopolnil pokojninsko dobo 35 let ali pa če je dopolnil 55 let starosti, če je dopolnil pokojninsko dobo 20' let, pri tem pa mora imeti najmanj deset let zavarovalne dobe. Borka NOB pred 9. 9. 1943 oziroma španska borka pa ima pravico do polne pokojnine ne glede na starost, ko dopolni 30 let pokojninske dobe ali ko dopolni starost 50 let ter ima pokojninske dcbe vsaj 20 let, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe. Imetnik "lartizanske spomenice 1941" ima pravico db pokojnine, ki znaša 100 f njegovega osebnega dohodka v zadnjem letu pred upokojitvijo oziroma 100 $ povprečja zadnjih pet let, če je to zanj ugodneje. Drugi borci pred 9. 9. 1943 in španski borci imajo' pravico do starostne pokojnine, ki znaša za pokojninsko dobo 15 let za borce 45 za borke pa 47 1- pokojninske osnove. Ta procent pa se za vsako nadalnje leto zaposlitve poveča pri borcu za 2 g, pri borkah 2,5 7". Najvišja pokojnina pa lahko znaša največ 85 1- pokojninske osnove. Zavarovancu, ki mora biti jugoslovanski državljan pa je bil po 6. aprilu 1941 ujet ali interniran in mu je bila za ta čas priznana pokojninska doba v dvojnem štetju ima pravico do 30 i> povišane pokojnine. Čeprav še nima 40 za pokojnino priznanih let, vendar največ do 85 pokojninske osnove. Če pa je borec v NOB ali vojni ujetnik ali interniranec dosegel pravico ’đo starostne pokojnine, nima pravice do povečanja pokojnine po 73« členu. iokojnina se odmerja od povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki.ga je imel zavarovanec v katerihkoli zaporednih petih letih v zadnjih 10 letih zavarovanja. Ne glede na višino osebnega dohodka pa imajo borci in sodelavci NCB, ki jim je zaradi njihovega sodelovanja v času osvobodilnega boja priznana posebna doba v dvojnem štetju pravico do najmanjše pokojnine, ki znaša: - za nosilce "Partizanske spomenice 1941" - za borce in sodelavce, ki jim je priznano dvojno štetje od leta 1941 - za borce in sodelavce, ki jim je priznano dvojne štetje od leta 1942 - za borce in sodelavce do 9. 9. 1943 59.000.- 50.150.- 48.450.- 43.500.- To velja le pod pogojem, da imajo ob času upokojitve najmanj 20 let za pokojnino priznane dobe, če je ta doba krajša, se znesek pokojnine zmanjša za vsako leto za 2 io. Nace Gregorčič xXx Nadaljevanje GOZDOVI BELE KRAJINE 10 DRUGI SVETOVNI VOJNI Kljub nastanku državnega sektorja v gozdarstvu se stanje gozdarstva v prvih povojnih letih ni veliko spremeni lo, kar velja tudi za zasebne gozdove. Dejstvo je, da je bila po osvoboditvi v letu 1945 dana prednost za raz voj težke industrije, ki naj bi služila kot izhodiščna točka za razvoj ostalih panog gospodarstva. Vsa ta prej šnja zaostalost gospodarstva je slonela v pretežni meri na naturalnem značaju proizvodnje. Takoj po vojni je bil ta način naturalne proizvodnje odpravljen na podlagi n ve zakonodaje, ni pa bila dana materialna baza za hitrejši razvoj gospodarstva. To je bilo za tisti čas tudi nemogoče. -59 Veliko lesa so je posekalo v času obnove za popravilo gospodarskih, objektov in kmečkih poslopij. Po obnovi je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potrebno zajeti prvotno akumulacijo tudi iz negativnih gospodarskih virov (i rekomerno izkoriščanje gozdov) , po drugi strani pa smo o tem onemogočili prelivanje finančnih sredstev iz zasebnega sektorja kmetijstva in gozdarstva v industrijo. Naše gospodorstvo je pretrpelo veliko težave tudi po obnovi, ker je bil gospodarski položaj težak (obvezni odkup losa ter ostalih kmetijskih pridelkov, nesklad- ; ne cene, preorientaci je naše orgovino itd.). Kljub vsemu temu je gozdarstvo Bele krajine pokazalo relativni napredek, k: je bil močnejši po letu 1956, ko se je začel ded sredstev iz dohodka gozdnega sklada vračali nazaj v obnovo gozdov. Začetna vlaganja niso dala zaželenih rezultatov, to pa zaradi tega, ker je v občini še 63.8 i zasebnih gozdov, ki so razdrobljeni. Ia tudi stroko-.