Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MSSTA CELJA. OKBAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, petek 15. januarja 1954 LETO VII. — šTEV. 2 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. t2. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. Ob dogodkih po svetu »Zima in Jronki' (davki) ne priza- nesejo«, pravi star slovenski pregovor. Vst kaže, da bo obdobje tudi letos pla- čalo visok davek od upanja in zaupanja i polrih novoletnih voščil m poslanic, ] plačalo v obliki razočaranja. Gre le za \ procent. In tu pripiširno še mi svoja voščila, naj bi bilo obdavčenje — razo- čarav.je čim bolj milo. Italijansko ljudstvo bo — ali pa je že za novo leto dobilo novo vlado. Giu- seppe Pella s svojo štirimesečno vlada- vino res ni rešil nobenega od pomemb- nih notranjih in zunanjih vprašanj, ki vise nad ažurnim italijanskim firma- mentom. V notranji politiki se je izka- zal, da je v bistvu zelo preprost agent skrajne desnice, monarhistov in neofa- šistov, da tira stranko tja, kjer jo hoče imeti klerofašist Gedda, vatikan- ski mešetar v demokrščanski stranki. Njgov prednik De Gasperi pa tehta tu- di stranke centra: Sarragatove sociali- ste, ki so se pred leti odtrgali od kom- informistov pa obdržali svoj social- demokratski gospodarski program; libe- ralce, ki jim kljub nacionalno-šovini- stično prežeti italijanski hierarh\ji ven- darle še vedno gre na živce razbrzdane kle rikalizacije italijanskega javnega življenja, upošteva pa tudi želje re- publikancev, ki žele antifar(,stično ustavno, antimonarhistično usmerjanje italijansP:e politike. Ce pridenemo k te- ■ mu še Togliaitijevo in Nennijevo stran- ko in moč skrajne desnice, potem bomo težko pričakali politično strankarsko vlado, ki bi s položajev demokrščanske stranke lahko obvladala in vodila itali- jansko politiko. Prav lahko se izleže spet adfninistrativna vlada, ki bo mor- da iskala rešitev situacije v kaki bučni zunanje politični eksploziji ali pa se ho drla: Primite tatu! V krizi vprašanj ni mogoče ignorirati in jih v nedogled pokrivati z zunanje političnimi atrakci- jami. Padel je Pella, ki je trdn po vseh prestolicah, ki jih je v štirih mesecih obiskal, do italijanski parlament ne bo potrdil ratifikacije evropske obrambne skupnosti, če ne bo dobil Trsta. Našli so se ljudje, med njimi De Gasperi, ki se jim zdi, da to Pellino stališče ven- darle preveč odkriva italijansko faši- stično sramoto. Predstavnika obeh največjih držav sta svet osrečila z novoletnima posla- nicama, časnikarjem seveda nikdo ne hrani, da gledajo v njih intonacijo po- litike obeh kolosov, ki se dajeta za pre- stiž, za moč in prevlado na našem pla- netu. Malenkov je v intervieivu, ki ga •je dal Kingshurrijju Smithii, direktor- ju evropsk-::ga International News Ser- vica (Medncrodnega poročevalskega urada), ponovil stare sovjetske teze o prepovedi atomskega orožja, pa vendg.r v takem tonu, kakršnega Stalin po 1. 1945 ni več poznal. Francoski »Franc Tireur« je ob tem tonu zapisal, da bi utegnilo priti med ZDA in SZ do ob- novljenega sodelovanja v smislu jaltske in potsdamske pogodbe iz časov, ko so zavezniki še tolkli vo krvavem fašistič- nem gobcu. Verjetno je zapisal preveč. Eisenhovoerjeva tradicionalna posla- nica Kongresri, pravzaprav ni bila miro- ljubna, čeprav mnogo govori o miru. Zmagoviti generalisimus iz 1. 1945 je povedal, da je na svetu nastopila velika strateška sprememba, ker prehaja ini- ciativa v ameriške roke. Ta iniciativa se opira na razvoj v Indokini, Koreji, Perziji, Nemčiji, Bližnjem Srednjem in nc. Daljnem vzhodu. Formoza in Cang- kajškovi pandurji so vozlišče te ameri- kanske iniciative, pomočki pa narašča- nje ^ ajnerikcnske vojske in atomsko orožje, ki ga bodo »previdno delili z za- vezniki«. Važen pripomoček pa je Ei- senhoiver našel tudi v senatorju Mc Carthvju, saj je priporočil Kongresu, naj sprejm.3 zakon, »po katerem bo državljan, ki bi bil od sodišč obsojen zaradi zarote proti vladi, veljal za člo- veka, ki se je odpovedal svoji dolžni vdanosti do države in ameriškemu dr- žavljanstvu.« Ker je notranje ministr- stvo v rokah Broivnella, Jennerja in podobnih, si ni težko predstavljati, kaj bo Kongres s sprejemom tega zakona dal na pot bodočemu razvoju ameriške demokracije: Skoda, da se je Charlie ChapUn razšel z republikansko stvar- nostjo svoje ugledne, mogočne domo- vine! V Hollywoodu bi utegnil bolje iz- delati satirični film z naslovom »Pax cmencana« (amerikanski mir). Toda to so poslanice, ali kakor hi re- kel Hamlet: Besede, besede, besede! Sa- mo šum viharja, ki nebrzdano orje gla- dino sveta! Vihar pa divja, da omenja- mo samo nekatera področja, mimo vseh poslanic: V Egiptu so se ponovno raz- bila pogajanja z Angleži. Egipt hoče voaiti samostojno politiko, vezano na arabsko-mushmansko skupnost, ki dalj- ša svojo os prav do Pakistana, 'ki se za- radi notranje politične zaostalosti in zunarijepolitičnega nasprotja do Indije zadnje čase meče pod noge ameriški iniciativi. V Cuayani Angleži ne more- jo ukrotiti osvobodilnih prizadevanj in bojkot britanske komisije, ki je prišla »pomirjat duhove«, je blamaža Foreign Offica. V Indokini po Eisenhovoerjevi poslanici in po Dullesovi nedavni izja- vi ni govora o sporazumu in miru. In- dokina postaja središče mednarodnih dogodkov: Francija se zaradi nje poda- ja v zagato, ki ji zapira vsa pota. Mir v Indokini pa bi bil gotovo znamenje, da mednarodna napetost dejansko po- msca. Na perzijskih mejah montirajo zvočnike za volilno agitacijo v najbolj Odročnih vaseh. Naj bi napredek v to oogato deželo prodrl raje v obliki so- (Nadaljevanje na 2. strani) ZDRAVILiŠČI ROGAŠKA SLATINA IN DOBRNA NA NOVIH GOSPODARSKIH TEMELJIH Naši odlični in po svoji zdravilni moči svetovno znani zdravilišči Rogaška Sla- tina in Dobrna sta bili žrtev vojnega cipustošenja. S prizadevanjem upravnih in delovnih kolektivov sta se z ljudsko pomočjo zopet povzdignili in usposobili za sprejem tisočev zdravja potrebnih ljudi iz domače in sosednih republik. V dobi planiranega gospodarstva sta obe zdravilišči dajali vsa svoja sredstva so- cialistični družbi, od nje pa prejemali subvencije, potrebne za obnovo in vzdr- ževanje. Socialistični val samoupravljanja je zajel tudi njuna delovna kolektiva, ki sta se kaj hitro znašla in prevzela upravo v svoje roke. Ko pa se je bilo treba po novem gospodarskem sistemu postaviti na lastne nege, uveljaviti sa- mo vzdrževan je v obliki rentabilnosti, je nastal zanju težak problem. Spričo visokega porasta cen na tržišču so na- raščale tudi cene njunim uslugam. Kakšen je njun današnji gospodarski položaj? Zdraviliško gosilinsiko podjetje Roga- ška Slatina predstavlja veliko naselje, ki šteje okrog 140 zgradb z mnogimi obrati najrazličnejše dejavnosti. Okrog 30 objektov služi samo gostinstvu, ostali pa potrebam zdravilišča. Med naj- važnejše spadajo zdravilni vrelci, ki so se z odkritjem novih še pomnožili. Za njihovo izkoriščanje so potrebne inve- sticije. Medicinalna voda ima v zdra- vilišču prvenstveno vlogo. V zdravilišču se nah.-jja vrsta pomožnih obrtnih de- lavnic: mizarska, mehanična s kotli za paino gretje, vodovod, kanalizacija in cestna razsvetljava. PREDLOGI O DECENTRALIZACIJI Pobudo za decentralizacijo je dal de- lavski svet. Posebna komisija je pro- učila več predlaganili variant. Po prvi bi se naj osamosvojila hatela Bohor in Sonce z dependancama. Na podlagi sa- mostojnega gospodarskega računa naj bi se upravljale nalivalnica, ekonomija in mizarska delavnica. Iz uprave zdra- vilišča naj bi se izločilo vadrževanje parkov, nasadov, vodovoda, kanalizaci- je, javnih komunikacij in razsvetljave, kar naj bi prevzela posebna nova upra- va. Tretja varianta je predvidevala za vsak obrat^ — vštevi tudi kavarno — samostojno poslovanja. Tehten je bil predlog delavskega sveta, po katerem bi prišli pod ožjo zdraviliško upravo vsi obrati, ki so z zdravil:.5Čem kot ta- kim v najožji zvezi: vrelci, pivnice, na- livalnica, zdravniška ambulanta, kopal- nica s kotlarno, balneološki inštitut z arhivom in dietna kuhinja. < SKLEPI POSEBNE KONFERENCE DNE 24.12.1953 Po trikratni razpravi je bila še po- sebna konferenca zastopnikov OL.O, gostinske zboimice, Zavoda za socialno zavarovanje in drugih, ki so sprejeli sklep, po katerem naj se iz uprave zdravilišča izločijo vse postranske de- javnosti. Iz njih naj bi se ustanovilo