St. 29. Poštnina plačana v gotovim. V Ljubljani, dne 9. maja 1923. (zbala vsako sredo Glasilo r kmetijske strank® ia Slovenijo". Naročnina s celoletna , , . . polnletno . . . . četrtletna . « , . Posamezna Številka Din 20*— Din I O*— Din S— Din !•— Kmet pomagal si sam, In svoje stališče v državi uravnaj si sam I Inserati i mali oglasi (to S pettt vrst ...... večji inserati od 10 petit vrst napref . . notice, Izjave, poslano, reklame petit VTsta ft Din 1*50 fc Din 2*—■ ft Din 3'- Uredništvo ic upravništvo lista }e v Ljubliani, Kolodvorska ollca 7. v hiži »Ekonoma". Po „reiitvi" Sedemnajstdnevna vladna kriza je rešena in med radostnim odobravanjem vse revizijonistične opozicije ie izrinil Pašič demokrate iz vlade , in stvoril samoradikalno vlado. Tako glasno Je bilo zbog tega veselje opozicije, tako rožnati izgledi na bodočnost naše države so se zaradi poraza demokratov slikali od opozicije, da je marsikateri optimist zasanjal že o skorajšnji rešitvi naše stalne notranje politične krize, da je marsikdo že videl sporazum med Srbi in Hrvati uresničen. Zalibože, ne moremo biti tega optimističnega nazora, pa čeprav bi sporazum jugoslovenskih plemen pozdravili bolj iskreno ko vsakdo drugi, ker ga ne bi pozdravljali le iz državnih in narodnih ozirov. temveč tudi s stališča kmetske misli. Nasprotno l Cisto prevzeti smo s pesimizmom in prepričani smo, da niso le zelo preuranjene sanje o rešitvi državne krize, temveč da je tudi že doseženo vladno krizo staviti le v narekovaj. In prepričani smo dalje, da nam bo pritrdil vsak, kdor se potrudi, da Objektivno pogleda pot, po kateri , so izvojevali radikali in revlzijonlstični biokašl svojo voiivno zmago. Ne more izvesti sporazuma tisti, ki je zmagal a hujskanjem sovraštva, ne mora doseči zbližanja tisti, ki je zmagal, ker le najsilnejše govoril za ločite v I S hujskanjem sovraštva pa so zmagali 1 naši klerikalci 1 hrvaški ra-dičevci i srbski radikali in zato te stranke nikdar in nikoli sporazuma izvesti ne morejo, pa čeprav bi ga tudi hotele. Da, čeprav bi ga hotele I Politika ima ko življenje trde in jeklene zakone, katerim se pokorava vsak, katere izpoveduje vsak, pa naj bi bil prvi med političnimi zaslepljene!. , En tak zakon je, da ne more nihče čez noč blagoslavljati tega, kar je še včeraj proklinjal. In to nemogoče zahtevajo voditelji plemenskih strank, če zahtevajo od svojih volivcev, da odobre njihovo politiko sporazuma. •Včeraj Še »prokletl Srbi«, danes pa »dragi bratje Srbi«, taka izprememba je nemogoča. Da zasigurajo sebi mandate, da se polaste politične moči, so se zatekle plemenske stranke k demago-štvu in to se danes kaznuje. Tudi v politiki velja načelo, da zmaga kon-£no poštenost, tudi v politiki podle-žejo nepoštenjaki. In ta zakon se sedaj Izvršuje nad klerikalci in radikale!, ta zakon bo tudi pokopal Radiča. In vsled tega je mogoče, da se v istem času ko se pogaja dr. Korošec v Beogradu in Zagrebu s PaSičem in Radičem, kako da bi našli rešitev iz brezizhodnega položaja in da pri tem ne bi trpeli njihovi strankarski Interesi, da se v istem času razvija na deželi vsled volivne agitacije klerikalcev Ozračje, ki postavlja vse prizadevanje dr. Korošca na laž. Tako se je pripetilo preteklo nedeljo na Dolenjskem sledeče. Našemu odličnemu pristašu so govorili klerikalni kmetje, da ni več daleč čas, ko bo vpostavljena stara Avstrija in da bo večja kakor nekdaj. Srbi bodo popolnoma ob vso veljavo ln tudi denar bo izgubil vso veljavo ln v veljavi bo samo stara avstrijska krona, kil bo imela polno zlato veljavo. In tako prepričani so kmetje o tem, da ne prodajo nobene reči več, ne lesa ln ne živine, ker »kaj nam bo denar. vladne krize. če pa skoraj ne bo nič vreden«. In prepričani so dalje, da bo potem moka po 20 krajcarjev, obleka po 20 goldinarjev, skratka, da bo paradiž, kakor ga še nikoli ni bilo. In videti bi morali obraze teh za-slepljencev, ko jim je dejal naš tovariš, da se v Beogradu Korošec s Pa-šičem že pogaja, kako da ostanemo skupaj s Srbi. V resnici! Klerikalci ne smejo skleniti sporazuma, pa če bi ga hoteli. In preteklo nedeljo je to bridko spoznal v drugem kraju Dolenjske aktivni klerikalni poslanec. Prišel je na občni zbor Kmetske zveze, da poroča o velikanskih uspehih, ki jih je dosegla SLS, ko je pripomogla k temu, da je vrgla demokrate iz vlade. Klerikalni kmetje pa za to niso imeli smisla, temveč stavili so samo eno vprašanje, če bo dohodnina takoj odpravljena ali ne. Dve uri se je potil in trudil klerikalni poslanec, dve ur! jim je razlagal, kako da je z davki, pa vse zaman, volivci so hoteli točno znati, če bo že ta mesec konec dohodnine ali ne, zakaj obljuba dela dolg. In pri tem razpoloženju klerikalnih volivcev (med radičevci je seveda še slabše), naj izvede radikalna vlada uradniško vprašanje, sklene nove davke in izglasuje proračun, torej samo skrajno nepopularne stvari I Izvesti pa jih more le s pomočjo SLS in že danes bodi pribito, da živi radikalna vlada s soglasjem SLS, ki Je zato soodgovorna za vsa dejanja vlade, pa če je SLS v vladi ali ne! Če pa radikalna vlada teh najnujnejših zakonov ne more izvesti, potem tud! govora ne more biti o rešitvi državne krize, temveč govoriti se more le o zopetnem izbruhu vladne krize. Samo tisti, ki veruje v harakirl. v samomor SLS more zato računati s skorajšnjo rešitvijo državne krize. Težavnost položaja za SLS pa ne obstoji le navzdol, z ozirom na volivce, temveč tudi navzgor, z ozirom na vlado. Če ne bi storil Korošec usodne napake, da je šel v Zagreb ln da se je zvezal z Radičem, bi si ohranil polno veljavo posredovalca in mogel bi možnost sporazuma približati. V tistem hipu pa, ko je Korošec v strahu, da mu ne pobere Radič še slovenskih mandatov, zlezel pred njim pod klop, v tistem hipu je tudi zaigral svojo posredovalno vlogo. Danes je Korošec le odposlanec