ZOZ. StBffflta. I LjiM]iii, i sndo, I. septembpa 1912. XII. iBfO. .Slovenski Narod* velja: . / Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: eeio leto.......K 24— ćelo leto.......K 22*— pol leta . .-^.....12-— pol leta . . +.....11-četrt leta ..•••• . 6-— četrt Jeta ....... . 5-50 Dopisi naj se f ranki raja Rokopisi se ne vrača fo. 0r«4nl*tTo: Kaaflora mltem ŠL 9 (v pritiičju levo), Mofoa *L 34. Iskafa vsak dan zwtmr isvMMfti nedelf« in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. -------------- Potameiaa stevilka velja 10 vinarfav. -------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Ifarooaa tlakarna« telefon st, 85. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25'— ćelo leto.......K 30--* četrt leta - 6*50 za A«enko in vse druge dezele: na mesec . /.....2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnl&tro (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon St. 85 Pogajanja za delazmožnost štajBPshega deželnega zbora odgođena. V Celju, 3. septembra. Zastopniki ustavovernega vele-posestva v štajerskem deželnem zboru so začeli letošnje poletje sredi meseca juli ja — znova akcijo za do-sego delazmožnosti našega deželnega parlamenta, dasi se jim je že enkrat — spomladi I 1910 — ponesrečila. Takrat so mislili veleposestniki po-toiažiti razburjene duhove v slovensko - klerik.i'nei:; in iiemsko - naci-jonalnem taboru s takozvanim nev-tralnim delavnim programom. Vse sporne predloge — katere so slovensko - klerikalni poslanci po daljšem premisleku in obotavljanju označili za neposreden povod svoje obstruk-cije, bi se naj kratkomalo škartirale in visoka deželna zbornica bi naj opravljala svoje, po pretežni većini vendarle samo gospodarsko delo dalje, kakor da se ne bi bilo nicesar zgodilo. Ne rečemo, misel je bila dobra. To se vidi posebno sedaj. ko smo že doživeli već pogajanj za deia-zmožnost štajerskega deželnega zbora in se ne fe kot topli zagovorniki gospodarskega na pred ka našega ljudstva in ćele dežele. temveč tuđi kor Slovenci prepričali, da bi tuđi po ngodnem iziđu poznejših pogaianj — sporninjamo prav posebno na ona. ki so se vršila jeseni leta 1910 — kulturno in narodnostno prav nič ne pridobili, da. v kulturnem oziru vsled znanih klerikalnih solsko - političnih teženj ćelo izgubili. V kolikor je bil seda! program veleposestnikov za spravna pogajanja v Štajerskem deželnem zboru ožji ali širši ko spomladi I. 1910. ni določno znano. Saj še njegova eksi-stenca ni prav sigurna, aii pa se fo skuša sedaj utajiti. Meseca julija so namreč poročali dunaiski židovski, graški nemško - nacijonalni in mariborski slovensko - klerikalni listi o potovanju voditelja veleposestniških deželnih poslancev. Franca grofa Attemsa na Dunaj in o tem. »da je vzel dr. Korošec temeljne točke vele-posestniške akcije za delazmožnost štajerskega deželnega zbora na znanje.* Temu poroč'lu ni nikdo ugo-varjal. Včeraj pa čitamo v »Tagespo- šti«, v tistem neodkritosrčnem in me-stoma ćelo smešnem, komunikeju iz veleposestniških krogov. da se je sele iskalo podlage za pogajanja med Nemci in Slovenci in da sploh ni došlo do pozitivnih predlogov za spravno akcijo. Kaj je torej resnično, prva ali druga vest? Ali so plemeniti veleposestniški gospodje meseca julija samo renomirali, sedaj bi na radi vse kolikor mogoče potlačili in utajili, ker vidijo. da ni za delazmožnost niti slovenskim klerikalcem, niti nem-škim nacijonaleem ? Će je stvar taka, je bilo toliko manj potrebno, imenovati kako bojažljivo in poiovičarsko akcijo za delazmožnost