-nega kadra ni bilo dovolj. Pridobivanje gozdnih remi jišč v korist SL! se je začelo hitrejše v zaonjih letih. Brez velikih in zaokroženih površin si•je nemogoče zamisliti hitrega in e-konomičnega napredka razvoje 1, '.šega gozdarstva. Od celotne površino zemljišč trpate na: Kmetijstvo 25.3-5 lia el: 53.1 r/, gozdarstvo 21.225- ■ !l 4 3.8 ^ nerodovitne po vršine ____1.599 j l:....._3.1 %._ 4 8.670 ha 3.00.0 56 Iz gornje tabele je razvidno, da jo po površini gozdov skoraj toliko kot mir.etl jsl- iš po vršiti, posebno še, če sem prištejemo še nekatero kmetijske površine, ki jih je v zadnjih letih zn: asel gozd 0 kmetijstvom in gozdarstvom se preživlja ?.2'70 rrebiva^cev / občini ali 54,5 Na enega kmečkega prebivalca pride povprečno 2,80 ha vseh zemljišč, od tega 1,40 ha gozda. Lastniška struktura, ki kaže na razdrobljenost zasebnih posestev je naslednja (po velikosti skupnih zemljišč): Število do nad sku- gospodarstev 2 ha 2-5 5-8 8-10 10-15 15 paj št. gospod. 371 262 374 290 504 616 2.417 Iz teh podatkov je razvidno, da tvorita zadnji dve skupini kmetijskih posestev 37 $ celotnih površin. Tako veliko število teh posestev pa leži v pretežni večini v hribovitih kraških predelih, ki dajejo v primeru z vloženim delom izredno nizke dohodke. Struktura razdrobljenosti gozdnih posestev po velikosti je naslednja: do nad - Sku- 2 ha 2-5 5-8 8-10 10-15 15 Paj Število gospodarstev 460 1299 756 494 32 15 3.056 Površina ha 510 3947 00 CO 3546 420 280 13.551 Iz teh podatkov je razvidno, da je število gozdnih lastnikov večje od števila kmetijskih posestev za 639. To razliko tvorijo obrtniki upokojenci ter ostali. Povprečno odpade na vsako kmečko gospodarstvo 5,10 ha gozdnih površin oziroma 4 parcele gozda, kar znese 54.204 parcel na 13.551 ha zasebnih gozdov. To so podatki, ki nam jasno dokazujejo, da gospodarjenje na vsaki parceli sploh ni mogoče. Zato je že skrajni čas za gozdove Bele krajine, da se začnejo upravljati po gospodarskih enotah. Nadaljevanje prihodnjič Vrlinič Rade xXx ČEST* I TKE V tem letu praznujejo petdesetletnico rojstva naslednji člani kolektiva: 1. Jakab Koloman 2. Proeen Anton 3. Pirc Franc 4. Sašek Jože 5. Volčjak Ana 6. Knafelc Alojz 7. Puhan Alo j z 8. Senica Alojz 9. JaketiČ Florjan 10. Šorli Marija 11. Šobar Janez 12. Pezdirc Janez iz uprave GG iz GO Novo mesto H II II iz GO Straža iz GO Podturn iz GO Podturn iz GO Čfnomelj iz GO Črnomelj iz gradbenega obrata iz skladišča Črnomelj Vsem "abrahamovcem" želimo ob prehodu v drugo polovico stoletja še veliko uspehov pri njihovem delu! I Uredništvo "Dolenjskega gozdarja" xXx 62 Nadaljevanje in konec SPOMINI S ŠTUDENTSKE PRAKSE V mesecu novembru je postalo zelo hladno in delati je bilo vedno težje. Bivanje v baraki, kjer smo stanovali je tudi postajalo iz dneva v dan bolj nevzdržno. V sobi, kjer sem spal, nas je bilo osem. Seveda smo imeli le pograde v nadstropjih. Vsak večer smo na razbeljeno peč dali sušit naša mokra oblačila, zlasti nogavice. Ni bilo redko, da se je kaj tudi zažgalo. Predstavljajte si, kako gost in "prijeten" je bil zrak v že tako premajhnem prostoru. Ponavadi mi je pofioči vedno postalo slabo. Zjutraj sem se redno zbudil bolj utrujen kot sem legel. Zaradi vsega tega sem vedno bolj