samostojno proizvajalno in komunalno podjetje. Isto velja za zdravilišče Do- brno. Glavni poudarek naj velja zdravilišču. Ustanova naj se samostojni zdraviliški zavod z vsemi sestavnimi obrati (ambu- lanta, hydroterapija, kopališče, vrelci, nalivalnica in pivnice). Zavod naj dobi primerno hotelsko kapaciteto z dietno kuhinjo in potrebnim inventarjem pod imenom Zdravilišče Rogaška Slatina. Uprava naj sloni na načelih zdravstve- nih ustanov. Okrajni in republiški fo- rumi naj zagotove sredstva za ureditev vrelcev. Balneološki inštitut naj postane proračunska ustanova. O decentralizaciji gostinskih podjetij naj razpravlja de- lavski svet. OJačina se naj zanima za zdravilišče kot celoto. ZDRAVILIŠČE DOBRNA je sicer mnogo manjše, ima manj obra- tov, ki ne posegajo toliko v dejavnost zdravilišča samega. Vendar sta si 'po svojem ustroju obe zdravilišči precej podobni. SKUPNA SEJA SVETA ZA GOSPO- DARSTVO IN SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Dosedanje razprave o reorganizaciji zdravilišč so končno privedle Okrajni ljudski odbor Celje-okolica do sklica- nja posebne skupne seje obeh svetov, ki je bila dne 31. decembra 1953, na kateri je bil sprejet dokončni predlog o rešitvi tega vprašanja. Seje so se udeležili: zastopnik republiškega Sveta za _ zdravstvo in socialno politiko tov. Erjavec, direktor Zavoda za socialno zavarovanje tov. Jeršiič in zastopnik re- publiške Gostinske zbornice tov. Jernej- eič. Po obširnem referatu predsednika ko- misiije za decentralizacijo zdravilišč je bila obsežna razprava, ki je pretresla vse dotedanje predloge. V i-azpravo so posegli zvezni poslanec tovarišica He- lena Borovšak, tov. Jeršič, predsednik OLO tov. Miran Cvenk, direktor zdravi- lišča Rogaška Slatina tov. Kovač in vsi ostali. Vsi so se strinjali v tem, naj ostaneta obe zdravilišči vsako zase kot celota in naj se ne razkosata v drobno decentralizacijo mnogih samostojnih obratov. Iz njene uprave pa se naj iz- ločijo obrati, ki spadajo v komunalno področje občinskega ljudskega odbora. Obe zdravilišči sta velikega zdravstve- nega in turističnega pomena, zato se je treba izogibati težnjam po trgovski eks- plcataciji. Kot ljudski zdravilišči naj bosta dostopni tudi tistim ljudem, ki ju žele izkoristiti za svoj letni oddih. Uži- vata naj in stopnjujeta svoj nekdanji in sedanji sloves tudi v bodoče. Iz mnogih tehtnih in upoštevanja vrednih predlogov je predsednik Go- spodarskega sveta tovariš Lubej ob za- ključku i-azprave posnel naslednji sklep kot predlog: 1. Iz uprave zdi-avdiško - gostinskih podjetij ■ naj se v občinsko komunalo prenese vse, kar ne soiada vanjo. 2. Zdravilišči ostaneta kot zdravstve- na obrata. Gostinski obrati naj tvorijo z njima celolo. Balneološki zavod naj postane proračunska ustanova. 3. Zavod za socialno zavarovanje naj bo z zdraviliščema vezan s posebno po- godbo. Rogaška Slatina in Dobrna sta v glavnem zdravilišči, zato ne spadata pod uredbo o gostinstvu. 4. Upravljanje obehi zdravilišč naj ostane pri sedanjem sistemu, lo komu- nalne zadeve naj prevzam.eta oba ob- činska Ijudslca odbora. Zastopnik re- publiške Gostinske zbornice je bil mne- nja, da je treba izvesti decentralizacijo kot zdraviliško-gostinsko podjetje. 5. Ta reorganizacija naj se izvede pravočasno, da pozneje ne bo motila obratovanja obeh zdraviliško-gostinskih podjetij. 6. Sklepi se uveljavijo, ko jih bo odo- brila okrajna ljudska skupščina. Kakor je iz navedenih sklepov raz- vidno, ' bosta obe zdraviliško - gostins.ki podjetji postavljeni na nove gospodar- ske temelje, pri katerih ne gre toliko za decentralizacijo, marveč za tako re- organizacijo, ki bo najbolje ustrezala zahtevam sodobno urejenih in na zdravi ekono-mski ptodlagi uspevajočih zdravi- lišč. Oba občinska ljudska odbora bosta prevzela te obrate, ki spadajo v njuno komunalno področje. Vse, kar bosta mogla storiti za procvit teh zdravUiško- gostinskih podjetij, ne bo samo v korist in ponos obeh občin, marveč vse Slo- venije. J. K. ZAKAJ NAM MANJKA ELEKTRIČNE ENERGIJE KLJUB NOVIM ELEKTRARNAM? V zadnjih letih po vojni je bilo zgra- jenih v Sloveniji prav lepo število no- vih močnih elektrarn tako, da lahko v tem pogledu s ponosom pokažemo na uspeh našega dela. Vendar se marsi- komu zdi prav neverjetno, kako da nam še vedno manjka električne energije pri vsem tem, kar smo do danes zgra- dili. Mariborski otok, Medvode, Moste, Savica in nazadnje še Vuzenica, to so elektrarne, ki jih nekdaj ni bilo. Po- leg teh nam dajejo energijo še velike elektrarne na Soči-Dcblar in Plave. Ko teh elektrarn še nismo imeli, res da je bilo takrat vse nekaj drugače, ni nihče mislil na to, da bi komu branil porabiti toliko energije, kolikor jo je kdo rabil in bil pripravljen plačati. Sedaj pa te omejitve, čim nekaj časa ni dežja ali pozimi, ko zmrzuje. Od kod to, kaj je temu vzrok? Vemo torej, koliko je bilo zgrajenih novih elektrarn, vedeti pa moramo tudi, koliko je zraslo novih tovarn po vojni in koliko je starih povečalo svoje obra- te in s tem pvečalo potrošnjo električ- ne energije v gospodinjstvu. Koliko več kot nekdaj sedaj v gospodinjstvih uporabljajo električne kuhalnike in električne peči, električne pekače za peko kruha doma itd. Vsako leto, celo vsak mesec lahko ugotovimo prirastek teh naprav in če bi računali, bi prišli do zaključka, da so vse naše elektrarne komaj dovolj močne, da zadoste potre- bam ob ugodnih prilikah. Sedaj pa še o tem, kdaj so prilike ugodne in kakšne so, kadar so neugod- ne. Poleg treh večjih kaloričnih elek- trarn so vse gnane z vodno silo. Ka- lorične so samo tri. Te uporabljajo kot pogonsko silo paro, morajo kuriti s pre- mogom, kar je precej drago, vendar obratujejo z vso svojo zmogljivostjo, kadai- vodnim elektrarnam primanjku- je vode.. Dokler je dotok vode še tolik- šen, da zmanjšanje proizvodnje vodnih elektrarn lahko krije proizvodnja ka- loričnih, toliko časa potrošniki sploh ne vedo, kaj se v elektrarnah dogaja in kako strokovnjaki opazujejo ter raču- najo, kdaj bo presežena meja, ko vse elektrarne ne bodo mogle več zadostiti potrebam potrošnikov. V tem primeru se lahko primeri dvo- je. Kalorične, ki so v polnem obratu, imajo kotle pod največjim dovoljenim parnim pritiskom, pod njimi gori noč in dan z vso silo, parne turbine z vso zmogljivostjo vlečejo polno, morda že prekomerno obremenjene generatorje. Kdo bi se čudil, če v takem stanju kdaj kaj popusti, posebno še, ker vemo, da so vse naše kalorične elektrarne že od- služile in čeprav se obnavljajo in me njajo izrabljeni deli, se še v celotnih napravah najdejo rahla mesta, Ajer lahko nastane napaka, ki povzroči usta- vitev in izpad energije. Tedaj pa ostale elektrarne ne zmorejo več, treba pa je zmanjšati obtežbo in omejiti potrošnjo. Isto stanje nastopi tudi, kadar v kritič- nem času vode še nadalje upadajo in se zmogljivost, vodnih elektrarn še zmanjša tako, da manjkajoče energije ne m.orejo več dopolniti termo-elek- trarne. Takšno pa je prav sedaj stanje. Dežja že ni bilo dalj kot dva meseca, sneg pa ne da vode, dokler se ne prične topiti. Ko pa zmrznejo studenci in po- toki po planinah, reke še močneje upa- dejo. Vodne elektrarne se borijo za vsak centimeter vode v njihovih, aku- mulacijskih bazenih kot se imenujejo umetna jezera za jezovi elektrarn, kjer se zbira večja ali manjša rezei-va vode v času, ko je »poraba manjša, to je zla- sti ponoči, ko je treba ravno zato, da se v jezeru nabere nekaj vode, usta- viti elektrarno celo popolnoma, da bi zmogla obratovati naslednji dan. Stro- kovnjaki v elektrarnah točno ugoto- vijo, koliko jim je potrebno vode, da bodo zmogli obtežbo zjutraj in dopol- dne, ko je obtežba večja kot v popol- danskem času in pred večerno konico, ko se nekoliko zmanjša. Telefoni po- jejo na vse strani, obratovodje se spo- razumevajo m-ed seboj, kakšne možno- sti ima kdo, energetiki zbirajo podat- ke in določajo, kako naj se postcpcma, da ne bi preveč izpraznili bazenov in da ne bi kritično stanje prišlo v še bolj kritično. Primerjajo potrebe in možnosti ter se morajo končno odlo- čiti za omejitve porabe. Težko jim je, ko morajo zmanjševati porabo, kajti elektrika je danes življenjska potreba naše industrije in tudi malih potrošni- kov. Omejitev porabe električne ener- gije torej ni samovolja nekoga, ampak je potreba, zato je nujno, da so ome- jitve uspešne, to se pravi, da se mo- rajo vsi oni, ki