Radiča ln ne več samostojen posredovalec. Vsled vsega tega Je sedanja »rešitev« vladne krize tako lluzorna, da ne more biti bolj. In iluzorna bo do tedaj, dokler jo bodo reševale meščanske stranke. Tako po krivici so meščanske stranke na vladi, v tako kričečem nasprotju je njih politična moč z njihovo dejansko, da morejo Imeti meščanske stranke pred seboj samo en cilj, kako se vzdrže na vladi in ne kako da rešijo državo. In zato končujemo z našo staro pesmijo. Rešitev vladne krize bo tako dolgo v narekovaju, dokler ne vzame politične moči v roke kmetsko ljudstvo. Samo kmetska vlada more izvesti sporazum, samo kmetska vlada more dati rešitev državne krize! Da to dokažemo, kakor so to že dokazali Bolgari, pa tovariši na delo! Tudi po »rešitvi« vladne krize je edina pomoč klic: V boj za Staro pravdo! _ Ekspoze 9inan{nei Finančni minister dr. Stojadino-vič je sprejel dne 5. maja časnikarje, da Jim poroča o načinu rešitve najnujnejših in najvažnejših gospodar-tkih vprašanj. Nemška vojna odškodnina. Na nemški vojni odškodnini je naša država silno interesirana. Ves naš državni primanjkljaj izhaja v prvi vrsti iz tega, ker smo z lastnimi sredstvi obnavljali ceste, mostove, zgradbe lt pravičena in navidezno nerazumljiva razlika? Pač zato, ker služijo kapitalistične organizacije kapitalu, ne pa ljudstvu in ker služijo zadruge nasprotno ljudstvu, ne pa kapitalu, kar smo že v prvem članku omenili Ako je pa tako, tedaj je pač treba, da čimpreje nadomestimo kapitalistično gospodarstvo z zadružnim gospodarstvom, kajne, in se moramo le čuditi, zakaj se to že ni zdavnaj zgodilo Pač zato, ker stvari ne poznamo. Pri drugih prosvitlenejših narodih, kjer je to spoznanje že globlje prodrlo, je preureditev gospodarstva že več ali manj pred svojim ciljem ali vsaj na boljšem potu do cilja. In pri teh narodih cvete blagostanje, pri nas pa cvete revščina. To sicer vemo in iščemo vzrokov za to, toda redno le tam, kjer jih nI Ker jih pa ne najdemo, se zatekamo v obupu k pijači zabavljanju ter iz ene stranke v drugo, v upanju, da nas bo ta ali ona rešila pogina. Politični demagogi, ki se nazivajo voditelji strank in spa-sitelji naroda, pa namesto da bi nam povedali resnico in naim pomagali, raj-še izrabljajo naše slabosti z demagoški-irvl frazami ln blatenjem svojih nasprotnikov ter si kujejo tako politični kapital. kateri jim prinese dejanski kapital. Razlika med zgoraj omenjenimi kapitalisti in slednjimi je torej samo v metodi, v načinu dela, končni cilj imajo pa vsi enak na račun naroda obogateti in brez dela udobno živeti. Oboji so to-raj škodljivci naroda, zato proč z njimi. Ker nas toraj »gospodarski« in tudi »politični voditelji« naroda vodijo za nO« ah nas celo nesramno izkoriščajo, zato je potrebno, da si pomagamo sami, da vzamemo vse gospodarstvo v svoje roke in si gospodarimo sami. In če ho-čemo to storiti, pa moramo stvar preje dobro poznati. Da spoznamo zadružništvo, s pomočjo katerega se moremo gospodarsko osamosvojiti, pa ne zadostuje, da zabavljamo čez vlado, čez banke, čez potttičae šušmarje ln tudi ne, če nazad- nje celo ustanavljamo zadruge, v pričakovanju, da nam bodo one same prinašale pečene piščance v usta, ampak moramo iti na delo, na resno ln vztrajno delo. Rekli smo že, da je zadruga udru-ženje dela, zato je uspeh v zadružništvu odvisen od dela zadrugarjev. Ker rodi dobro delo dobre uspehe, slabo delo pa slabe uspehe, zato ne zadostuje samo delo, ampak je potrebno dobro delo. Dobro delati pa more zopet samo oni, ki zna. Treba je torej ne samo snovati zadruge, marveč predvsem in najprej spoznati, proučiti njih bistvo in ustroj. __T-k. Pokrajinske vesli« (Kako zmaguja avtonomija?) Oblastne monopolske uprave v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu so ukinjene, ker se vsa monopolska uprava centralizira. Avtonomija zmaguje torej imenitno. Ampak naši klerikalci so vseeno zadovoljni — ker so bližje vladi, ko demokrati. (Odkod ta izprememba?) Vsi vemo, na kako ogaben način so klerikalci huj-skali pred volitvami proti Srbom »Bal-kanci, ušivci« in s sličnimi psovkami so jih obkladali. V »Slovencu« z dne 6. maja pa beremo o Srbih sledeče mnenje: »Dragi rojaki, da bomo Srbe pravično presojali, ako pri njih ni vse, kakor bi mi želeli, ne pozabimo tega, da je tudi nad njimi gospodovalo in med njimi teptalo turško kopito! In kamor stopi turško kopito, tam ne raste več trava, tam je smrt vsake kulture. Ne zgubimo iz spomina, kaj je srbski narod trpel od Turkov - divjakov! In kakšne je imel ž njimi boje! Ali je čudno, če se v teh bojih in tem robstvu kultura ni mogla tako razviti kakor med Nemci, katere smo pred Turki ščitili s svojimi pleči vsi Južni Slovani — predzidje krščanstva?! Tega naj ne pozabi zgodovina, tega ne pozabimo mi sami! Bodimo sami sebi pravični!« Odkod ta izprememba? Odkod to novo mnenje? Ali je mar postal »Slovenec« pravičen? Ali pa tiči kaj drugega vmes? — Ne bo dolgo in vsi boste znali, kje je vzrok te izpre-membe. (Srečna Jugoslavija!) Dokler so bili naši klerikalci še v ostri opoziciji proti vladi, so klerikalni listi vedno pisali o junaški borbi Jugoslovenskega kluba za pravice ljudstva. Sedaj so mesto klerikalcev zavzeli demokrati in Pribiče-vič piše, da se bodo demokrati ko levi borili za državo. Srečna Jugoslavija! Vedno Imamo ljudi, ki se ko levi in pravi junaki bore za blagor države, kljub temu pa ne pridemo nikamor. Kako pač to? (Za naše vojake) se je potegnil dr. Korošec, za naše fante se je potegnil poslanec Sušnik, poroča »Domoljub« in obema je vojni minister obljubil da se bo zavzel za stvar. Bojimo se, da je obljuba vojnega ministra ravno toliko vredna, ko obljuba klerikalnih poslancev, ko so pred volitvami obljubljali, da bodo spravili naše fante v Slovenijo. (Se že pričenja stara pesem.) Skoraj v vsaki številki poroča »Slovenec« o uspešnem