dež. zbora sloven->!vo - iiemsko spravo« na Štajerskem. Mi smo takoj meseca julija pribili vso smešnost in notranjo pra-znoto teh fraz in jim nismo prisodili niti najmanjše življenjske moči in spravni akciji pod tem imenom niti najmanjšega uspeha. (lovoriti o kaki taki ^»spravi« je dandanes že zaradi tega nemogoče. ker ni o njenih teme-liih niti v slovenskem, niti v nem-škem taboru nikake jasnosti — če nemško - naciionalnega odpora proti vsaki spravi, ki mora za vselej omejiti in ubiti politični vpliv spod-nještajerskega nemštva, še niti ve upoštevamo. Ne pretiravamo, ako trđimo. da so se velepesestniki s to * slovensko - nemško spravo« hndo blamirali in je za stvar, to se pvavi, za delazmožnost štajerskega deželnega zbora odsihmal sploh bolje, da jo puste pri miru. O tem. koliko bi nam gospodje veleoosestniki pri ka-kih resnih spravnih pogajanjih res hoteli koncedirati. raje ne govorimo. Bojimo se. da dobršen đel velepose-stva ne zaostala glede prenapetega nernškega mišljenja prav nič za Wa-stianom. Eno je nedvomno gotovjD: vele-Dosestniki so se navzlic toliko obža-lovani odsotno^ti nemško - nacijo-nalnih in slovensko - klerikalnih vo-diteljev od Oradca pogajali z eniini in z drusjimi. O slovenskih Kierikal-cih ni bilo nič slišati. da bi sklical kdo sejo deželnozborskega -Sloven-skecra kluba-, ker misli dr. Korošec. da lahko vse sam opravi. N-* dvomno je. da posamezni. bolj demokratično misleći elani kluba nišo s tem Koroščevim že preošabnim jbsolnti-zmom zadovoljni, da so t" postupanje kritizirali in pošiliali P' različnih potih, vodećih mimo Maribora, v svet svoje lastne nazore in misli o pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Netnški na-cijonalci so pa imeli začetkom meseca avgusta v Gradcu sejo svojega deželnozborskcga kluba, v kateri so bili soglasno mnenja, da bi bilo prav ltpo, ako bi deželni zbor zboroval — dalje pa nišo storili niti enega koraka, dokler nišo veleposestniški me-šetarji sedaj vendar enkrat uvideli, da je najbolje, ako — demisijonirajo. Slovenske klerikalce in nemške itacijonalce veže na njihovo zavlače-valno in odlaševalno taktiko več važnih, da, ćelo skupnih razlogov.Kma-lu bodo minila štiri leta, kar je seda-nji deželni zbor izvoljen — in zadnji gorski pastirček vidi, da nima pokazati nobenega dela, nobenih uspe-hov. Za slovenske klerikalce in nemške nacijonalce kot vodilni stranki deželnega zbora je došla obstrukcija kot nalašč za primerno nacijonalno volilno parolo. Eni kakor drugi se boje poravnanja deželnih računov — in nujnega zvišanja deželnih doklad. Eni kakor drugi nočejo regulacije učiteljskih plač. dasi nje potrebo pri-znavajo. Povrh tega imajo nemski nacijonalci sedaj več ko dovolj posla s tem, da rešijo Oradec pred gro-zečo socijalno demokracijo. Vse to je treba pomisliti — ako si hočemo ustvariti jasno sliko raz-mer kakor so v resnici. In ko si to ustvaiimo, se nam pokaže, da so slovenski klerikalci v enaki meri kakor nemški nacijonalci krivi sedanjih razmer v de/eli. Krivi so eni kakor drugi žalostnih finančnih razmer v naših okrajih in občinah, krivi, da so se ustavile na Spodnjem Štajerskem vse deželne investicije, zlasti zgrad-be cest in da leže dežela neprestano globlje v dolgove. To je nepobitno dejstvo — katerega spoznanje je ubilo v nas vsako veselje in na\ dušenje za slovenskoklerikalno obstrukcijo v štajerskem deželnem /boru. Edini, ki se tega žalostnega poginianja sta-rega kurijalnega deželnega parlamenta veseli, so — socijalisti. Ce bodo v takih nizmerah ozdravile nove dežeinozborske