so prizadeti, discipli- nirano držati navodil energetikov, da bi ne prišli mogoče že naslednji dan v še večje redukcije. Želeti bi bUo, da upoštev?isikovali, staž in funkcije v minožičnlh organizacijah, za- poslitev, višina mesečnih pre- jemkov in zakaj želite obisko- vati politično šolo. Naslednji tečaj prične 5. fe- bruarja in traja pet mesecev. Podrobnejše informacije dobite na Mestnem komiteju ZKS ali na Upravi politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Farmova ul. 37, II. trakt, telefon 23-981, IsiiteTiao 206. KEKORD SLOVENSKEGA FILMA »VESNA« V CELJU Se nikoli doslej ni bUa v Celju to- likšna stiska za kino vstopnice, ko v času predvajanja slovenske študentov- ske komedije »Vesna«. Dvorana je bUa ob zaključku predvajanja skoraj ravno tako nabita, kot ob premierski pred- stavi. Film je doživel 17 rednih predstav. Bilo bi jih še gotovo veliko število, pa so morali film prej odposlati. V rednih predstavah je gledalo film 10.704 obi- sikovalcev. Dve šolski predstavi so po- večali števUo za 1340 obiskovalcev, dve vojaški pa tudi za 1340. Torej je sku- paj gledalo v Celju ta film 13.384 obi- skovalcev. Ta številka je absoluten re- kord. Sledi mu mehiški fdm »En dan življenja«, ki ga je gledalo 8600 ljudi, medtem ko se število obiskovalcev pri ostalih filmih vrti povprečno okrog 4000 obiskovalcev za posamezni film. OPRAVIČILO UREDNIŠTVA Vse bralce in naročnike obveščamo, da današnja številka »Savinjskega vest- nika« izide na štirih straneh iz opra- vičljivih razlogov. Elektrarne zaradi nizkega vodostaja ne zmorejo dobaviti dovolj električne energije industriji in je vsled tega okrnjena tudi tiskarna. Bralce opozarjamo, da bom.o zamujeno ob prvi priložnosti nadoknadili, tako da bo ena izmed prihodnjih številk (čim bo dovolj toka) prinesla zamujene stra- ni stran 2 »Sarinjski vestnik«, dne 15. januarja 1954 Stev. 2 BILTEN - glasilo celjskega mestnega ljudskega odbora Poglavje Kmetijstivo nam pi-ikazuje, da je na mestnem področju od skupne površine mesta (4593 ha) kmetijske po- vršine 2356 ha, ki odpade na državni sektor 265 ha, zadružni 21 ha in privat- ni 2070 ha. Druga in tretja (dvojna) številka go- vorita o pnikliučitvl občim Store, Skof- ja vas in Šmartno v Rožni dolini. Z nji- mi se je mestno področje povečalo za 8062 hektarjev, število prebivalcev pa na 36.228 prebivalcev. Zaninaivi so sta- tistični podatki o celjskem gospodar- stvu. Prosveta poroča o prenapolnjeno- siti v šolskih zgradbah in kliče po in- vesticijah za nove šole. — Sledi pravil- nik v taksah in prometnem davku, ki je važen za vsakega meščana. Posebno poglavje obravnava pritok davčnih obveznosti in drugih proračun- skih dohodkov. Med aktualnimi problemi so regula- cija Savinja, ki se bo po dogovoru med republiško upravo za ceste, Železniško direkcijo, JLA in MLO začela, odnosno nadaljevala v letu 1954, Pereč je tudi regulacijski načrt mesta in ureditev jav- ne razsvetljave. Razveseljivo je poročilo o znižanju oesn tekstila. Samo trgovsko podjetje »Volna« je znižalo cene iz lastnih sred- stev za 1,175.659.—. Rešujejo tudi vpra- šanje pekarn in plinarne. Novost za celjske in okoliške kmetovalce bo usta- novitev Kmetijske apoteke, ki se bo ustanovila na iniciativo FAO. Prodaja- la bo sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Četrta in peta številka obravnavata mestni pretlračun za leto 1954. Ker še ni mogoče določiti višine dohodkov, ki so v zvezi z republiškim in zveznim go- spodarskim načrtom, so v njem naka- zani zneski namenjeni le za orientacijo k razpravam. Najvažnejše so investi- cije za komunalne gradnje in vzdrže- vanje komunalnih naprav. Predvideva se dokončanje Teharske ceste, presta- vitev in regulacija Ložnice z mostom pri Joštovem mlinu, mostu v Medlogu, ceste v novih naseljih, elektrifikacija naselij in razširitev plinskega in vodo- vodnega omrežja, ureditev Sušnice in Koprivnice v prvi etapi, regulacija Sa- vinje, ureditev ulic (cest) in trgov, grad- nja ceste na Svetino v 1. etapi, gradnja novih šol, bolnice in stanovanjskega bloka v Ključavničarski ulici. V načrtu je tudi začetek gradnje kopališča. 2e iz navedenega je razvidno, kako obsež- na bo gradbena dejavnost v letošnjem letu in da bodo potrebna velika denar- na sredstva. Da so vsa ta dela nujno potrebna, ni treba poudarjati. Prednost in vrstni red bodo vsekakor določila finančna sredstva. V razpravi o eleiktrifiikaciji in kdo je investitor se postavlja vprašanje, na či- gave stroške naj se obnavlja, širi in vzdržuje električno omrežje. Problem še ni rešen. Pomembno vlogo igra kot zgodovin- ska zgradba celjska Grofiija, ki jo bo treba čimprej restavrirati in bo le v prenovljenem stanju lahJ^o služila dve- ma Celju nepogrešljivima ustanovama: Mestnemu muzeju in Studijski knjiž- nici. Iz članka Gradbeništvo je razviden ogromen razmah gradbene dejavnosti, ki jo v glavnem opravljata podjetji Beton s približno 1890 in Graditelj s 520 zaposlenih ljudi. Vrednost njunih gradbenih del na mestnem ozemlju je za leto 1952 ocenjena 203,118 milj. din. Če pa upoštevamo še privatne in za- družne gradnje, predstavljajo te nad 348 mili j. din. Prispevek »Realizacija arhitektonske- ga in urbaitističnega projektiranja« po- udarja nujno potrebo, da se v bodoče razpišejo natečaji za izdelavo idejnih projektov za nove zgradbe, detajlne na- črte pa naj izdelajo domači projektivni biroji, ker imajo večjo možnost za ogled terena kakor tuji projektanti. To je rsega upoštevanja vreden predlog. Za regulacijo Savinje se je odločno zavzel naš zvezni poslanec Franc Lesko- šek-Luka. Izvršiti se more le s pomočjo republiških in zveznih finančnih sred- stev z delnim prispevkom MLO. Se mnogo, mnogo vprašanja obrav- nava celjski Bilten, ob katerih bi se morali ustaviti, če bi hoteli vsaj po- vršno nakazati njegovo aktualno vse- bino. Nadvse važni so sklepi posamez- nih sej, toda o njih bomo slišali na na- ših zborih volivcev. Dotaknimo se še dveh problemov, ki jih obravnava zadja številka. To sta problem Doma OF in problem 2elezo- dvora. Pivega se je lotila Trgovinsko-gostin- ska zbornica, vendar sipričo velikih in- vesticijskih sredstev tega vprašanja sa- ma ne bo mogla rešiti. Zato predlaga, naj bi pri reševanju tega problema so- delovala vsa celjska in večja podjetja v okraju Celje-okolica. Morda bi ta pro-. blem vzbudil več zanimanja in volje pri Celjanih in okoličanih, če bi jim pokazali idejne projekte. Drugi problem je Zelezodvor. Za smo- trno ureditev te zgradbe predlagajo tri variante. Po prvi bi se naj v njem ure- dilo 6 dvosobnih, 4 enosobna stanova- nja in 4 garsoniere. Pritličje bi zasedli poslovni prostori. Po drugi varianti bi se v uličnem delu uredila stanovanja, v ozadju pa društveni prostori s l«>nfe- renčno dvorano. Tretja varianta pred- videva hotel z apartmani, hotelskimi sobami (4 apartmani in 33 sobami ter dvorano), kavarniškimi, restavracijski- mi in pisarniškimi prostori ter vrtom in garažo. Kletni prostori naj bi služili za kegljišče, pivnico in shrambe. Možen je tudi dvig zgradbe za eno nadstropje. Pravkar je dospela 6. številka Bilte- na. V njej je nakazana Kategorizacija stanovanj, ki jo Bilten nakazuje v tej številki. Predvidenih je 6 kategorij. Pe- reče vprašanje v regulaciji Savinje je skrbno in pregledno obdelano, tako da ga bomo lahko obravnavali na zborih volivcev. Na vidiku je tudi gradnja no- ve mlekarne, za katero se že vrše po- gajanja o investicijskih sredstvih. Zanimivo je, da je med dosedanjimi šestimi številkami izšla tudi izredna številka Biltena z navodili za sestavo družbenega plana v posameznih pod- jetjih. Z navedbo nekaterih poglavij iz tega lista smo hoteli našo javnost opozoriti, da so list priklicale v življenje nujne potrebe. Uredniškemu odboru naj velja za vzorno urejevanje lista vse prizna- nje. J. K. (Nadaljevanje s 1. strani) O dogodkih po svetu cialnih reform kalzor pa v obliki ame- riških zvočnikov! V Nemčiji pa se obu- ja nemška vojska: Vzhodna Nemčija ima že 80.000 kadrovcev, 600 tankov in 1000 topov, Zapadna Nemčija pa pod vodstvom dr. Adenauerja prepričnje Zapad, da je edini odgovor na to vzpo- stavitev zapadnonemške vojske. lOO.GOO prostovoljcev se je že prijavilo, med d^rugimi tudi mnogo esesovcev, ki a jih bodo vrgli menda na gosto sito, če smemo verjeti. Skratka: nad berlinsko konferenco se ne bo smehljalo jasno nebo. Mi bi se- veda radi kakor mornarji, ki ne ljubi- jo megle, videli, da bi se ta najpo- membnejši mednarodni shod, ki je pred nami, ne obdal z umetno meglo lepih fraz, za katerimi bi prežale čeri in tesni, nevarne za naš mAroljubni brod. Upaj- mo, da bo rezultat konference boljši kakor avgusta 1. 