delu klerikalnih poslancev. Za vinogradnike, za fante, sploh za vse se zavzemajo klerikalni poslanci in vedno imajo uspeh, kakor poročajo klerikalni listi. Čudno pa je to, da ostane kljub klerikalnim uspehom, vse pri starem. (Zdravniške zbornice) se osnujejo po vsej državi. V Sloveniji bo ena, s sedežem v Ljubljani. Dobro in pravilno je to. Toda na drugi strani pa je več ko gotovo, da še bolj ko zdravniške zbornice, so potrebne kmetijske zbornice. Kaj je ž njimi? (Narodno napredna stranka) hoče izvesti svojo politično organizacijo tudi po deželi. Ali naj bo to podkrepitev Naprednega bloka? (Obisk vojaških grobov v Juden-burgu.) Ker se izvrši prevoz judenbur-ških žrtev že v sredi tega meseca, sta bila poslana dva odposlanca v Juden-burg, da uredita vse potrebno s ta-mošnjiml oblastmi glede izkopa in prevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburgu od zastopnikov slovenske kolonije. V raznih podjetjih in rudokopih v okolišu Judenburga biva še vedno okroglo tisoč slovenskih delavcev. Ta kolonija se je od početka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osnovala poseben pododbor, v katerem zastopa judenburško občino tamošnjl župan. V osebnem dogovoru z domačini se je pokazalo, da je judenburško prebivalstvo še vedno naklonjeno bivšemu slov. 17. pp. in ga ima v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Judenburgu zamrlih in tamkaj pokopanih »Janezov« so brez Izjeme skrbno negovani, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznik vseh svetnikov so — po izvestju naših ta-mošnjih rojakov — vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni Posebna pažnja pa se posveča našim žrtvam — po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi vsi v cvetju zasuti. Tudi v tem I so Judenburžani pokazali svojo veliko človekoljubnost in počeščenje do ustreljenih, da so jih že pokopane prenesli na svoje cerkveno pokopališče. Čast in hvala jim! To bodi v tolažbo vsem onim prizadetim rodbinam kojih svojci počivajo v tej zemlji. Ob tej priliki naj se zahvalimo g. županu ICleindienstu za veliko skrb, kakor tudi g. podžupanu Stollu in obč. svet. Aichu za prijazno pomoč in podporo našima odposlancema, posebno pa pododboru slov. delavcev. (Brezžična brzojavna postaja) za Ljubljano bo v kratkem postavljena pri Domžalah ln sicer na račun vojne odškodnine. Poleg Domžal so prišli v poštev še kraji: Preserje, Škofljica ln Trzin. Po komisljonelnem ogledu pa se je poštna uprava odločila za Domžale. (Veliko električno centralo na Savi) namerava zgraditi zagrebška »Gradska štedionica« (Mestna hranilnica) med škopicami in Krško vasjo, Stroški električne centrale so preračunjeni na 800 milijonov kron. (Prostovoljno gasilno društvo vVna-njlh Goricah pri Brezovici) proslavi na blnkoštai pondeljek, dne 21. maja 1923, svojo 25 letnico. Spored proslave je sledeč: Zjutraj ob pol 8. uri sprejem do-šlih društev na kolodvoru. Ob 10. sv. maša. Popoldne ob 3, uri velika vrtna veselica na senčnatem vrtu posestnika Ivana Modica. Pri sprevodu in na ve-seličnem prostoru igra godba na pihala, poleg tega sodeluje domači pevski zbor Brezovica, Za jedila bo kar najzadovo-ljivejše poskrbela najboljša slovenska tovarna. Istotako se bodo točila le pristna vina od naših najboljših slovenskih vinogradnikov. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Prostovoljno gasilno društva na Logu) preloži letošnjo veselico na 26. avgusta. Bratska društva se prosijo, da se pri svojih prireditvah ozirajo na to in da na ta dan ne prirejajo veselic. (Po nedolžnem je bil obsojen na smrt) Franc Trančič, posestnik iz Čateža pri Novem mestu leta 1502, ker da je ubil svojo ženo Ano. Ker je bil po-miloščen, je bil zaprt do zadnjega dne, ko je prišla njegova nedolžnost na dan. Njegovo ženo je namreč ubila njegova mati. Kot dober sin pa Trančič ni hotel svoje matere izdati in tako je bil obsojen. Sedaj je bil izpuščen, ker se je njegova nedolžnost izkazala. Trančič je bil preje premožen posestnik, sedaj pa je brez vsega. Usmiljena srca mu naj priskočijo na pomoč. (Dol pri Ljubljani.) Oospod kaplan Urh se je z ozirom na naš dopis vendarle oglasil Pa mislimo, da bi bolje storil če bi molčal, kajti slabo je ustregel resnici in slabo tudi sebi Gospod kaplan pravi da je naša trditev, da je Orel vrgel kozarec v podobo Aleksandra laž. Ugotavljamo, da laže gospod kaplan in ne mi. V našem uredništvu se je namreč dotlčni Orel sam zglasil in priznal da je v resnici vrgel kozarec v podobo Aleksandra. Gospod kaplan, resnica je božja hčerka, zato jo častite! Gospod kaplan pa tudi nI ustregel z dopisom sebi Prvič je priznal, da vlači v šolo v resnici politiko. Sicer je to nekoliko zavil, ampak to zavijanje mu Je le v nečast. Sicer pa smo pripravljeni plačati gospodu kaplanu lepo nagrado, če dokaže, da je »Kmetijski list* proti veri. Kljub vsemu nimajo še klerikalci patenta na vero in kadar pobirajo za verske in cerkvene namene prav dobro vedo, da se je dobro oglasiti tudi pri samostojnih. Ali morebiti ne? Cisto brez-različno je, če je Loboda član Orla še danes ali ne. Glavno je, da je bil Orel, da se je torej pri Orlih tako naobrazll, da pretepa lastnega očeta. Tisto izgovarjanje glede pitja žganja po klerikalnih oštarijah !n konzumih pa Je tako prazno, da bi se še pes premislil prinesti tak izgovor na repu. Gospod kaplan! Vsak človek ima napake in vsak greši. Toda ni vsak tako drzen, da hoče svoje napake pred javnostjo polepšati v vrline. To ste zagrešili vi, ko sa s svojo politiko v Šoli celo postavljate. Zapomnite si, da ste plačani od vseh davkoplačevalcev in da imajo zato davkoplačevalci pravico, da se ne puste od Vas napadati. Poiiftiine vesti. (Revlzlonlstl za vlado.) Samoradl-kalna vlada je mogoča le s pomočjo re-vizionističnega bloka. Ce bi prišel v Beograd Radič ln ves revizionlstičen blok, tedaj nimajo