vo-iitve vso mizerijo deželnega zbora, je zelo dvomljivo. Služabnilfi tujiii nahan. V drugi polovici meseca avgusta smo imeli na Gorenjskern hrupen di- rindaj. Takrat so se namreč prvič po bohinjski progi peljali razgledni vozovi družbe »Canadian Pacific Rail-way < in vse je ležalo na trebuhih pred udeležniki tega vlaka. Priredili so jim sijajen sprejem, pod pretvezo, da se gre za tujski promet. Deželni glavrar dr. Susteršič se je udeležni-kom tega vlaka peljal naproti do Solnograda in jih spremljal na potu po Kranjskem. Na Jesenicah je bilo vse v zastavah, godba je igrala, fant-je in dekleta so nastopali v narodnih nošah in vse je udeležnike pozdravljalo z nepopisnim navdušenjem. Deželni glavar je pozdravil glavnega agenta družbe »Canadian Pacific kuilway in inu predstavil več drugih imentnikov in ćelo dve gorenjski kurijoziteti, župnika Pibra in jeseniš-kega župana Cebulja. in živio-klicev kar ni bilo konca. Mister Brown se je pri odhodu postavil na balkon ter pošiljal. kakor je poročal >Slovenec«, poljube poštenemu slovenskemu narodti! Ravno tako slovesen je bil sprejem na Bledu. Zopet godba, narodne nose, cvetilce, govori. In takisto tuđi v Bohinjski Bistrici, kjer je bil glavni agent družbe Canadian Pacific Rail-\vay, mister Brown, tako ginjen, da ni našel pridevkov, s katerimi bi za-dostno označil čutila simpatije za Kranjsko deželo, ter je le storil slo-vesno obljubo, da bo kanadska družba zato posvetila svojo posebno pozornost našim krajem, kakor je bilo zapisano v »Slovencu« z dne 21. avgusta. Nam se je že takrat vsa ta stvar zdela s k r a i n o s u m 1 j i v a in zato snio o njej tuđi jako sumarično in na kratko poročali. Videli smo, da stoje ćeli stvari na strani oficijelne osebnosti, vladni krogi, in da se vse to vrši v znamenju tujskega prometa a vzlic temu nismo imeli nič zaupa-nja in kakor rečeno, se nam je zdelo vse skupaj sumljivo. Zdaj vemo, da smo imeli prav! Ze takrat smo si rekli: Canadian Pacific RaiKvav je kapitalistično podjetje, ki išče dobiček Jn prav nič drugega kakor dobiček. Ta družba je največja kapitalistična družba na svetu, največia denarna velesila, ki ima okro^lo 1500 miHjonov delniške glavnice in velikanske rezervne fon-de. Ta družba ima v svoji lasti velike železnice. 70 izmed največjih oceanskih parnikov, ima v svoji posesti več sveta, kakor ga obsega ćela av- stro - ogrska monarhija in ima povrh se vsakovrstne tovarne. Ta kapitalistična družba, smo si rekli, naj investira par milijonov, da bodo razgledni vozovi vozili po avstrijskih železnicah in da bo moglo popotno občinstvo za bagatelo petih kroti iz teh vozov občudovati naravo? Ta misel je bila že na sebi smešna, še bolj smešna pa je postala v trenotku, ko smo izvedeli, da se morajo ti razgledni vozovi za Canadian Pacific Railway graditi v Avstriji. V znamenju tujskega prometa se je vršil ves ta rumel. Samo popol-noma omejen človek more verjeti, da je kanadski družbi kaj mar za tujski promet v Avstriji. Kanadska družba se za tujski promet v Avstriji ravno toliko meni, kakor dr. Krisper za tujski promet v Patagoniji. Znano je, da imajo oceanske parobrodne družbe med seboj dogovor, vsled katerega je izključena konkurenca, znano je pa tuđi, da je tujski promet v Avstriji razmeroma majhen in se bo le sila počasi večal. Ali res kdo verjame, da bo kanadska družba iz same Ijubezni do tujskega prometa v Avstriji par milijonov proč vrgla za razgledne vozove in imela vsako leto pri režiji za te vozove ogromno izgtibo? Kdor more kaj takega misliti, je zrel za — odbor društva za promet tujcev na Kranjskem. Siišalo se je tuđi: ti vozovi bodo ustvarili trgovinsko zvezo med Av-strijo in med Kanado. Mogače. da je to verjela kaka vipavska branjevka. ves drugi svet se je temu smejai. Kanada ima na prodaj surovine. katerih imamo v Avstriji sami dovolj. kar pa Kanada importira, to dobiva lahko drugod hitreje in ceneje. A tistih 400 časnikarjev, ki so zastopali 3000 časopisov? Naivne dušice na Bledu so si pri »čeglanju« važno pripovedovale. da bo teh 400 časnikarjev v 3000 časopisih delalo reklamo za Gorenjsko in specijalno za Bled in jeseniški Čebulj je že vi-del v sanjah tište milijardarje, ki bodo prišli stresat dolarje. No, pričako-vana reklama je, kolikor je to pri nas mogoče zasledovati, izostala, čemur se pa ni čuditi, kajti omenjeni časni-karji so bili najeti in plačani od kanadske družbe, da delajo zanjo reklamo, ne pa za tište nebeske kinče, ki bi radi povzdignili svoj tujski promet. Reklama za kanadsko družbo je bila res velikanska, tako gigantska, LISTEK. Nesretna tura. Spisal S t u d e n k o. Moj prijatelj Štefan je bil hribo-fazec prve vrste. Ni hodil samo na Sv. Katarino preganjat dolgčas in gledat ljubljansko meglo na Šmarno goro, ampak bila sta tuđi z oćetom Triglavom stara znanca. Dasiravno Stefan ni bil prav urnih nog. je bil pa zato zanesljivejši. Nikdar ni nudit v nevamost. samo popolnoma varna pota je Ijubil, pa ta je ubiral poćasi in s premislekom razumnega člo-veka. Njegova hoja je bila zato tuđi zanesljiva kot kraškega osla, in da li so Stefanu odpovedale noge, tega sr ne dovoljujem kot njegov prijatelj ijiti misliti. Dokaz imam že v tem, da Stefana zaradi premoćnih nog nišo hoteli potrditi k vojakom, dasiravno dandanes ne izbirajo več, ampak je dobra vsaka krevlja. Po obči sodbi pa to ni bila Štefanova napaka, am-uak posebna odličnost njegovega te-lesa. Kajti moškemu se sploh ne poda. će ima nožice kot palčiće, proti ka-terim je život tak kot krompir proti tankima bilčicama. Priporočil sem se tedaj svojemu prijatelju Štefanu, da bi šel z njim na kako višjo goro- To sem pa storil iz sledečrh namenov: Prvič je bil šte-fan boij pameten kot one vrste Ijud- jc. ki hodijo v gore poskušdt svoje talente za zrakoplovstvo, kajti o Stefanu se je vedelo, da se ni nikdar fr-čal čez kake skale, krrt delajo to ne-kateri turisti, ki menda mislijo, da ie naša majka zemlja že izgubila svojo privlačno silo, ali se pa zanašaio na vpliv lune. Drugič je bil Stcfan trden v nogah. tako, da bi morda poleg svojih kosti vlekel šc moje, če bi imel ostati v kakem iarku, kar se lahko zgodi turistu-rekrntu. To so bili poglavitni vzroki. zakaj sem si ravno Štefana izbral za vodnika na težko pot turistike. Ko sem Štefanu razo končanih turah zelo Ijubil miren kotiček v go-stilni, odkoder se ni izlepa ganil. Na tak način se je seznanil tuđi z mojo sestrično Klotildo, o kateri ie omenil. da je prav inteligentna gospodična, ker je bila precej dolgo časa v Skofji Loki v samostanu. To je bilo sicer tuđi meni vse znano, in ker sem vi-del, da je Štefan vse ravno tako povedal, sem mu veroval, da jo v resnici pozna. Odpravila sva se tedaj na pot. Štefan je vzel svoj nahrbtnik in ga založil še zame, kajti meni, novincu, ni še zaupal takega bremena. Kedaj sva se ravno pripeljala na Vrhniko, se ne more natančno določiti, ker ta vlak ne upošteva predpisanega časa. A bilo je že precej pozno zvečer, kaiti odločila sva se. da greva iz Vrhnike zgodaj zjutraj. da bova hodila po hladu in da ne bo treba preveč hi-teti do določenega cilja. S postaje sva sla naravnost k inoji sestrični. Medpotoma sem rekel Štefanu: »Prijatelj, pa me ne smeš takoj predstaviti. Reci samo, da si me vi-del pred kratkim v Ljubljani, borno videli. če bo vedela o meni kaj po-vedati. Kajti sestrične so včasih do skrajnosti odkritosrčne in naštejejo vse vrline in hibe svojih bratrancev in sestričen, čeravno jih morda ko-maj poznajo. Klotilda mene osebno ne pozna, le drugi so ji gotovo kaj povedali o meni, ker zahajajo mnogi mojih znancev v to gostilno.