1922 v Londonu, ko so se v pravdi za restavracijo Nemčije za- njo zavzemali Angleži (kakor se danes Amerikanci) in je po enoteden'ikih raz- govorih Lloyd George izjavil takole: »S2:)orazumimo se vaj v tem. da se ne moremo sporazumcti.olju v Celju ravno delovni človeik in da je uspelo Ljudski tehniki Tovarne emajlirane posode vzgojiti le- po število fotoamaterjev iz vrst delov- nih ljudi in posebno še mladine. Na razstavi je namreč sodelovalo izmed 18 razstavljal cev 5 mladincev in še od teh dve mladinki. Upamo, da nas bodo amaterji foto- krožka »Emajl« razveselili ob letu s še lepšo in boljšo razstavo, če jih ne bo kdo prehitel. Misli Potrošnika ob čitanju poročil o poslovanju kmetijskih zadrug Tov. urednik! Z zaniraanjem sem prečital v vašem listu poročila o poslovanju in nedostat- kih pri kmetijskih zadrugah. Objavili ste iz dobro informiranega vira poroči- la o tem, kako nastajajo pri kmeii3sk^!^ zadrugah razni primanjkljaji (da jih ne imenujem z drugim imenom), v eni zadnjih številk vašega lista ste pa ob- javili članek dr. P. P. o potrebi pravne službe pri zadrugah. V tem poročilu navajate imena KE, pri katerih so ugotovljeni tako imeno- vani primanjkljaji, pa tudi imena KZ, ki bi bile potrebne boljše pravne služ- be. Citatelju, ki se za take stvari kot potrošnik zanima, zlasti imena tistih KZ, ki so v obeh primerih navedene, to it n. pv. za KZ Rogatec. In pri tem imenu sem se kot poznavalec tega okoliša za- mislil. KZ Rogatec po svojem obsegu ni po- sebno velika, v glavnem deluje kot last- nica trgovine in gostilne ter spada m^d tako imenovane manjše KZ. Se preden ste pa objavili v zadnjem času dva član- ka o poslavanju v KZ, se je culo od te zadruge, da se je tam izvršila tatvi- na ter da je zmanjkalo iz zadružne bla- gajne gotovine okoli 25.000 din. V svo- jem prvem članku ste navedli med dru- gim, da se je odkril v KZ Rogatec pri- manjkljaj ali poneverba za nad 300 ti- soč din. V zadnjem članku smo pa či- tali, da je spet KZ Rogatec tista, ki §e s prodajo moke neki zadrugi na Hrvat- skem doživela, da je postal znesek 76$ tisoč din »povsem dubiozen«, t. j. po- domače povedano, da je ta znesek iz- gubljen. Na ta način se vidi, da ima ttt zadruga nad 1,000.000 din izgube, kdo jih bo plačal? Kot potrošnika, ki svoje potrebe kri- jem deloma tudi v trgovini te zadruge, me je posebno osupnilo dejstvo, da je KZ Rogatec prodala moko na Hrvatsk: Znesek 700.000 din odgovarja prilič«© ceni enega vagona bele moke. Sicer se je o neki ponesrečeni prodaji bele moke govorilo med ljudstvom že od letošnje pomladi; članek dr. P. P. v vašem li- stu pa te govorice povsem potrjuje. P» teh glasovih je KZ Rogatec (obrat za- druge ni tako velik, da bi za tako trans- akcijo ne mogli vedeti vsi prizadeti funkcionarji pri zadrugi, zlasti člani upravnga odbora) nekako v letošnji po- mladi prodala neki zadrugi na Hrvat- skem en vagon bele moke, ki ga je do- bila od »Zitofondaer3onalnih sprememb čla- nov, ki so do malega vsi zaix>sleni mi- -mo poklicne glasbe. Glasbene politike v Celju ni. Koncerti se porajajo po nnogljivosti posameznih društev, to velja za domače priredbe, do izvencelj- skih koncertov prihajamo več ali manj po naključju. V Celju bi se moral usta- noviti »Klubi prijateljev glasbe«, ki bi imel stalno skrb za ravčn celjskih kon- certov, seveda pa bi moral biti s stra- ni naših forumov podprt z letno sub- vencijo, če bi želeli zop>et vpeljati abon- ma koncerte ali kaj temu podobnega. Poročilo bi bilo več kot skromno, ako bi pozabili podčrtati Mafenko Sancino- vo, ki je solistični part zelo zahtevnega -Skerjančevega Concertina podala bri- Ijantno. Lepo zasedena dvorana je sle- d;ila programu zavzeto in je bogato nagrajevala sleherno točko. Uvodoma jo prof. Jesenovec očrtal Cankarjev Uk z izbranimi besedami. Koncert Ansambla zagrebških soli- stov, katere je vodil svetovno znani če- list Antonio Janigro (Zagreb) je bil ■za celjsko pubUko povsem novo od- kritje. Sorazmerno malo število godbe- nilcov (12) je izvedlo program starih italijanskih komponistov (Vivaldi, Mon- teverdi, Albinioni) in dunajskih'klasi- kov (Handel, Mozart) v nezaslišani for- umi An:;amblu se je pridružil mladi ba- ritonlist Vladimir Ruždak, ki je pel Monteverdijev Prolog, Madrigal in Con- tono ob spremljavi orkestra v glasbeni profinjeni in dognani obliki. Njegov pevski organ je izvrstno šolan in bur- žunasto zvočen. Enako je treba zapisati solistu — čelistu A. Janigru. Janigro — dirigent, je povsem novo odkritje, to je tretje delovno glasbeno področje, *co vemo, kako izrednih kvalitet je ta ^ojster kot pedagog za čelo na zagreb- škem konservatoriju. Vse točke pro- grama so bUe nad vse prisrčno spre- jete s strani poslušalcev, Mozartov Di- vertimentu v d-duru pa je bil višek večera. Stil Mozartove glasbe je bil pri- čaran v taki popolnosti, kot se redko «edaj čuje celo pri dunajskih filhar- "ionikih, pod taktiko svetovnih diri- N^^vonmo ima ansambel za- srepskih solistov lepo bodočnost in bo izpolnjeval kot vmesni člen med kvar- tetom in filharmoničnim orkestrom prevažno funkcijo za nego klasične in sodobne glasbe, prav posebno pa za vzgojno stran po manjših mestih naše domovine. Janigra in njegov ansambl bi radi kmalu zopet poslušali v Celju. -ca- Agroservis v Šempetru Agroservis, ki ima sedež v Celju, gradi v Šempetru v Savinjski dolini veliko servisno postajo, ki ji bo pri- ključena tudi industrija za razne spe- cialne sestavne strojne dele, katerih doslej pri nas še nismo izdelovali. Ob- jekt leži nasproti DES ob poti, ki drži z glavne ceste na železniško postajo. Na servisni postaji, kakršne se grade povsod ob modernih avtomobilskih ce- stah, bo tudi Sipecjialna trgovina za razne rezervne dele, ki jih rabijo trak- toristi in avtomobilisti, zraven pa je že odprt bife, ki postreže vsak čas s toplim,! in mrzlimi jedili ter z raznimi pljačamii. Tudi bencinska črpalka bo začela kmalu obi-atovati. Vsekakor bo ta obrat h gos^podairskemu razvoju Sa- vinjske doliiae mnogo pripom.ogel, je pa tudi prav, da je zgrajen tu, saj je agrotehnika v Savinjski dolini najbolj razvita. Mladina MLO Celje na obisku v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani V našem MLO je zaposlenih lepo šte- vilo mladincev in mladink, ki so po- kazali lansko jesen in zimo za svoje izobraževanje vzgledno zanimanje. S pomočjo predavateljev Ljudske univer- ze v Celju je mladinski kolektiv or- ganiziral tedenska predavanja, na ka- terih so obravnavali obča kultumo- prosvetna vprašanja, in je bilo v tej zvezi posvečenih nekoliko večerov tudi vzgojnim problemom. Ob neki priliki se je rodila misel, da bi obiskali Zavod za slepo mladino v Ljubljani, seveda bi si ob tej priliki ogledali še nekatere znamenitosti glavnega mesta Slovenije, zvečer pa bi prisostvovali tudi pred- stavi v Operi. Lepa zamisel je našla pri merodajnih činiteljih MLO polno uvidevnost in mladinski kolektiv se je odpeljal v Ljubljano, kjer je dan eks- kurzije plodno potekel po programu, ki so si ga bili prej določili. V Zavodu za slepo mladino nas je prijazno sprejela ravnateljica tov. Mira Dobovškova, ki nam je pojasnila orga- nizacijo zavoda, razložila delo s slepimi otroki in nakazala perspektive, ki jih imajo slepi mladinci po zaključku šo- lanja v tem zavodu. Ker se pri nas o slepi mladini malo čuje, a je prav, da naša javnost tudi o tem področju vzgajanja vsaj nekaj zve, morda zares ne bo odveč, če o tem spregovorimo nekoliko besed. Pred vojno smo imeli majhen vzgoj- ni zavod za slepe otroke v Kočevju, ki je med vojno mnogo trpel. Po os\'^o- boditvi je dobil primemo zgradbo v Ljubljani v Langusovi ul. 18, in je do- segel velik napredek in razvoj in spada danes med najboljše zavode za slepe v državi. Razen slepih se šolajo tu tudi slabovidni oti-oci. Slabovidnost je vmesna stopnja med praktično slepoto (to so slepi, ki si po- magajo le s tipanjem) in nonnalnun vidom. Slabovidne oči so tiste, ki ne morejo z nobenim pripomočkom (n. pr. očali) doseči normalnega vida. Slabo- vidnost je po intenziteti zelo različna: lahka, srednja in močna. Stopnjo slabo- vidnosti moremo določiti