radikali več večine in samoradikalna vlada je bila. Toda v tem slučaju bi se mogla obnoviti radikalno - demokratska koalicija in zato podpirao revizionisti Pašičevo vlado tn ji omogočajo življenje, pa čeprav je ta vlada zgled koruptnosti, kakor so pisali še pred kratkem klerikalni listi. Vloge pri podpiranju vlade s strani revizloni-stov pa so razdeljene. Pašič sedi lepo v Zagrebu in grozi, da bi dosegel njegov ministrant Korošec več uspehov pri pogajanjih s Pašičem. Korošec pa v Beogradu pomaga radikalni vladi in prejema zato strankarske nagrade od strani radikalov. Prav zelo se bojimo, da bo pomoč Korošca stala davkoplačevalce težke denarce, kajti pomoč SLS je bila in je draga. Vedno in vselej je treba povdarjati, da obstoji radikalna vlada le vsled pomoči Spahovcev in naših klerikalcev. Pride namreč mogoče že kmalu čas, ko bo to našim klerikalcem neprijetno in ko bodo hoteli to utajiti. Toda tudi klerikalnih laži mora biti enkrat dosti (Pašlč-Korošceva vlada) se je v prvih viharnih sejah skupščine in verifi-kacijskega odbora, ki potrjuje mandate, sijajno obnesla. V skupščini so v lepi slogi glasovali klerikalci, radikali in Turki za sejno poročilo in tako prvič dokumentirali javno, da se je znašla lepa družba. Beograjski cincarji, gospod Korošec in pa mohamedanski Spaho. Še lepše se je pa Izkazala sloga vseh treh v verifikacijskem odboru, kjer so so radikali z vnemo glasovali za klerikalne zaveznike Radičevce, klerikalci pa še z večjo vnemo za radikalne mandate in potrdili celo izvolitev razboj-nika. Radovedni smo, kaj je to glasovanje prineslo SLS. (Nepotrebne blamaže.) Proti volitvam sta se med drugimi pritožila tudi dr. Kukovec in dr. Žerjav. Zlasti dr. Žerjav je menda upal da bo njegovi pritožbi ugodeno in da prejme mandat na škodo klerikalcev. Ce bi obstojala še stara radikalno-demokratska koalicija, bi bilo to pač mogoče, tako pa je narav-nest nezmiselno pričakovati, da se bodo radikali sprli s klerikalci zaradi Žerja-vovega mandata. Obe pritožbi sta tudi bili v resnici zavrnjeni in izvolitev vseh slovenskih poslancev potrjena. (Pogodba zaradi solunskega pristanišča) je bila dne 4. maja od našega poslanika na Grškem in grškega zunanjega ministra podpisana. Pogodba vsebuje določbe glede svobodnega jugoslovanskega pristanišča v Solunu. (Krvavi nemiri na Bolgarskem.) Ma-kedonstvujuščl so pričeli požigati vasi Stambolijskemu zvestih kmetov. Vsled tega je prišlo v južni Bolgarski do hudih nemirov in pravih bitk med kmeti in komitašl Kmetom je bila poslana pomoč iz sev. Bolgarske. (Vprašanje nemške vojna odškodnine.) Nemčija je izročila Francoski noto, v kateri izjavlja, da je pripravljena plačati 30 miljard zlatih mark vojne odškodnine, pod pogojem, da se Poruhrje Izprazni in da se Nemčiji priskrbi mednarodno posojilo. Nekateri Francozi so zbog tega predloga zelo ogorčeni, češ da Nemci ne le da nočejo plačati, temveč da hočejo celo denar prejeti. Nemci so pripravljeni v dokaz temu, da bodo v resnici plačali odškodnino, zastaviti nekatere državne dohodke ln urediti nemške finance, ki so strahovito defi-citne. Angleži pravijo, da to ne zadostuje, temveč da morajo Nemci storiti vse, da zavlada v Porahrju redno življenje. Ker je sedaj v Poruhrju zastoj gospodarskega življenja, morajo Nemci dobavljati premog na Angleškem in Češkem. Vsled tega je Nemčija še bolj de-ficltna in zato je malo verjetno, da ji bodo tuji kapitalisti zaupali denar. To angleško mnenje je na vsak način upoštevanja vredno. Na nemško noto so odgovorili Francozi v pomirljivem tonu. Ker bodo prevzeli vlogo posredovalca Angleži, in govori se, da tudi delavci je upanje, da bo prišlo v vprašanju vojne odškodnine do sporazuma. Probne nesli« Posmrtni ostanki dr. Vesr.iča, bivšega ministrskega predsednika bodo prepeljani iz Francoske v Beograd. Med Trstom in LJubljano bo upeijana direktna telefonska zveza. Francozi za naše dijake. Francoska vlada daje 80 revnim jugoslovanskim dijakom, ki študirajo na Francoskem po 250 francoskih frankov (malo manj ko 1600 dinarjev) na mesec. Louls Leger, znani francoski slavist In velik ter zaslužen prijatelj Slovencev je umrl v Parizu v starosti 81 let. Slava njegovemu spominu. V Clevelandu, v Sev. Ameriki so dne 15. aprila položili temeljni kamen za slovenski Narodni dom, ki bo veljal 200.000 dolarjev (okoli 20 milijonov dinarjev). jugoslov.-italijan. konferenca za ureditev davčnopravnih vprašanj bo zborovala v Ljubljani. Našo državo bosta zastopala Hilarij Vodopivec ln Nlko Marič. V Italiji je bilo do sedaj odpuščenih 17.000 železničarjev. Do konca leta bo odpuščenih še 30.000 železničarjev. Istočasno pa bodo vsem železničarjem znižane plače. Tako hoče Mussolini doseči zmanjšanje državnih izdatkov. V Italiji bodo morali hoditi otroci v ljudsko šolo samo do desetega leta. Na ta način hoče Mussolini zmanjšati državne izdatke, ker bodo vsi odvišni učitelji odpuščeni. Na Dunaju je prišlo do težkih spopadov med narodnimi socijalisti In socialdemokrati. Več oseb je bilo težko ranjenih. Teror makedonstvuluščih. V Sofiji je bil ubit arhitekt Jurkov, ker nI soglašal s četniško borbo proti Jugoslaviji. Iz istega vzroka Je bil tudi ubit general Lazarov, predsednik zveje rezervnih častnikov. Petrograd šteje po zadnjem štetju 1,067.328 prebivalcev. Leta 1916 je štel Petrograd skoraj 2 milijona prebivalcev in je torej padlo število prebivalstva pod vlado boljševikov za polovico. Ista usoda je doletela tudi večino drugih ruskih mest Haznofieroffi. (Statistika izseljevanja Jugoslovo« nov leta 1922.) Leta 1922 se je iz Jugoslavije izselilo 6086 oseb, za polovico manj ko leta 1921, ko se je izselile 12.965 oseb. Od izseljencev je bilo 2872» moških in 3214 ženskih. Iz Srbije se jifc je izselilo 518 (8 odstotkov), iz Vojvodine 1180 (18 odstotkov), Iz Črne gora 65 (1 odstotdc), iz Dalmacije 