začel premišljevati, da bi odšel predčasno domov. Ko sem dobil sredi novembra še sporočilo, da bom v primeru, če se kmalu ne vrnem v Ljubljano, izgubil svojo sobo v študentskem naselju, sem se odločil, da prakso zaključim. Videl sem dovolj, kar pa je bil tudi mej glavni namen. Tako sen šel na policijo dvignit moj potni list, ki je bil tam spravljen. Takoj so mi pritisnili tudi žig, da je viza neveljavna in da moram v roku 3 dni zapustiti Nemčijo. To so vedno storili zato, da ne bi morda šel kam drugam delat. Meni je bilo to seveda čisto vseeno. Težje pa je bilo tistemu, ki je imel podobno pogodbo kot jaz, pa je hotel zaradi boljšega zaslužka pre-menjati delodajalca. Posebno veliki reveži so morali biti razni begunci. Do izteka pogodbe so bili prepuščeni na milost In nemilost delodajalcu. Ker sem šel direktno domov mi tudi firma Timm et. coo ni nič mogla. Bila je ravno sobota in tako sem dobil tudi ves preostali zaslužek takoj izplačan na roko. V Nemčiji je namreč plačilni dan vsako soboto. Denar v kuverti si debil kar na delovišču. Ionavadi ga je prinesel že v soboto popoldne kar preddelavec (vrtnar) sam, včasih pa blagajničarka, ki je z dostavnim avtom obhodila vsa delovišča. Tako ni bilo nobenih izpadov pri delu.Še danes mi ni jasno, kako so uspeli tako hitro napraviti obračun. - 63 - Tri dni, ki sem jih imel še na razpolago sem prebil v Hamburgu, od koder sem .imel tudi direktni vlak za Ljubljano. Dvignil .sem avstrijsko tranzitno vizo, nakupoval ter zapravljal marke. Tako sem se zadnjega dne zvečer močno otovorjen z raznimi tpaketeljci!' pojavil na železniški postaji. Čakalo pa me je presenečenje. Namreč, na peronu p±ed vlakom sem zagledal še enega delavca Slovenca iz drevesnice. Pojasnil ni je, da ga je pri mojem odhodu prijelo take domotožje, da ni več zdržal. Verjetno pa, da jih je šlo še nekaj domov. Podoben pojav, da odhod enega delavca bodisi na dopust ali za stalno potegnete seboj še druge, opažamo tudi danes pri naših sezoncih Losancih, No. tako nisem bil več sam in v dvoje se je ^betala bolj zanimiva in kratkočasna vožnja. Moj sopotnik ni imel druge prtljage kot ogromen televizor. Zaradi težav in skrbi, ki nama jih je povzročil, pa zasluži,da malo bolj podrobno opišem njegov izvor. Bil je že iz druge roke in kupljen na razprodaji. Trgovina ga je namreč odvzela kupcu, ki ga je kupil na obroke, katere pa ni redno plačeval. Seveda je bil zo. ;o bolj poceni. Še enkrat pa naj omenim, da je bil res ogromen in da sva ga z veliko težavo spravila skozi okno v kupe vagona. Po opravljenem -delu sva se z zadovoljstvom in blaženim občutkom zvalila na sedeže prepričana, da nama sedaj nihče nič ne more. Na tabli na najinem vagonu je med drugim.pisalo tudi Ljubljana in zdele se nama je, da sva na pol že doma. V oddelku sva bila sama in tudi vagon je bil čisto prazen, tako, da je izglodalo, da b» tudi. vožnja prijema, brez gneče Malo pred odhodom vlaka, pa sc je pojavil sprevodnik in takoj se je spotaknil ob televizor. Zahteval je, da ga morava dati v vagon za prtljago. Zastonj ga je moj kolega prosil in prepričeval, da je kupč prazen in da ni nobenemu v riapoto. Na koncu sta se še sporekla in skoro skočila v lase.. Toda ni kazalo drugega, kot da sva ga spravila na peron in odhod lastnika je s ten bil vprašanje. Oba sva namreč zapravila ves denar do zadnje marke, prevoz v prtljažnem vagonu pa je bilo treba posebej plačati. K sreči som se spimnil, dr. imam pri sebi šc nekaj naših jugoslovanskih stotakov. To dinarje, sem ves čas bivanja v tujini skrbno čuval. Hranil sem jih za ti ati