s štetjem prstov. Otroku pokažemo prste ene ro- ke v določeni razdalji; pKDvedati m.ora, koliko jih je. Normalno oko razloči ŠtevUo prstov na razdaljo 50 m. Močno slabovidne so oči, ki razločijo število prstov od 1—3 m; srednje slabovidne oči 3—12,5 m; lahko slabovidne so oči, ki razločijo število prstov na večjo raz- daljo kot na 12,5 m, a vendar ne vidijo normalno. Preskušanje vida s štetjem prstov je preprosto ter povsod izved- ljivo. Okulist seveda preskuša ostrino vida z raznimi tablicami (tudi tablicprrJ s presku.snuni znaki za nepismene). La- že slaboviden učenec lahko obiskuje šolo skupno z normalnimi učenci, se- veda mu je treba posvetiti posebno po- zornost. Srednje in močno slabovidni učenci spadajo v posebno šolo za slabo- vidne. Takega zavoda pri nas še ni- mamo, bo pa v doglednem času treba misliti nanj, saj izkazuje statistika na teritoriju LRS okoli 700 m.očno slabo- vidnih otrok, ki se nikjer ne šolajo in so na tem, da se jim spričo težkih živ- ljenjskih okoliščin zaradi takih oči vid še poslabša. Nekako 5% močno slabo- vidnih je zajetih v šolanje v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. I Vseh gojencev je v tem zavodu blizu 90. V zavod so vključeni menda vsi slepi otroci v Sloveniji. Ker je to edini te vrste zavod v Sloveniji, je seveda to število otrok precejšnje. Ta zavod ima oddelek za predšolsko in šolsko vzgojo slepili otrok, nižjo gimnazijo in nižjo glasbeno šolo. V njem so tečaji za prešolanje pozneje oslepelih, učenci z ostanki vida pa dobivajo specialni pouk v pisavi in branju za slabovidne. Za poklicno izobraževanje so v zavodu pletarska šola, gospodinjska šola, tečaji za slepe telefoniste, tečaji za stroje- pisje in tečaji za ženska ročna dela. Gojenci obiskujejo tudi zunanje šole, n. pr. učiteljišče, višjo gimnazijo, glas- beno srednjo šolo itd. Zavod sprejema slepe in močno slalx)vidne od 5. leta dalje. Posebnost so slepi otroci z inva- lidnimi gornjimi okončinami, to je s poškodovanimi prsti oziroma amputi- rano roko (ker ne morejo brati Braillo- vega točkopisa tipaje s prsti, bero ti- paje z ustnicami oz. jezikom), žrtve igranja z razstrelivi. Vzroki za slepoto so prav različni, lep odstotek (skoraj tretjina) so poškodovanci z raznimi raz- strelivi. V zavodu je nameščena tudi tiskarna za slepe odnosno za Braillov točkopis. Stroje je daroval za slepe UNICEF. V tiskarni se tiska dvomesečnik »Tovariš slepih«. Tiskajo ga slepi sami in ga pošiljajo vsem slepim v Sloveniji. Za tx)doča leta si je tiskarna nadela na- logo, da bo oskrbela vso slepo mladino s potrebnimi učnimi knjigami. Zavod ima tudi bogato mladinsko knjižnico, debele knjige — vse v Braillovem točkopisu. Za slepe otroke in mladino, ki so du- ševno normalno razviti, je zadovoljivo preskrbljeno, ni pa šole za duševn« defektne slepe ter za slepe otroke epi- leptike, ker se ti ne morejo šolati im vzgajati skupaj z duševno normaln« razvitimi slepimi otroki. V pogledu vi- soko kvalitetnih učnih metod in upo- rab specialnih učnih pripomočkov p» metodah delovne terapije za slepo mla- dino je Zavod za slepo mladino v Ljubljani pravcati rehabilitacijski cen- ter, za katerega pa je vendar le zna- čilno to, da se v svoji razčlenjeni so- cialno-pedagoško-znanstveni dejavnosti že duši na skopo odmerjeni prostor e ozkimi hodniki, majhnimi sobami, pred- vsem pa tesnimi delavnicami. Zavod tudi nima primernega dvorišča in par- ka. Z velikim zanimanjem so prisostvo- vali naši mladinci pri delu s slepimi otroki v predšolskem razredu in v po- sameznih razredih onsovne šole ter nižje gimnazije. V elementarnem raz- redu se seznanjajo učenci z osnovami Braillovega točkopisa. Učitelji so pojasnjevali »hospitantom« svoje delo, učenci pa so korajžno brali, deklam'irali, računali, peli, iskali na zemljevidu iK>datke in podobno in do- sežen je bil med gosti in njimi naj- lepši kontakt. Delo je težko, pvožrtvo- valno, potrebna je še posebna ljubezen do človeka, ki je izgubil svoje naj- večje bogastvo, luč oči, na drugi strani pa ogromno volje, doseči uspeh. Uspehi otrok v posameznih razredih so zares odlični, posebno smo strmeli n. pr. v 4. razredu gimnazije pri matematiki, ko so ob podpori spomina razreševali težke algebrajske račune. Po skoraj nad dve in pol ure tra- jajočem ogledu dela v razredih so nam pionirji in mladinci iz zavoda priredbi pozdravno prireditev z deklamacijami, petjem, igranjem na instrumente ter (Nadaljevanje na 4. stranil? FILMSKO ŽIVEJENJB VESNA je prinesla pomlad v slovensko filmsko proizvodnjo Te dni smo gledali v Celju peti slov. celovečerni umetniški film »Vesna«. Veliko zanimanje Celjanov, ki so bili po naših časopisih obveščeni o velikem uspehu tega filma na premierah v Ljubljani in Mariboru, je bilo upravi- čeno in nedvomno so Celjani z velikim veseljem zapuščali dvorano kina Union. Ne samo zato, ker je film lahka ve- sela zgodba o mladih ljudeh, temveč tudi zato, ker je slovenska filmska pro- izvodnja s tem filmom pokazala, da pri nas filmska umetnost napreduje. Film »Vesna« je pravzaprav zelo ogromen korak naprej. Človek, ki film gleda, pa je videl dosedanje slovenske filme, sko- raj ne more verjeti, da so ta fUm iz- delali res naši domači filmski delavcL Ni tistega običajnega zavlačevanja scen. Ni dolgotrajnih in manj važnih prizo- rov, ni vsiljenih teatraličnih slik. FUm teče gladko z lagodnim tempom, je ra- zumljiv, povezan. Slika je jasna, glasba in govor sta razločni, igra pa zares filmska. Gotovo gre največja zasluga gostujočemu režiserju Františeku Capu, ki je s svojima velikimi izkušnjami pri filmu na Češkem in sedaj v Zahodni Nemčji uspel pri nas narediti takšno fUmsko zgodbo, ki se lahko meri z vsa- kim tovrstnim filmom zahodne proiz- vodnje. Vse to potrjuje staro resnic*-- v fUmski umetnosti, da dober režiser- podpira pri fUmu tri ogle. Režijski prijem je pri fUmu res najvažnejši. Videli smo pri nas domače fUme, kjer so sodelovali izključno rutinirani gle-- dališki igralci, pa so filmi bUi naprav- ljeni diletantsko, igralci so bUi pre- puščeni sami sebi in režiserji so se ver- jetno veliko bolj zanimali za formalne stvari, kot so zunanji efekti in ostale reči čisto tehničnega značaja. František Cap pa je le z malim števUom poklic- nih igralcev in s toliko več amaterji uspel napraviti fUm, kjer človek težko loči igralca od amaterja. Upajmo, da s© naši fUmski delavci pri snemanju fUma »Vesna« imeli odprte oči in da so se količkaj naučUi. Film »Vesna« poleg vsega dokazuje, da je pri nas na raz- polago vse za uspešen razvoj filmske umetnosti. Razen režiserja so sodelovali izključno sami domači filmski delavci podjetja Triglav-Film. Ce izvzamemo režijo in si ogledamo igro, izbor igral- cev, glasbo Bojana Adamiča, slike in zvok, bomo videli, da v tem pogledu skoraj v ničem.er ne zaostajamo l.a zahodom. Morda bo kdo dejal, da je filme lahke vsebine toliko lažje spravitt. na fUmski trak. To verjetno ne b» držalo. Gotovo bi vsi dosedanji fUmi ob spretni predelavi scenarijev in ol» režiji dobrih režiserjev bUi neprimer- no boljši. Upamo, da bo Triglav-Film v bodoče skrbel za nadaljnji razvoj, da nam ne bo v bodoče pokazal nobenega filma več, ki bi padel pod ravea^. kakršnega ima naš najnovejša fUs* »Vesna«. I N G Takoj za Zagrebom smo imeli v Celji*. prUiko videti avstrijski fUm »Wirbel, um Irene«, ki je bU v celoti posnet v ljubljanskih ateljejih Triglav filma. Precej dolgo je trajalo, da je ta filra prišel pred našo fUmsko publiko. Filrm sam po sebi ne predstavlja nič poseb- nega. Je film avstrijskega humorja, ki ga vsi poznamo in smo ga že malone siti. Čudno je, da Avstrijci pri tolikik letih fUmskega delovanja niso prišli iz kalupa njihove lagodne, nekam operet- ne humoreske. Izgleda, da tem ljuder« manjka poleg vsega ostalega tudi dobrih scenarijev. Film je bU posnet v Ljubljani, de- loma v Portorožu in Piranu. Glasbo za fUm je napisal Bojan Adamič. Tudi ne- kateri drugi sodelavci so bili iz vrst naših filmskih delavcev. Ta fUm ima za nas morda edinole to vrednost, da r inozemstvu pokaže nekaj pokrajinskih slik naše lepe Slovenije in da tam spo- znajo, da v naših filmskih ateljejik lahko snemajo tudi inozemski produ- centi, ki so verjetno bolj razvajeni kot pa naši. Zgodba, ki jo fUm obravnava pa je v našem slovenskem okoliu tak* silno tuja, kot na primer kitajski tem- perament Špancam. Nima popolnoma nič skupnega z našimi