« »Dobro,« je rekel Štetan, »bom že tako vse speljal, da se borno na-zadnje še smejali. Anapak držati se moraš prav resno.« V tem sva prišla do gostilne. Štefan vstopi naprej, jaz 7a njim. Sedla sva za mizo in prišla je kmalu Klotilda. S-»Štefanom sta se prav prijazno pozdravila in vprašala ga je ćelo, če je namenjen na dolgo pot. »Ne daleč, gospodična! Samo do Škofje Loke za enkrat, ker ta gospod še ni vajen turistovskega življenja. HoČeva začeti z malim.« »Ali je gospod tuđi iz Ljubljane?« je vprašala Klotilda. ^Tudi. Imam čast — moj prijatelj Rudolf Vrhunc,« se je izmislil v hitrici Štefan. S tem, da me je predstavil pod napačnim imenom, je bil ustreljen prvi kozel. Dobro je bilo, da me sestrična ni poznala, ker bi bila sicer to malo prevelika blamaža. Nato sva naročila vina in ko je prišlo to na mizo, je prisedla tuđi gospodična Klotilda k nama; na Štefa-novo povabilo seveda. »Včeraj, gospodična, sem srečal v Ljubljani vašega bratranca. Ali priđe kedaj k vam?« »K nam? Še nikdar ga ni bilo. Premislite vendar, vsak obišče svoje sorodnike kadarkoli more, ampak to je pa tak kmetavz, da se nepribliža hiši. Seveda, morda se boji, da bi mu krona padla z glave, če bi se ponižal tako daleč in prišel iz mesta na deželo obiskat sorodnike. Misli, da je bogve kaj, če je prilezel do bornega uradnička, ki v sredi meseca še kufra nima več v žepu. Slišala sem tuđi, da je do ušes zadolžen. Neka nata- karica, ki je prišfa iz Ljubljane k nam, je pravila, da je v gostilni, kjer je služila ona, dolgoval na hrani kar pol leta. In tak siromak si še misli, da je kaj! Ni vredno, da bi govorila o njem, ampak kar je res, je pa res!« Meni se je zdelo, da so mi pri teli besedah zrastla ušesa še za toliko kot je normalna mera, s takim začu-denjem sem to posluša!. Mislil sem si. da je gospodična Klotilda zame-njala mojo osebnost s kom drugim. Tega dvoma me je rešel Štefan, ki je rekel: »Ošaben je res malo, ampak da bi tako dolgove dela!, o tem mi pa ni bilo znano.« »Ošaben, ošaben, pa še kako,« povzame hitro Klotilda ter doda za-upno: »Ampak so še druge zadeve, pa je boljsi, da se molči.« »Prav hvaležen bi vam bil, gospodična, če bi ga mi še malo bolj opisali, jaz bi ga rad poznal bolj temeljito, tuđi meni se zdi, da je bolj zaprt človek in da se kaže na vnanje drugačnega kot je v resnici.« »Drugačnega se kaže, drugačnega. Ampak, prosim, ne govorite nikjer o tem. Dotična natakarica je pravila, da je grozen babjek. Menda vse z ženskami zalumpa. Vsak dan ima drugo. Pa kaj bi vam pravila. Opazujte ga, jaz vem le, kar so mi drugi povedali. »A, pustimo to,« je rekel Štefan, videč tuđi mene, da sem bil že v za-dregi. . • Stran Ž. SLOVENSKI NAROD. 