trenutek - 64 - ko bom prekoračil našo mejo. Trdni namen sem imel zapraviti jih v jeseniškem postajnem bifeju. Tako pa je sedaj nekaj teh stotakov rešilo celo situacijo. Moj sopotnik jih je kar poljubil od veselja, ko sem mu jih izročil. Morda se to danes, ko je splošen lov za devizami in ko nekateri mislijo, da je naš dinar manj vreden, čudno sliši, a je bila to Čista resnica. Hitro sva dinarje v menjalnici "pretopila" in zadnjo minuto pred odhodom je bil televizor na varnem v prtljažnem vagonu. Toda denarja je bilo le do Avstrije. V Salzburgu so sprejemnik zopet postavili na peron. Z lastnikom sva se dodobra oznojila predno sva nekje na vlaku staknila nekega Slovenca, ki je imel nekaj šilingov, katere je bil pripravljen posoditi. Televizor sva zopet oddala v vagon in do Podrožce je bilo z njim mir. Tam pa sva ga zopet dvignila in prenesla kar na hodnik našega vagona. Končno je vlak smuknil v železniški predor v katerem poteka državna meja in zadeva s televizorjem naj bi bila rešena. Omenil pa sem jo v pouk, da ni nikoli dobro zapraviti ves denar. \ Takoj na Jesenicah so se televizorju na hodniku pridružile še razne vreče s krompirjem, kovčki in druga prtljaga, tako, da je bil dobro zamaskiran. Po vagonu je zaživelo in zašumelo od množice potnikov, oddelek se je napolnil, skratka bila sva doma. Moji spomini na prakso ne bi bili popolni, če ne bi omenil carine. Po takratnih predpisih si moral v roku . 7 dni prinesti na ljubljansko carinarnico vso robo, katero si navedel v carinski deklaraciji pri prehodu čez mejo. Tako som se čez nekaj dni podobno "otovorjen" kot pri vrnitvi, z vso svojo "spremo" pojavil na carini. Vse so mi lepozvagali in zaračunali kot je potrebno in zahtevajo predpisi. Med drugim sem imel tudi veliko celuloidno punčko za svojo nečakinje. Carinik jo je obračal v roki in me vprašal če joka. Prepričan, da bo carina manjša sem hitro odgovoril' da ne. To pa je bilo tudi res, kajti vse te dni nisem slišal od nje nobenega glasu, čeprav jo je često kdo imel v rokah. Ko sem plačal kar je bilo treba sem dal punčko v škatlo in to v nahrbtnik. Oprtal sem si ga ter se sklonil, du bi dvignil s tal še kovčke, ko je nepričakovano v nahrbtniku presunljivo zajokalo. Od silnega "izdajstva" sem kar odrevenel. Za hip je bila tišina in tudi cariniki so bili presenečeni. Hip nato pa je eden od njih zamahnil z roko ter mi dejal: "Vozi"! Ni mi bilo treba dvakrat reči in med njihovim smehom sem hitro smuknil skozi vrata. No s tem je bila moja inozemska praksa končno popolnoma zaključena in v maju naslednjega leta sem diplomiral ter nastopil službeno mesto v krajih, kjer sem še danes. ing.Klančičar Slavko Konec xXx REFORMA NAS NI PRESENETILA Na seji upravnega odbora dne 18. avgusta in na seji delavskega sveta dne 20. avgusta je po poročilu "Izvajanje gospodarske reforme v podjetju", ki sta ga podala tov. Škufca in ing. Penca Janez, sledila bširna razprava. Ugotovljeno je bilo, da nas gospodarska reforma ni iznenadila. Naloge in ukrepe, ki jih postavlja pred kolektive reforma so bile predmet obravnave v kolektivu in na sejah organov upravljanja že lansko leto, ko smo pripravljali elaborat za prehod na 42-urni delovni tednik. Ukrepe navedene v materialu, ki smo ga poslali skupščini -občine Novo mesto, smo ne glede na reformo že začeli izvrševati. Iz poročil in.razprave ugotovimo, da je po trebno: Realizirati še vse ostale ukrepe navedene v elaboratu c prehodu na 42-urni delovni tednik, še posebno pa: 1. Znižati režijske stroške. To bomo dosegli z zboljšanjem organizacije dela in z zmanjšanjem števila zaposlenih delavcev v pisarnah in ostalih delovnih mestih. 