ljudmi. Dejansko scenarij ni bU pisan za naše prilike in jih tudi ne obravnava. Zato je tem večji paradoks. Izgleda, ko da bi oble- kel zamorca v eskimski kožuh. Celjski publiki je bil baje zelo všeč. Tu ni pomoči. Je že tako, da naši ljudje radi vidijo zgodbice, ki so tem manj vredns in čim dalje od resničnega življenja. ODKUPUJEMO: VSE VRSTE HLODOVINE IGLAVCEV VSE VRSTE HLODOVINE LISTAVCEV VSE VRSTE FURNIRSKE HLODOVINE Ponudite les našim n a k u po va I c e m : BAČUN FRANC - Ljubno LEVAR JOŽE - Šmartno ob Dreti 10 KOVŠE IGNAC - Vitanje 54 ČEH FRANC - Murska Sobota DROLC VINKO - Vransko KASTEVC KARL - Šmartno ob Paki LES PLAČUJEMO T AKO 3 PO DNEVNIH TRŽNIH CENAH! SAVINJA LESNA INDUSTRIJA CELJE stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 15. januarja 1954 Stev. 2 Iz sodne dvorane Odlah Anton iz Slov. Konjic je ju- lija 1953 iz svoje drvarnice odpeljal sod s 100 kg suhe rdeSe barve v vrednosti 7000 din, ki je bila last Tovarne usnja v Slov. Konjicah. Zaradi kaznivega de- janja zatajitve je bil obsojen na 1 me- sec zapora. * Prevolnlk Jože iz Bukovžlaka, za- poslen v Tovarni emajlirane posode, je junija letos iz osnovne šole na Teharjih odnesel hlače od uniforme PLZ, vred- ne 400 din. V restavraciji na Tehar- jih in v Opekarni v Ljubečni pa si je na nedovoljen način »nabavil« električ- ne žarnice. Da bo v prihiodnje razloče- val svoje od tujega, bo sedel 3 mesece in 25 dni. * 42-letni Pajman Martin iz Škofje vasi je nedovoljeno trgoval z jabolčnikom. V teku letošnjega leta ga je kupil okrog 10.000 Ktrov po 28 do 32 din liter, pro- dajal pa ga je po 38—42 din liter. Ka- zen 2 meseca zapora. * Canžek Martin, stanujoč pri Sv. Šte- fanu pri Slivnici, je lahko telesno po- škodoval Canžek Nežo, poročeno Zu- pane. Udaril jo je po ustih in ji izbil zob. Kazen 1 mesec zapora, toda le po- gojno. Cvikl Maks iz Razlagove ulice 2 je 10. atgusta letos v prepiru lahko te- lesno poškodoval Jožeta Valenčaka. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, kazen pa se mu odloži za dobo 2 let. * Rumež Ivan je 8. 7. 1953 v Šmiklav- žu lahko telesno poškodoval Naglic Marijo. Naglic Anton je istega dne Ru- mež Ivana z motiko tako obdelal, da je slednji dobil hude telesne poškodbe. Sedela bosta vsak 2 meseca. * Mak Kristina je marca 1953 odnesla iz hodnika hiše v Zidanškovi ulici G v Celju neki stanki eno žensko volne- no krilo, vredno 8000 din. irmančnik Faniki na Tomšičevem trgu je izmak- nila več komadov oblačilnih predmetov v vrednosti 4000 din. Obsojena je bila na 7 mesecev zapora. * Span Franc iz okolice Planine je giro- zil s kolom Francu Žnidarju, uslužben- cu OLO Celje-okolica, ko mu je hotel zaradi zavarovanje odvzeti zarubljeno harmoniko. Span je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja )preipreči'tve urad- nega posla na 4 mesece zapora. Ka- zen se mu odloži za dobo enega leta. * Padežnik Milan iz Dobrove pri Zre- čah, je od Zagomilšelc Antona prejel 5 garnitur matičnih ključev in 8 kg te- žak primož, za kar je vedel, da je Go- milšek pridobil s tatvino. Kazen 1 me- sec zapora. * Pader Štefan iz Laškega je avgusta 1953 lovil v Savinji ribe na ta način, da je vrgel v globiino reke razstrelivo kamniktit, ki je vsled eksplozije pokon- čal večje število rib. Zaradi nezakoni- tega rebolova je bil obsojen na i mesec zapora, Ribarskemu društvu v Celju pa mora plačati odškodnino 10.090 din. 25-letni Lah Ivan iz Zg. Hudinje v Celju, zaposlen v Tovarni »Sad«, je v oktobru 1952 predrugačil pravo listino z namenom, da bi se taka listina upo- re.bila kot prava s tem, da je na po- trdilu o trajanju nezmožnosti za delo, izdanem od poliklinike v Celju, pre- drugačil datum trajanja nezmožnosti za delo od 10. 10. 1952 na daturn 11. 11. 1952. V decembru 1952 je izvršil še eno slično kaznivo dejanje. V prvem pri- meru m.u je uspelo, da je dobil od Za- veda za socialno zavarovanje izplača- no bolniško oskrbnino v znesku 7.072 dinarjev. V drugem primeru, ko je ho- tel zopet priti do bolniške oskrbnine v znesku 21.0C0 din, pa je bilo dajanje odkrito. Zaradi goljufije in poskusa goljufije je bil obsojen na 7 mesecev zaipora. Zavodu za socialno, za varovan je pa mora povrniti škodo 7.072 din. S. Albin iz Zgornje Hudinje v Celju je ckto^bra 1953 vzel na skednju Jacl Francu 45 metrov dolg 4 fazni električ- ni kabel s stikalom, vreden 26.500 din. 28. 10. 1953 je izpred gostilne »Gmaj- nioa« na Zg. Hudinji Stropnik Martin ukradel 15.000 din vredno moško kolo. Oktobra 1953 je vzel v gostilni »Gmaj- nica« Plesnik Avgusta 1000 dinarski bankovec, ki je Plesniku padel pri igra- nju na tla. Pažon Martin je oktobra 1953 na železniški postaji od prvoob- toženca prevzel električni kabelj, vre- den 26.500 din, čeprav je vedel, da je slednji ukradel kolo Stropnik Martin. Prvi je bil obsojen na 6 mesecev, drugi pa na 5 mesecev in 15 dni zaipora. Navodilo o potrošnji električne energije Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve je ua svoji seji dne 13. 1. 1954 sprejel naslednje ukrepe za zmanjšanje potrošnje električne energije: 1. Industrijska podjetju na območju mesta Celja poslujejo, kakor je to določeno z reduk- cijskimi stopnjami, ki jih dnevno sporoča pod- jetje Elektro-Celje. 2. Ob nastopu redukcije i. stopnje bo odvzete od 6. do 14. ure malopotrošnji 50% dobave elek- trične energije (z izmenično izklopitvijo bodo zaradi tega posamezni mestni predeli med tem časom povsem brez toka). Javna razsvetljava bo ugasnila ob 23. uri. Zaradi teh omejitev široke potrošnje se bo iz pridobljene energije okrog 500 KW povečala dobava Cinkarni in Železarni Štore, vsaki po 20 KW. V kolikor bi bila potrebna še nadaljnja re- dukcija, bo izklopljena široki potrošnji dobava v celoti. Do skrajnih mej možnosti pa bo za- gotovljena električna energija živilski industriji, metalurgiji in rudnikom. Vsa ostala industrija pa bo v tem primeru ustavljena. Iz tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve .MLO „MATURA" v Zagradu Sredi pretekle jeseni so mladi »Svo- bodaši« v Zagradu sklenili, da bodo uprizorili Fodorjevo ;>Maturo«. Spričo neugodnih subjektivniii pogojev kakor je n. pr. nočna zaposlitev igralcev, niso obetali njene skorajšnje uprizoritve, pač pa so trezno predvideli, da s predstavo ne bodo prišli pred januarjem »ven«. Niso se zmotili: v soboto, 9. t. m. zve- čer je bila premiera, v nedeljo 10. t. m. pa prva ponovitev. Delo je zrežirala tov. Stante Marica, ki ima večji del zaslug za dramatsko aktivnost v tem delu našega mesta. Uprizoritev »Mature« ni tako enostavna zadeva, če bi se odločili za satiro ali za podčrtanje vzvišenosti šolskega po- klica ali pa za to, da bi nastavili ogle- dalo mladostni lahkomiselnosti dijakov. Režiserki bi ob najboljših subjektivnih- pogojih nedvomno uspelo bolj dvigniti uprizoritev nad raven zgolj zabavne igre. Vsa organizacija, delo in vse obli- ke sodelovanja pri uprizoritvi pa so kljub temu pohvale vredne, saj so do- kaz pozitivnega nagnjenja, veselja in volje do javnega udejstvovanja, daleč od brezkoristnega zapravljanja časa in brezdelja. Zaradi boljšega obvladanja teksta bi lahko bilo še več vaj. Isto bi mogli reči tudi zastran izgovoi'jave, če le-ta ne bi bila stvar samo vaj, temveč še posebnega študija pa tudi daljše odrske prakse. Po nepotrebnem je bila zanemarjena izgovorjava tujk, tujih citatov in tujih imen, saj gledališka predstava ni samo sredstvo gledališkoumetniške vzgoje, temveč je namenjena tudi širjenju ob- zorja in splošne izobrazbe. Dobri ljud- ski prosvetarji, iz katerih je agilna dru- žina sestavljena, bi pač morali znati izgovarjati imena Zola in Bowary (z naglasom na zadnjem zlogu), da ne omenjam še drugih podobnih nerod- nosti. V dvomih se je pač treba zateči po svet! V korist samega dela bi bile potrebne tudi nekatere črte, vsek£jkor pa v z^aključnih dialogih vseh treh de- janj. Najboljša in najprepričljivejša v ma- ski, kretnji in besedi je bila »ježevka- prof. Mozolje (Sivec Ana). Brez preti- ravanja povedano: lahko bi stopila na vsak zahtevnejši oder. Očitno ne gre tu le za talent, temveč tudi za rezultat daljšega, resnega udejstvovanja na enem večjih slovenskih odrov. Napre- dek je pokazal tudi Stoklas v vlogi ravn. Dvornika, vendar se mu je rav- nateljska uglajenost prepogostokrat umaknila grobosti. Bolj izdelan je bil lik prof. Čebulo, je pokazal sicer mnogo prizadevnosti, vendar s potrebno