750 (12.5 odstotkov), iz Slovenije 440 (7 odstotkov), iz Bosne 162 (2.5 odstotkov), in iz Hrvaške 3033 ali 50 odstotkov. Po narodnosti je bilo 3084 Hrvatov, 1460 Srbov, 336 Slovencev, 117 Slovanov, 760 Nemcev, 259 Madžarov, 46 Romunov in 598 pripadnikov raznih narodnosti. Vj Sev. ameriške zjedinjena države je odpotovalo 5436 oseb, v Kanado 179, Y Brazilijo 63, v Argentinijo 29, v Chile 7, v ostale države Amerike 35, v Južno Afriko 20, v Avstralijo 44 in v Novq Zelandijo 12 oseb. (Stoletnica Postojnske jame.) V Bh*-koštih bo minulo 100 let, odkar je bila odkrita velika^ nad 20 km daleč se razprostirajoča Postojnska jama. V proslavo tega jubileja bodo v Postojnski jami velike slavnosti. Tedaj bodo pisali laški Usti o krasoti Italijanske domovine ln v »imenu kulture« zaničevali Slovence* katerim so Postojno ugrabili (Smrtna nesreča na Dravi.) V četr-tek, dne 3. t m. je vozil Mihael Slapaj-nik po Dravi okoli 20 metrov dolg splav. Razven njega so bili na splavu še lastnik splava in njegov sin ter dva delavca- Ko bi se imel splav ustaviti, se je začel majati Krmar, ki je edin znal krmariti pa je bil pijan in tako ]e bil splav zanesen v levo strugo Drave. Vsi so spoznali nevarnost in so skočili s splava ter se rešiU, razven enega delavca, ki je bil pri krmilu. Klical je na pomoč, toda ta je bila izključena. Skočil je v vodo, toda voda je njega ln splav zanesla pod mlin in je Izginil v valovih. Splav je bil od mlina ves razbit, pa tudi mlin sam je težko poškodovan. Škoda znaša nad 40.000 kron. (Srebrni denar v železniškem voza.) V vagonu L razreda na progi Zagreb—Ljubljana je našel neki železniški uradnik 8 kg težak ovitek, v katerem je bilo 1619 srebrnih kron. Krone je najbrže hotel nekdo iztihotapiti Iz države. Ce se dotlčni ne Javi do dne 15. maja 1923, so krone last najditelja. Da bi se dotični javil, Je le malo verjetno, ker bi mu krone kot tibotapskq blago zaplenili, njega pa zaprli. Prehod k suhega k zelene™ krmljenju. Zopet je čas, ko začnemo pokladati živini zelena krmila. Začetek zelenega krmljenja je za živinorejca toliko bolj razveseljiv, čim bolj so mu pošle zimske krmske zaloge. Posebno letos komaj čaka marsikateri živinorejec, da zraste čimprej zelena krma, ker je bil lanski krmski pridelek vsled izredne suše na splošno zelo pičel Kakor se zdi je zeleno krmljenje enostavno, vendar zahteva, da ga izvršuje vsak živinorejec posebno v pričet-ku previdno, skrbno in preudarno, če se hoče obvarovati pred občutno škodo ▼ svoji živinoreji Zato mora preiti od suhega k zelenemu krmljenju prav polagoma. Od dne do dne naj primešava med seno in slamo več zelene krme, istočasno pa naj vedno bolj niža suha krmila, tako da pride najbolj zgodaj črez 14 dni na samo zeleno krmo. Cim bolj počasi se izvrši prehod od suhe krme na zeleno, tem manj bo občutila živina to menjavo. Prebavila vsake živali se morajo namreč šele privaditi na zeleno krmo, ki se razlikuje po svojih lastnostih in učinkovanju od suhe krme. To pa se ne more zgoditi kar črez aoč, temveč šele črez dalj časa. Vsaka hitra menjava, vsak prehitet prehod od ene krme k drugI zniža mlečnost krav in spremeni sestavo mleka, pltalna in mlada živina pa shujša. Navadno traja potem precej časa, da prid« mlečna krava zopet na prejšnjo množino mleka, pitalne in mlade živali pa na svojo prejšnjo živo težo. Torej zadenft vsakogar pri prehitrem prehodu od suhega k zelenemu krmljenju takoj tudi kazen za njegovo nepravilno ravnanje. Pri počasnem ali polaganem prehodu se mlečnost krav ne zniža, pač ta zviša, pitalna in mlada živina se tudi enakomerno brez vsakega prestanka nadalje razvija. Pogostokrat povzroči prehiter prehod k zeleni krmi tudi razne bolezni na prebavilih, kakor drisko, napenjanje itd. Slabe posledice prehitrega prehoda k zeleni krmi se pojavljajo tudi v sirar* nah pri izdelovanju in razvoju sira. V krajih, kjer gonijo živino na pa^ šo, je tudi treba skrbeti, da se živina polagoma privadi na pašo. Istega! dne, ko nameravamo živino prvikrat gnati past, jo je treba prav tako nakrmiti kakor po navadi. Tudi ko se živali vrnejo iz paše naj dobijo v jasli svoj na>« vadnl odmerek suhe krme. Šele črez par dni, ko se je živina že nekoliko privadila na pašo začnimo odtegovati po Dragi somišljenik? Ali si že pridobil »Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico? nekoliko sena pri vsakokratnem krmljenju v hlevu. Prav polagoma nižajmo potem suho krmo in pašo pa vedno bolj višajmo, dokler ni prehod črez 3 do 4 tedne popolnoma končan. Le tako se izognemo prej navedenim posledicam prehitrega prehoda. Inž. A. Podgornik. Gospodarstvo. (Protestni shod vinogradnikov) je sklicalo društvo vinogradnikov v Ptuju za dne 13. maja in sicer ob 10. url dopoldn« na Florjanskem trgu (pred magistratom). Vinogradniki zahtevajo: 1. Prodajo in izvoz vina. 2. Odložitev plačila davkov, dokler vinogradniki ne prodajo svojega vina. (Vrednost našega denarja) je v zadnjem Času sicer polahno, toda stalno na-raičala, da te zrasel naš dinar v Curihu od na &85. Mnogi skušajo razložiti pomt dinarja s tem, ker so se s samo-radiahto vlado povečali izgledi na sporazum med Hrvati in SrbL Toda to na-tiranje js zgrešeno, ker tuji bankirji na mogoč« stvari ne dajo nič. Vzrok na-rastka veljave našega denarja leži v pomanjkanju denarja. Naši industriji primanjkuje denarja in zato se povsodi išče denar ln s vnemo. Ce pa se po kakem bfrg" mnogo povprašuje (in denar Je blago), potem pridobi blago na vrednosti. b tako se Je zgodilo z našim denarjem. Bistveno k naraščanju vrednosti našega denarja pa je pripomoglo še sledeče dejstvo. Ker niso mogli dobiti oni, ki rabijo denar, kreditov, so bili prisiljeni, da so pričeli prodajati tuje valute in devize (torej denar), ki so jih imeli. Kljub silni ponudbi pa niso mogli vsega tujega denarja prodati, ker pač manjka našega