2. Potrebno je ugotoviti na katerih delovnih mestih zaposleni delavci trajneje ne dosegajo povprečnih delovnih uspehov in na podlagi objektivne ocene ukrepati ali s premestitvijo na drugo delo ali z odpustom iz delovne organizacije. 3. Nagrajevanje vseh delavcev, ne glede na delovno mesto naj sloni na uspehu, ki ga doseže posameznik, skupina in delovna enota kot celota. 4. Povečati je treba izkoriščenost obstoječe mehanizacije in zmanjšati stroške,, ki nastajajo pri mehanizaciji. 5. Poostriti kriterije glede priznavanja deževnih dni, vsled prostih sobot odpraviti opravičene i,z~s'.tanke z dela. A 6. Poostriti je treba kontrolo glede koriščenja bolezenskega dopusta, še zmanjšati nesreče pri delu, posebne pa nesreče, ki se pripete na poti z dela ali na delo. 7. Komisija naj do 15. oktobra izdela poslovnik. Delavski svet je razpravljal in sklepal tudi o polletnem uspehu obratov. Obračun uspeha za I. polletje 1965: Obrat Stroški in reali zaci ja Povpreč.me s. brutto OD Brutto razlika * GO Novo mesto 14,937.818 9,610. 810 11,973.108 124 Straža 11,303.369 7,440. 789 9,008.425 . 121 Pod turn 11,537.955 6,637. 056 9,248.496 139 Črmošnjice 7,176.245 5,781. 418 5,724.288 99 Črnomelj 10,071.774 8,647. 900 8,036.606 92 Metlika 2,387.150 1,321. 318 981.047 74 Trebnje 7,675.400 4,406. 538 6,153.068 139 Skl.Straža 1,915.129 ,1,414. 617 1,535.058 108 Skl.Črnomelj 2,254.489 1,-989. 660 1,798.528 90 Gradb.obrat 3,657.504 3,325. 590 2,932.097 88 Obr.za g.načrt. 2,124.987 1,471. 155 1,703.262 115 Uprava 4,015. 165 4,948.062- 123 SKUPAJ 75,041.820 56,062.016 64 ,042.045 Iz navedenega poročila jo razvidno, da so dosegle nekatere delovne enote visok rezultat, dočim so drugo še vedno krpale tiste stare primanjkljaje, ki 30 nastali zaradi presežka režijskih stroškov, prekvročitve drugih stroškov ter pomanjkljivega obračunavanja. Obrazložitev je podana v polletnem obračunu. Delavski svet je določil cene uslug, ki jih vrši gozdno gospodarstvo tujim koristnikom. Nove cene bodo veljale, ko jih potrdi medobčinska inšpekcijska služba. Delavski svet je sprejel začasna sklepa o dolžini in organizaciji odmora in počitka ter sklep o razporeditvi delavca na delovno mesto. Na seji delavskega' sveta se je obravnavalo nekatere pomanjkljivosti pri terenskem dodatku in gibljivem delu osebnih dohodkov za strokovne delavce na obratih. Delavski svet je sprejel naslednje sklepe: Terenski dodatek se določi v razponu za vsako delovno mesto ločeno in se prizna posameznemu upravičencu glede na obseg dela, površino in druge pogoje, ki jih določijo obratni delavski sveti. V zvezi z gibljivim delom pa je sprejel sklep, da ne more delavec, ki opravlja več logarij, revirjev, prejeti gibljivega dela več kot 150 Prav tako se lahko obračuna gibljivi del samo za dneve, ko jih delavec prebije na delu. Nadalje je delavski svet potrdil prodajne in odkupne cene za gozdne proizvode. Spremenil je višino zneska za regeneracijo gozdov in sicer od sedanjih 2500 na 3300 din, od katerih se lahko koristi polovico za gojenje, polovico pa za investicije. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se formirajo v Novem mestu, Črnomlju in Straži obrati za maloprodajo. Za vodje obratov so imenovani: Povše Franc, Horvatič Drago in Faleskini Rudi, ki so istočasno tudi vodje skladišč. Za popravilo ceste Vrh pri Djubnu do Malega Podljubna je bilo odobrenih 300*000 din. Odobren je bil nakup omare za hranjenje kart, ki jo potrebuje obrat za gozdarsko načrtovanje. • F. M. xXx . ' •;