iro- nijo, iki leži v mnogih njegovih stav- kih ni prišel na dan. Franc Zupan je bil kot prof. Vrtač na pogled še kai- dober, toda v akciji premalo strah in trepet dijakinj. Mlajši del profesorske- ga zbora, ki so ga zastopali Krušič Mar- jan kot pi'of. Vidovič, Laker Mii-ko kot prof. Štrk, Plahuta Silvo kot prof. Ši- ška ter Sotošek Antonija kot telovadna učiteljica, je kar zadovoljivo ustvaril zahtevna nasprotja starejšim kolegom. DijcJkinjc (Rejčeva, Janežičeva in Dim- čeva) niso zadovoljile kot navihanke in utelešeno »živo srebrno«. Drugič bo treba vložiti več truda v vživetje zna- čajev in vloge ne bodo odigrane medlo in narejeno. Z odgovarjajočo živahnost- jo pa je bil odigran športnik Kranjc (Soštarič Zlatko). Zadovoljil je tudi De- beljak Marjan kot šolski sluga; rož- ljanje s ključi pa bi bilo lahko manj narejeno. Pri nekaterih (Čebula!) bi maska lahko bila bolj izdelana. G. G- IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Izabraževalino delo v pireteklem letu Ljudska univerza je priredila v pre- teklem letu 7 predavanj, od tega po eno znanstveno, zdravstveno in vzgojno, ostala pa so obravnavala kmetijska vprašanja. Vseh predavanj se je udele- žčlo skupno 463 ljudi ali povprečno 66 ljudi na eno predavanje, kar je za naš kraj kar lepo številO'. Pogrešali pa smo na teh predavanjih predvsem našo mla- dino. Vsa ta predavanja je finansirala tukajšnja Kmetijska zadruga. Kulturno - umetniško društvo »Jože Letonja-Kmet« pa je organiziralo vsega 11 predstav, od toiga tri pevske nastope. Število otčskovalcev teh predstav znaša skupno 2554 ljudi ali na eno predstavo 241 ljudi. i LJudsika knjižnica je izposodila v tem obdobju 402 knjigi. Izgleda sicer malo, vendar če pomislimo, da se je cd njene ustanove tve v letu 1948 prečitalo skup-, no samo 830 knjig, je to prav lep na- predek. Da ljudje zadnje čase raje či- tajo, je pripisati pač dejstvu, da se je knjižnica založila zadnji dve leti z res kvalitetnimi knjigami, po katerih ljudje radi segajo. Zal pa moramo omeniti, da knjižnica ni dobila zadnja leta prav nobene podpore od strani, od koder bi to podporo morala dobiti. Vse na novo nabavljene knjige so bile nakupljene z denarjem, ki so ga podarile razne usta- nove in organizacije v kraju samem. Mišljenja smo, da bi nas morali mero- dajni činitelji v tem podpreti, kajti važnosti podeželskih knjižnic pač ni osporavati in omalovaževati. V Šoštanju sicer obstoja okrajna knjižnica, vpraša- nje pa je, v koliko se te knjige izposo- jujejo. Morda pa bi bilo le bolje, če bi te knjige porazdelili med podeželske knjižnice oziroma za to določen denar nakazali za nabavo knjig ostalim knjiž- nicam v okraju. Nove nabave Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki je kuipila pretekle dni nov težki traktor znamke Steyr s prikolico in plugom. Poleg tega novo kosilnico in kuitivator. Vsi na novo nabavljeni stro- ji stanejo okoli 4 milijone dinarjev. — Tudi tisti kmetje, ki so se v začetku nekako protivili novim nabavam, danes sami uvidevajo, da je m.ehanizacija tudi našemu kmetijstvu nujno potrebna in da imajo tudi oni sami korist od tega. GlMm prablvalcev v Celiu v časii od 4. do 11. 1. 1954 J^ojenih je l>ilo 22 dečkov in 19 deklic. Poročeni: Sterrnec Stanislav, tesarski pomočnik iz Celja, Gregorčičeva 5, in Potrebuješ Jožefa, kuharska pomočnica iz Celja, Mariborska 55; Ojsteršek Janez, vzgojitelj iz Lokovine 12, Dobrna, in Zaveršnik Slavica, nameščenka iz Dobrne 27; Krn?".., SiJvPstPr, p-.*-.^nl,n..;V Cplin '/-r^mfa Hudinja 116, in Pilih Ljudmila, gospodinjska pomočnica iz Celja, Spodnje Trnovi je 2, Umrli: Osterinan Frančiška, roj. Gontar, gospodinja iz Celja, Gregorčičeva 5, stara 63 let; Jazbinšek Jožef, upokojenec iz Celja, Cesta na Dobravo, star 80 let; Podergajs Valentin, delavec iz Celja, Mariborska 78, star 53 let; Božič Ivana, roj. Mijot, gospodinja iz Celja, Tomšičev trg 13, stara 87 let; Pavlic Ana, roj. Šik, gospodinja iz Celja, Savinjska 3, stara 87 let; Cimerman Frančiška, roj. Oset, vdv. Zebec, gospodinja iz Celja, Cesta na grad 8; Kunej Franc, upokoje- nec iz Celja, Aškerčeva 7, star 77 let; Majcen Marko, upokojenec iz Celja, Mariborska 121: Mauer Franc, upokojenec iz Višnje vasi, star 69 let; Sevnik Urban, oskrbovanec iz Celja, Zidanškova 25; Ramšak Jožefa, upokojenka iz Zg. Pobrežja 25, stara 51 let; Bornšek Štefan, posestnik iz Celja, Sp. Hudinja 31, star 90 let; Vrečko Rozina, roj. Kapus, gospodinja iz Celja, Ipavčeva 10, stara 88 let; Golej Frančišek, de- lavec iz Vir.štaiija 36, star 17 jmcnec Zvon- ko, dojenček iz Šmartnega ob Paki; Virant Silvo, otrok iz Zabukovce 2, Griže; Klinar Eli- zabeta, roj. Stritar, delavka iz Celja, Zidanškova ulica 4, stara 50 let; Zavšck Angela, otrok iz Teharja 5, Store; Repenšek Ivana-Tcrezija, go- spodinja iz Celja, Lava 6, stara 73 let. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od i. do 11. 1. 1954 Rojeni so bili 4 dečki in 6 deklic. Poročeni: Ovtar Anton, posestnik iz Verpet št. lo, in Dobrotinšek Terezija, kmečka hči iz Zelč 23, Vojnik; Trobiš Jurij, sirojsii ključavničar iz Strmca, in Jeromel Ivana, trgovska pomočnica iz Creskove, Strmec; Mlakar Franc, tovarniški delavec iz Brez, in Mlakar Frančiška, polje- delka iz Brez; Grašič Franc, tesar iz Šempetra, in Mirt Marija, tkalka iz Šempetra v Sav. dol. Umrli: Plevnik Frančiška, oskrbovanka iz Vrbnega pri Šentjurju, stara 67 let; Kostaujšek Terezija, oskrbovanka iz Sveieljke, stara 81 let; Opič Alojzija, oskrbovanka iz Birčne vasi, Novo mesto, stara 69 let; LipovSek Jožef, kmet iz Vojnika-okolice, star 51 let; Bezgovšek Jožef, mali kmet iz Vojnika - okolice, star 55 let; Hojnik Marija, posestnica iz Rakovelj, stara 83 let; Borinc Alojz, otrok iz Hrenove, Strmec; Mauhar Barbara, prevžitkanca iz Stenice 8, stara 70 let; Kregar Florijan, prevžitkar iz Kamence 18, star 54 let; Špoiar Martin, posest- nik iz Knmence 12, star 73 let; Bukovšek Ana, roj. Frecc, prevžilkarica iz Breze, stara 74 let. Telesna vzgoja in šport CELJSKI SMUČARJI SO PRIČELI S SVOJIMI NASTOPI Lichteneger — zmagovalec nočnih skakalnih tekem Končno je le snežna odeja prekrila tudi celjsko pokrajino. Dolgo so smučarji morali čakati na svojo sezono. Zato so pa takoj za- grabili za delo in že poskrbeli Celjanom kvali- tetno tradicionalno vsakoletno skakalno prire- ditev v Mestnem parku. V skromnem številu — le okrog 2000 — so Celjani prihiteli občudovat pogumne skakače iz Ljubljane, Jesenic, Krope, Mojstrane, Maribora, Šoštanja, Vojnika, Celja in iz Avstrije, pa celo iz švedske! Kar 30 ska- kalcev . . . Letos niso bile dosežene večje da- ljave. Slaba vidljivost, ki jo je povzročila megla, ni dovoljevala skakalcem tveganih po- skusov e daljšimi skoki. Organizacija prireditve je bila vzorna, od vseh pa bi še posebej ome- nili požrtvovalno delo tov. Umeka in Praha pri urejevanju razsvetljave. Rezultati: 1. Lichteneger (A) — 204,5 (33,5 in 36,5 m), 2. Nielsson (S) 199 točk (34,5, 33 m), 3. Krznarič (Mojstrana) 194,3 (34,5, 34,5 m), 4. Schwenberger (A.) 191 točk (33,5, 32,5 m), 5. Kohl (A) 188,5 točk (33,3, 33 m), 6. Poulogar (Zel. Lf.), 7. Kostner (A), 8. Gašparšič (Kropa), 9. Braz (Enotn.), 10. Pibernik (Enotn.). — Od domačinov je bil najboljši Vlado Veber (Celje) s skokoma 28 m in 28 m ter 150,1 točke, za njim pa se je uvrstil Viktor Sušeč (Usnjar) s sko- koma 29 m in 27,5 m ter 148,8 točke. NOVI PRVAKI CELJA V SMUČANJU Zadnjo nedeljo so celjski smučarji izkoristili za izvedbo društvenega prvenstva v vseh smu- čarskih disciplinah. Na Celjski koči na novem slalomišču ob novo izpeljani žičnici je bilo društveno tekmovanje v slalomu. Na 700 m dolgi progi z 210 m višin- ske razlike in 35 vratci je bil najuspešnejši pri članili Jai)ko Četina s 56,6 sok., sledita niu pa Kantušar in Peter Četina s časoma 1 : 01,9 ozi- roma t : 03,4. Pri mladincih je zmagal Kovačič, sledita pa mu Rožič in Ajdič. Ženske so tek- movale ua krajši progi, zmagala pa je profesor Albina Zabukovec pred Jelko Videč. V Celju je bilo tekmovanje v tekih in skokih. Zmagovalec v teku je postal Vidmar, pri žen- skah pa Bcla.jeva. Tekmovanje v skokih pa je med prvo troiico postavilo naslednje tekmoval- ce: 1. Vlado Veber (28 in 28 m) 150 točk, 2. De- beljak Ciril (27 in 27 m) 145 točk. 3. f'etor Četina (23 i:i 27 m) 141 točk. PARTIZAN MOZIRJE - NAJBOLJŠE DRUŠTVO V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU Okrajna zveza društev Partizan Šoštanj bo podelila ob priliki letnih društvenih partizan- skih skupščin telesno vzgojnemu društvu Par- tizan v Mozirju pokal kot priznanje za njihovo najuspešnejšo delo v šoštaujskem okraju. MLO LJUBLJANA - 29 MILIJONOV ZA TELESNO VZGOJO IN ŠPORT Iz časopisnih poročil povzemamo veselo no- vico, da je MLO Ljubljana za leto 1934 planiral okrog 30 milijonov za razvoj telesne vzgoje in športa v Ljubljani. PRIPRAVE NOGOMETNE SEKCIJE ŽŠD CELJE NA SPOMLADANSKO PRVENSTVO Po uspelem občnem zborn je nogometna sek- cija ŽŠD Celje začela z načrtnim delom. Pod vodstvom telesnovzgojnega profesorja tov. Ve- ber Vlada se vršijo zimski treningi v telovad- nici I. gimnazije vsako sredo in petek od 19. do 22. ure. Ze meseca marca bo vodstvo ome- njene sekcije organiziralo strokovne treninge na igrališču, ki jih bosta vodila tov. Nunčič -lia-jan in major JLA Nizetič Bartol. Največje zanimanje za treninge je do sedaj pokazala mladina, ki mora biti v tem letu tudi steber moštva. Spomladansko prvenstvo je za nogometno sek- cijo ZSD Celje posebno važno. Vodstvo in igral- ci se bodo morali resno oprijeti dela, da bodo ostali še naprej člani vzhodne republiške lige. Vse dosedanje delo in vrnitev tov. Letnerja ter Smida v svoje matično društvo da slutiti, da bo sekcija dosegla zaželjene uspehe. — rac ŠD SAVINJCAN IZ ŠEMPETRA POLOŽILO OBRAČUN DELA V L. 1953 Prejšnjo soboto, dne 9. t. m. je Šahovsko društvo »Savinjčan« iz Šempetra ob Savinji iz- vedlo 5. redni občni zbor ob dobri udeležbi članstva in v navzočnosti predsednika Celjskega okrožnega šahovskega odbora tov. Franc Pipa- na. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, da je društvo minulo leto preživljalo v krizi. Imelo je vsega pet mesečnih brzotur- nirjev, tri prvenstvene in tri prijateljske tekme, kar je občutno premalo za društvo, ki ima v svojem sklopu članstvo iz krajev Prebold, Go- milsko, Polzela in samega Šempetra. Svoj čas je to društvo iniv^lo v teh krajih-'šahovske ak- tive, ki so vsak zase že pomenili'močno šahov- sko enoto. Res je, da je društvo z dvemi tur- nirji izboljšalo kvaliteto igre svojih članov, vendar pričakujemo v tem letu širši delokror društva, posebno v vrstah kmečke in industrij- ske mladine. S to željo je vzpodbudil prinoinc zborovalce tudi tov. Pipan. Ze sedaj je v >Svobodo« na Polzeli vključenih 26 mladincev- šahistov, ki pridno vežbajo in bodo v tetn letu verjetno še aktivno posegli v šahovsko tekmo- vanje našega okrožja. Med najagilnejšiini člani društva je bil vsekakor Stanko Skok, ki je v znak priznanja prejel od društvene uprave po- sebno darilo. Dvoboj na 100 partij sta odigrala Božič in SredenSck, ki je končal s 4 in pei točke razlike v korist slednjega. — Izvoljen je bil po večini stari odbor s tov. Ivo Kuharjem na čelu. Obširen delovni načrt so vsi navzoči z veseljem sprejeli in zagotovili vso gonioi odboru na zboljšanju dela v društvu, da bo v letu 1954 zopet eno prvih v celjsken; okro/i.i. (Nadaljevanje s 3. strani) MIcsdIna MLO Celje na obisku v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani klavirskimi točkami, ikar drobno aka- demijo. Globoko nas je ganil nastop slepih in skoraj ga ni bilo očesa, v ka- terem ne bi zalesketala solza ob misli in pogledu na vztrajne, požrtvovalne mlado ljudi, ki se ob podpori svojih dobrih vzgojiteljev in ob uvidevnosti naše ljudsko oblasti bore in trudijo za sposobnost, da bi se kot enakovredni' člani naše družbe vključili v delovni proces. S posebnimi točkami na klavirju je še posebno razveselil naše mladinke slepi pianist-umetnik Jelko Devetak, ki je lani koncertiral tudi v Celju. Po ogledu naprav v zavodu so se celjski ; mladinci z najglobljimi vtisi poslovOi ■ od slepih, ki jim bodo ostali kot pri- ' jatelji v najlepšem spominu. Popoldne smo si ogledali grobove herojev in se ob njih spominjali vseh naših velikih ljudi, ki so dali najdrago- cenejše, t. j. svoje življenje za domo-. vino. Zvečer pa smo poslušali mesto Fausta, ki je bil napovedan, opero Ri- goletto, na kar smo se s ponočnim vlakom polni doživetij vrnili v naše mesto. RAZPIS SLUŽBE Okrajna obrtna zbornica Celje-okolica v Ce- lju razpisuje mesto pisarniške uslužbenke z zncnjeni stenografije ter večletno prakso v ad- ministrativnem ter finančnem poslovanju. Pismene prošnje je vložiti osebno v pis&rni zbornice v Celju, Gledališka 2, med uradnimi ura!;n od 7. do 12. ure z navedbo šolske izo- brazbe in dosedanjega službovanja. VABILO SKUD.»France Prešeren« Celje vabi vse članstvo na 7. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. t. m. ob 19,"0 v Sindikalnem domu na Šlandrovem trgu (dvorana). — Dnevni red je običajen. UPOKOJENCI Društvo up.okojencev, podružnica Celje I, vabi vse člane na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 17. 1. 1954 ob 9. nri dopoldne v dvorani kina Union z naslednjim dnevnim redom: Zdravstveno predavanje, predavanje o socialnem zavarovanju, poročilo o delu v podružnici. IZJAVA Podpisani Črcmožnik Alojz, delavec iz Celja. Stanetova ulica 22, ter O. M., gospodinja iz Celja, izjavljava, da so neresnične trditve, ki .sva jih raznašnla o Gradišnik Miki, uslužbenki MLO Celje, glede njenega zadržanja med oku- pacijo ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila cd kazenskega pregona. Cremožnik Alojz. O. M. FLUOROGRAFSKA AKCIJA ki bi se morala pričeti v Celju 25. januarja, je zaradi nizkega vodostaja preložena na 8. februar. PRODAM novo hišo. Latkova vas št. 38 (pošta Prebold). GOSPODINJSKA POMOČNICA, vešča kiihe, želi namestitve, najraje v gostilni v Celju. Pre- vzaiiicm tudi mesto perice. Naslov v upravi lista. PRODAM 40 kubičnih metrov granitnega ka- menja za zidavo. Lubej Ivan, Blagovna. RAČUNOVODJO, dobro moč, sprejme MESNINA, Celje. ZAMENJAM sobo in kuhinjo, primerno za ver člansko družino, .\aslov v iipravi lista. PRODAM pocinkano kopalno kad. sobno niiz(>. stojalo z vložkom (primerno za divan), toalet- no mizico z ogledalom in tri lepe karnise. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, pošteno (najraje bivšo redovnico) k štiričlanski dru- žini iščem. Naslov v upravi lista. NAJDITELJA papirnate vrečice, v kateri sta bili dve štarj!i)iljki, prosim, da jih čimprej vrut proti nagradi na naslov štampiljk ali pa na upravo lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 15. janunria 19';t <^ — '=!haw: »MO? USODE« in Kleist: »RAZBITI VRČ« - šolski abonma Sobota, 16. januarja 1954 ob 20 — Shaw: »MOŽ USODE« in Kleist: »RAZBITI VRČ« - abonma red sobota in izven Nedelja. 17. janfaria 1954 ob 15,50 — Shavv: »MO/ USODE« in Kleist: »RAZBITI VRČ« — abonma red nedelja in izven Torek, 19. ianuarja 1954 oh 20 — Shaw: »M07 USODE« in Kleist: »RAZBITI VRČ;< - abonma red torek in izven Petek, dne 22. I. 1945 ob 19.30 — Josip Kalun džic: Slepci — gostovanje v Zalcu. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 17. I. 1954: tov. dr. Fišer Jože, Celje, Gre gorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja o-' sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. un zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 16. do 20. L 1954: »NJENO ŽIVLJENJE« - ameriški film Od 21. do 26. I. 1954: »PREOBRAT« - amerišU film KINO DOM, CELJE Od 14. do 19. I. 1954: »VALPONE« — francosk film Od 20 do 25. I. 1954: »OSTR2EK« — ameriška ' barvna risanka TradicioootnI vaLlelco-^ večer Za ples igra najboljši zagrebški plesali orkester ZLATKO ČERNJUL Pojeta solista radio Zagreb — Rajka Vali in Ivo Robič — Umetniški program, izvajajo prvaki zagrebške in ljubljanske opere. Vstopnice rezervirajte pism^eno na AD Kladivar Celje Splošna vabila se ne bodo razpošiljala. Po sklepu Okrajnega sodišča v Celju J 1289/2-53 z dne 30. de- cembra 1953 je KAMNOSEŠKO PODJETJE ŠUMEČNIK ANTON v Celju, Mariborska c.56 prišlo v prisilno upravo Naprošamo vse stranke, ki so bile v kakršnikoli poslovni zvezi z imenovanim podjetjem, da že v bodoče v poslovnih zadevah obra- čajo direktno na naslov prisilnega upravitelja pri podjetju Šumečnik Anton, clir. tov. Ferič Zdravku, Mariborska cesta 56. Ravno tako se od današnjega dne upoštevajo virmanska na- kazila, in sicer na Mestno hranilnico Celje, tek. št. 620-T 258-8. Za prisilnega upravitelja Ravnatelj Ferič Zdravko OBIŠČITE BIFE na agroservisni postaji pri bencinski črpali«« v Šempetru v Sav. d. Topla in mrzia jedila Izbira prvovrstni!) pliao