denarja. Tako je padla cena tujemu denarju. Da je temu tudi tako, dokazujejo borzna poročila, ki kažejo, da se Je naš denar najprej poprava v Zagrebu in šele potem ja naraste! v Curihu. Jasno pa Je seveda, da ne bi kljub pomanjkanju našega denarja bil mogoč narastek naše valute, če ne bi izvažali v vedno večji meri svojih poljedelskih pridelkov, sirovln, lesa in živine, kar nam edino prinese v deželo tuj denar. Tako dokazuje zgodovina naše valute stalno, da je samo naša gospodarska politika, ki pospešuje izvoz, državi v korist — Pribiti pa Je treba, da ldjub porastku naše valute niso padle cene prav nobenemu industrijskemu izdelku, čeprav so že vsi dosti nad svetovno pariteto. In da ponagajamo nekoliko našim demokratskim konsument-sMm politikom konštatiramo še enkrat d« so cene živini in mesu pri nas še vedno pod svetovno pariteta Te resnice ne ovrže nobeno klepetanje o ve-leagrarlzmu. — Na zagrebški borzi je imel naš denar dne 7. maja sledečo veljavo: Ameriški dolar je veljal od 92.50 do 93 dinarjev, češka krona od 2.75 do 1.77 dinarja, 20 frankovskl zlatnik od 340 do 360 dinarjev, laška lira od 4.55 do 4.57, angleški funt šterMng od 440 do 441, francoski frank od 635 do 6.40 in Švicarski frank od 17.12 do 17.17 dinarja; rumtatski lej 45.50 par, madžarska krona 10 par, nemška marka i paro in 10 avstrijskih kron 5 par. (Kaj pa naša vlada?) Madžarska vlada je dosegla, da Je dovolila švicar- ska vlada Madžarski, da uvozi mesečno 50.000 hI vina. Obenem je znižala švicarska vlada za to vino manipulacijsko pristojbino od 2 na 1 švicarski frank. Vrše se pa še pogajanja, da se dovoli uvoz še večje množine madžarskega vina. Tako skrbi madžarska vlada za svoje vinogradarje. Kaj pa dela uaša vlada v tem oziru? — Nič in prav nič, pa čeprav imamo vina v preobilici, pa iSeprav grozi našim vinogradarjem poguba, ker ne morejo razprodati vina. Gospod Korošec, rešitelj Slovenije, bodite vendar vsaj rešitelj vinogradaa-Jai (Mestno mesnico) Je ustanovila v Ljubljani klerikalno-komunistična večina. Namen mestne mesnice je, pritiskati navzdol cene mesu. Zdi se nam, da mesnica tega namena ne bo dosegla, pač pa bo pritisnila žepe ljubljanskih davkoplačevalcev. (Živinski trg.) Izvoz živine v Italijo je še vedno živahen. Za kg žive teže se je plačevalo prošli teden za vole prve vrste od 15 do 17.50 dinarjev, krave 12.50, krave za klobase po 8.75, svinje v Belovaru po 23.25, debele v Zagrebu 27.50, sremske 23 do 25 in v Bački po 25 do 26 dinarjev. (Žitni trg.) Cene so ostale v splošnem enake. Dobri izgledi na letino in pa zboljšanje valute moreta povzročiti padce cen. Zaradi tega tudi kupčija mir ruje. V splošnem so bile pretečeni teden sledeče cene: pšenica po 450 do 460 dinarjev, rž od 375 do 380, ječmen za pivovarne od 325 do 350, ječmen za krmo po 300 do 310, stara koruza po 300 do 315, nova koruza po 260 do 285, moka po 675 do 712.50, otrobi drobni po 150 do 175, debeli po 200 do 225 dinarjev in sicer ; • ojvodinske in slavonske vto-vorne v a je. (jajca.) Izvoz jajc je nekoliko ponehal. V splošnem pa so ostale cene iste, namreč od 1.15 do 1.20 dinarja za jajce. Na Angleškem so cene jajcem poskočile. (Cene sladkorja) so padle na vseh svetovnih trgih in sicer precej znatno. Tudi pri nas se bo moral zato sladkor poceniti, pa če bo to nekaterim trgovcem prav ali ne. (Cene v Gorici). Šparglji 3.50—4 lire, kislo zelje 1.60, čebula 1, navadni fižol 1,80—2, koks 3--3.20, krompir 0.60 do 0.70, novi grah 1.20-3, špinača 0.15 do 0.30 lir za kg. — Maslo 14—15 lir, kuhano 18 — 19, mleko 1.20 — 1.40 lir. Jajca 40 -45 centesimov kos. (Lesni trg.) Postavno slavonska postaja, odnosno za mehek les postaja v Gorskem Kotoru so prošli teden noti-raH v Din: hrastovi hlodi L 1400 do 1600, hrastovi hlodi za furnirle 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, hrastovina za zrcalni rez 3000 do 4000, hrastovina, izbrano blago, 4000 do 5000, francoske doge 1000 komadov 15.000 do 18.000, sirovi frizi ozki 1000 do 1200, Široki 1400 do 1600, bukovi hlodi I. 250 do 350, bukovi frizi 750 do 850, javorjev! hlodi I. 720 do 800, jesenov! hlodi I. vrste 500 do 650, brestovi hlodi I. 450 do 550, mehko tesano blago 350 do 450, mehko žagano blago 550 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 50 do 70, želez, pragi, hrastovi 33 do 51, bukovi 40 do 50, bukov les za kurjavo I. vagon 2750 do 3200, II. vagon 2200 do 2300, mešan les za kurjavo 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000 Din. izvoz vseh vrst semenov), suhe detelje, ovsa in repe za živino je odslej dovoljen. (Vevška papirnica) je izkazala nad 2 milijona dinarjev čistega dobička. Zaščitna carina se torej izplača. Toda za tako zaščito industrije, da je naš papir dražji, ko avstrijski, za katerega se plača carina, res nimamo zmisla. (Češke pivovarne) so izdelala v letu 1921/22 6 milijonov hektolitrov pive. Leta 1911/12 pa Je znašala produkcij piva na Češki trov. sem 13 milijonov hektoii- (Ena zlata lira) velja 4.10 papirnate lire. (Sovjetski denar.) Ena predvojna ko-pejka (ruski krajcar) velja 720.000 se-dan jih sovjetskih rubljev (goldinarjev). Ne bo dolgo, da bo krajcar enak milijonu. Tedaj bo Rusija v resnici dežela milijonarjev, toda bednih in vsega pomi-lovanja vrednih milijonarjev. (III. Ljubljanski vzorčni veiesemenj [1.—JO. DL 1923]). - Železniške ugodnosti. Vsem udeležnikom letošnje velesejmske prireditve je na podlagi sejmske legitimacije priznana železniška vožnja za polovično ceno do Ljubljane in nazaj ln sicer tudi za brzovlake št. 4 ln 5. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen 50% popust. Zahtevajte prospekt s prijavnico od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta (telef. inter-urb. 140)! — Reklamne deske. Akvizicijo reklamnih desk Je velesejm-ska uprava oddala ljubljanskemu reki in anon. podjetju »Apolo«. — Akviziter se mora vsaki stranki izkazati s cenikom, ki je overjen od velesejmskega urada. XLII1. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z neom. z. v LJubljani se je vršil dne 26. aprila t L Bilanca za upravno leto 1922 izkazuje velik napredek te naše najstarejše in največje posojilnice. Upravno premoženje Je do-■ eglo 31. decembra 1922 K 245,962.268 ron 97 vin. Pomemben Je ob času splošne denarne krize prirastek po okroglo K 42,000.000 pri hranilni vlogah, ki so znašale ob sklepu minulega leta 190,463.344.04 K. Povpraševanje po kreditih se je razvilo v pravcato obleganje ravnateljstva; pritisk se je stopnjeval zlasti v Jesenski sezoni. Stanje posojil se je vsled tega dvignilo na kron 192,926.016.52, ter s tem narastlo proti prejšnjeletnemu za okroglo kron 69,000.000. Da se je omogočilo zadostiti vsaj najnujnejšim zahtevam po kreditih, se je posluževal zavod reeskomp-ta pri Narodni banki. Ta reeskompt se je proti koncu leta že znatno zniževal, tako, da znaša stanje 31. decembra še 23,300.000 K. Portfelj lastnih vrednostnih listin v postavki K 37,618.150.05 tvorijo izključno prvovrstni čehoslova-ški in jugoslovanski papirji. Poleg vojnih posojil so odpisani nemško avstrijski in ogrski papirji. Cisti dobiček izkazuje 1,608.338.01 K. Pri tem je vpoštevati, da se Je posluževal zavod, zvest starim tradicijam !n v svesti si svojega poklica na domačem denarnem trgu čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih. To je lahko uveljavljal tembolj, ker je krepko fundiran, kar pričajo med drugim tudi druge nepremičnine, med drugim tri ogelne hiše na najboljših prometnih mestih v Ljubljani, ki so vse odpisane na nizke bilančne postavke. Rezervni zakladi so narastli pri pripisu dotacij iz novega čistega dobička na kron 2,761.988.80. Število deležnikov se Je zvišalo na 4.118. Denarni promet je presegel 1-800,000.000 kron. Občni zbor j« določil za razne narodne obče koristne namene K 200.000, ter naklonil med drugim za Trgovsko Akademijo v Ljubljani 100.000 kron. mmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmm^ Za naše gospodinje. Lomljivi nohti. Ce se lomijo nohti, potem naj se jih večkrat namaže s eitrono. Dobro je tudi, če se nohte zvečer namaže s koščkom sveče in jih nato dobro obdrgne. Prte iz voščenega platna se čisti s petrolejem. Volnena krpa se namoči v petrolej in ž njo se izmije prt Nato se splahne prt s toplo vodo, kateri se ja pridalo nekaj sode za pranje. Negovanje rok. Najboljše sredstvo za negovanje rok je glicerin, ki daje koži nežnost mehkost in gladkobo. Toda glicerina se ne sme uporabljati vsak dan. Zato je dobro, da se mesto glicerina uporablja posebna pasta, ki se naredi sledeče: Vzemite 75 gramov glicerina, 50 gramov mila, nekaj kapljic vanilije in pol litra najfinejšega olja. S to pasto se poteč namažejo roke vsak večer. Slovenska kuharica. Izšla Je sedma in popolnjena izdaja priljubljene Slovenske kuharice, ki Jo je priredila sestra Kalinšek. Knjiga je zelo obsežna, ima lepe barvaste slike in več zelo nazornih risb. Knjiga velja 220 dinarjev in se naroča pri Jugoslovanski knjigarni ali pa v Matični knjigami v Ljubljani. Na 688 straneh prinaša Slovenska kuharica 2508 kuharskih receptov in sicer samo takih, ki so bili preizkušeni kot dobri. Vsi recepti so podani kratko, toda jasno, da se more po njih ravnati vsaka gospodinja. Poleg tega prinaša Slovenska kuharica obsežen ln s krasnimi slikami Humeka pojasnjen opis gob, kakoršen še ni bil podan v slovenščini Poleg tega so nazorno podane vse stvari, ki jih mora znati dobra kuharica. Posebno vrednost ima knjiga, ker so podani recepti tako za kuhinjo bogatih ko revnih ljudi. Prav umestno bi bilo, da bi bili knjigi dodelani tudi razni slovenski kuharski strokovni Izrazi in obenem z njimi tudi tuje spakedranlce. Tako nekako, kakor je to izvršeno v letošnjem Gospodinjskem koledarju »Jugoslovenske Matice«. Pogrešamo n. pr., da nimajo slike kuhinjskih orodij slovenskih imen, temveč samo opis namena orodij. V prihodnji izdaji se naj to izpopolne. — »Slovenska kuharica« je odlično delo, ki bo vsaki kuharici, začetnici kot tudi izurjeni kuharici dobrodošlo. Zato pripočamo vsem, ki so v zadregi, kako darilce naj kupijo dekletom, da Jim naklonijo »Slovensko kuharico« in sigurno so vsakemu dekletu ustregli. »Slovenska kuharica« zasluži vse priznanje maminnm!ti!iiRH!mninimniiHiiiiiuuaiHimi«iiumiiiii!ii|2 Turški Pavliha. Goall Nasradlna-hodže. Neko no« se odpravi Nasradin-hodža krast. Pride do neke prodajalnice, ki ie bila zaprta. Nasradin-hodža vzame pilo ln začne piliti žabico. Medtem pridejo stražniki in ga vpraSajo: »Kaj pa delaš, brate?« »Na gosli Igram«, |im odvrne Nasra-(Ba-hodla. »A kako, da se tvojih gosli ne čuje?« ga vpraSajo zopet stražniki Nasradin-hodža Hm odvrne: »Zjutraj ce jih bo čulot« Ko stoe dan. i« bil« prodajalnica okra- Sanje Nasradlna-bodže. Nekoč je sanjal Nasradin-hodža, da ]• dal nekdo devet grolev. Pa ga prosi: ml Hh vsaj deseti« a oni mu jih ti dl Kmalu nato se Nasradin-hodža pre-tn ko odpre pest, vidi, da nima niti groia. Tako) satisae čvrsto oči ln tP* ml dal m&gari oath deveti« Nasradin-hodža le šel v gozd drva sekat. Ko le čepel na bukvi, pride volk ln mu požre osla. Nekdo to vidi ln zakrlčl Ha vse grlo: »Hodžal Hodža! Volk osla žrel« »Molči, ne kriči«, odgovori Nasradin-hodža, »preplašil boš volka Sit pa volk ne more bežati.« • Skromnost Nasradlna-hodže. Nekega dne se vzpne Nasradin-hodža na lečo. Nekdo izmed zbranih vernikov ga nekal vpraša, češ, da mora kot hodža to vedeti. A Nasradin-hodža mu odvrne, da tega ne ve. Nato mu reče oni: »Ce niti tega ne veš. čemu si se tedal povzpel tako visoko?« A Nasradin-hodža mu odvrne: »Po svojem znanju sem se povzpel tu sem, a če bi se povzpel po svojem neznanju, tedaj, brate, bi se vzdignil do neba I« • Nasradin-hodža sadi Iuk. Nasradin-hodža je sadil luk, zjutraj ga je vsadfl, a zvečer Izril ln nesel domov. Ko ga vprašajo, zakaj to dela, ilm odgovori; »Zadosti Ima, če raste po dnevi; kar pa imaš, to čuvaj ln kar je moje, to bodi pri menL« Nasradin-hodža zajaše svojega vola. Nekega dne pozove neki vlastelin Na-sradina-hodžo, da se bodeta na kopje. Nasradin-hodža osedla starega vola, ga zajaše in pride na določeno mesto. Ko se vlastelin začudi in ga vpraša aH bo mogel vol bežati, mu odvrne Nasradin-hodža: »Da bi ne mogel bežati?! Pa še kako bo bežali Se kot tele le tako bežal, da ga ni niti konj dohitel, kako da bi ne mogel zdaj, ko je vol? I« Goljufije Nasradlna-hodže. Prišle so tožbe do turškega cara, da goljufa Nasradin-hodža ves svet do gole duše. Ko zasliši sultan te tožbe, pozove Nasradina-hodžo, da vara tudi njega. Ko pride Nasradin-hodža pred sultana, ga ponižno vpraša: »Presvetli car, kaj želii?« Sultan mu odvrne: jilnHi!!mtmmui)imiimiutii!Uimuiuut!iiiti»uHiuiu::!nnmu (Klerikalci in obrtniki.) Pred volitvami so kričali klerikalci tako zelo O svoji ljubezni do obrtnikov, da bi naivnež mislil, da sploh ni večjih prijateljev obrtnikov, kakor so klerikalci. Kakšna pa je ta klerikalna ljubezen v, resnici, pa kaže majhen dogodek po volitvah. Ko so sklenili na seji okrajna blagajne v Radovljici znatne podpore, za živinorejo, kar seveda odobravamo, je prišel na pretres predlog, da se da kolektivni zadrugi na Bledu 500 dinarjev j podpore, kakor lani. Proti predlogom so nastopili klerikalni generali Jan, A v-: senek in radovljiški bog s tako silo, daje predlog padel. Nato je predlagal tovariš Ažman, da se da obrtni zadrugi i 1000 D podpore. Po dvakratnem glasovanju je tudi ta predlog padeL To dejstvo je tako zgovorno pojasnijo klerikalne ljubezni do obrtnikov, da je pač vsaka nadaljna beseda odveč. Imai bolečine v obrazu? V celem telesu ? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuje! dobrodelno In okrep* tujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid! AD t« mužl glavobol? Zobobol? Trganje ? Uporabljaj Elza-Fluid! AH Zeiii najboljše u negovani« sob, kože, slave? Uporabljaj Elza-Fluid!i Ali sl preveč občutljiv gleda mrzle' ga traka? Uporabljaj ElzaFluid! Ml želiš dobro domača bi kos* metsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjev pravi Elzafluki je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanj« kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tncU ti rečeš: »Slišal sem ln tudi mnogo tožb Je prišlo proti tebi, da varaš ves svet. Ce sl Ze tak mojster, prevari še mene; a če me ae prevariš, te bom dal ob glavo.« »Ej, presvetli car, nisem se tega nadejal in nisem pripeljal svojih sleparstev seboj, a prosim te, daj mi voz in dvanajst volov, pa boš videl, kaj so sleparstva.« Car mu vse to da ln Nasradin-hodža se odpravi z vozom bi voltni, spotoma pa prepeva. Mine prvi dan, mine drugI dan, mine že mesec dni, a Nasradlna-hodže ni od nikoder ln tudi njegovih sleparstev ni. Sultan se razjezi, pokliče Nasradina-hodžo pred se in se zadere nanj: »Ej, hodža, vrag tel Dal sem ti voz In dvanajst volov, da pripelješ svoja sleparstva, a ti se niti ne zmeniš I Kje Je voz, kje so voli kje so sleparstva, da se varamo?« A Nasradin-hodža mu odvrne: »EJ, presvetli, dragi car, v svojem življenju nisem še nikogar tako ogoljufal kakor sem tebe.« Ko vidi sultan, da je že ogoljufan, pusti Nasradina-hodžo zdravega ln veselega domov, (Dalje prih.) omp Išči Elsafluld v vseh dotičnih p o slovnica h, vendar pa zahtevaj samo pravi Elza-fluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost stane 8 pakovanjem In poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali 1 ipecijalna steklenica 24 Din 12 dvojnatih „ 4 žpecijalne steklenice 84 „ 24 . 8 špecijalnih steklenic 146 . 38 . . 13 . . 208 . Na te cene se računa sedaj 8e 5'/, doplačila. Adreslrati natančno: EUGEN V. FELLER lekarnar. STUBICA DON3A Elzatrg št 344, Hrvatsko. Družba »ILIRIJA', Ljubljana Kralja Petra trg št 3. — Telefon 220, Nakup gozdov. — Prodala vsako vrst' Brusne Mm ze ta prave italijanske, nepreseeljive v dobroti, modro tjalšco, rafijsko ličje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča SEVER & KOHP. LJubljana, Woifova ul. štev. 12. Priznano najboljše .peklenske kose' (H0llensensenX priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo^ MU F. i MM!, Vilaja m Predprodojalcem ugodne cene t Primešaj „MA5TIN"krmi! Enkrat na teden eno pest Ako Mastlna v lekarnah, trgovinah in konsnmlh ne dbbite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastlna stane 28 dinarjevin s« Jih pošlje poštnine prosto ui dom. Mazilo zoper garje (naftoi-maziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kotne bolezni ln Izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekarna Trnkocl v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovia. je zopet otvoril svojo •v» • v starih prostorih, Miklošičeva e. 6, L, hiša ljudske posojilnice. o e Jugosl. Matico! Cement, Sips, strešna lepenka, karbolbiaj. drvoceraent vatproof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošč«, pravi Hatschek eternlt itd. nudi po tovarniških ,HATERiAL' družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13, Telefon it. 716. Velefon it 713. se dobi po konkurenčni ceni v cinkarni v Celju. Razun tega proizvaja cinkovo pločevino, surovi in rafinirani cink in cinkovni prah, BroojavnJ naslov: Ginharno, Celje. Medkrajevni lelefon štev. 28, Podpisan! Mlekarski oddelek Gospodarske zveze r. s. z o. z. v Ljubljani in Mlekarska družba za Jugoslavijo d. z o. z v Ljubljani, Vam uljudno sporočamo, da smo Erenehali si majem 1.1-poslovati, er smo predali ves nai obrat novemu podjetju- Združene mlekarne d. d. v Ljubljani, na katerega se blagovolite ozirati pri Vaših naročilih Z odličnim spoštovanjem Mlekarska družba za Jugoslavijo