202 štev. kakor znajo take stvari nprrzarjati le ti »stnarU Amerikanci. A kaj za ćelo stvar tiči, četnu so Amerikanci razgledne vozove rnieli na avstrijskih železnicah, četnu so investirali par milijonov, ki }im ne bodo nikoli niš dobička nesH, tuđi pri tej reklami to vendar ni prišlo na dan. In vendar >e to lahko uganiti »Dominion of Canatia« obsega osem in pol miiijonov kvadratnih kilome-trov in je torej ta dežela trinajstkrat več ja kakor ćela avstrijska monarhija. A ta ogromna dežela ima vsega skupaj samo pet in pol milijona pre-bivalcev! Naravno bogastvo te de-žele je veliko, ni pa ljudi, da bi dvig-nili te zaklade, ni delavnih tok. »Ca-tradian Pacific Railway« ima sama silno mnogo sveta, pa ne more dobiti ljudi, da bi ta svet obdelavali. Klima-tične razmere so namreč skrajno neugodne, pragozdovi so taki, da ie le z največjo težavo posekati les in ga spraviti v obljudene kraje in istotako je obdelovanje sveta trudapolno. Kanadski lastniki sveta so že na vse načine poskušali, da bi zvabili izse-ijence k sebi, toda v Združenih drža-vah je življenje ugodnejše in je zaslu-žek lagtji in večji m zato ni dobiti iz-seljencev za Kanado. Zdaj se >e največja kapitalistič-na družba kanadska lotila nove akcije, da bi zvabila ljudi na svoja pose-stva. Začela je to akcijo z uvedbo razgledmh vozov v Avstriji in na Ruskem. UpeHala je te vozove na način, kakor da se začne v življenju Avstrije in Rusije nova era. Kupila je vse velike liste sveta, da delajo zanjo reklamo, najela ali pridobila je različne osebnosti. da so zanio s pri-redbami hrupnih sprciemov bobnali in nadaljevala bo seveda z reklamo. To |e gigantska reklama, nova in dolgotrajna. kakršno si more dovo-ljevati samo tako bogata družba, kakor je kanadska. Avstrijski vojaški krogi so prepričani, da ie to največji lov na izse-Ijence, kar jih je bilo kdaj uprizorje-nih in javno opozarjajo, da hoće kanadska družba loviti najbolj Jugo-slovane in iMaloruse, da jih spelje v Kanado in jih tam izmozga. In zato so vojaški krogi po pravici nevoljni, da so vladne in druge oficijalne osebnosti seđle prekanjenim Amerikancem na lrmanice in jim detale štafažo. ko so otvorili svoj lov na nnjboljši človeski materijal med Jugoslovani in Malorusi. Nikjer nišo zviti Amerikanci tako lahko dosegli svojega namena, kakor na Kranjskem. Dr. šusteršič, dr. Krisper in vsi ti možakarji. ki so se gnetli okrog Amerikancev, so se izkazali kot pravi provincijalni gim-peljni, ki ne vidijo dije kakor do kon-cev svojih nosov. Še v Beljaku. kier se za Amerikance ni nihče zmer.il, so bili bolj dalekovidni. Zurnaliste in druge, ki so delali reklamo, so morali Amerikanci kupiti in plaćati, ti kranjski strici pa so jim iz same osebne rrečimernosti se dali vjeti v amerikanske zanjke in so delali šta-fažo in reklamo špekulantom, ki ho-čejo poleg drugih tuđi naše ljudi zva-biti v svoje pragozdove, da bi tam s krvavimi žulji izsekavali požrešni družbi bogate obresti njenih kapi-talij. Kako mefistoielično se je pač moral smetati mister Brown, glavni agent kanadske družbe, ko je na Je-senicah, na Bledu in v Boh. Bistrici gleda! to naivno ljudstvo in njegove tako kratkovidne voditelje in lahko je obijubil. da bo kanadska družba posvetila Kranjski posebno pozornost, saj je to rezervoar, iz katerega Klotilda je morala med tem k drugi mizi k gostom. »Šteian, sedaj bova r>a šla,« oporanim jaz. *Meni je prav, samo jezen ne bodi,« pravi Štetan. Nato sva plaćala in se odpravila. Klotilda je podala Šte-fanu roko, za tem pa meni. »Zbogom, gospodična,« sem rekel in dostavili >Hvala vam tuđi lepa za besede, ki ste jih govorili o meni, svojemu brat-rancu — Jožefu Ravniku.« »Oh!< Samo ta vzklik sem se slišal iz njenih ust, kajti v tem hipu sem za-prl vrata za seboj. »Kaj si storil Joško!« me prime zunaj Štefan, držeč se za glavo. »Za-kaj si li povedal, kdo si. Oh, % takimi Ijudmi hoditi na ture! Joj, ioj, zdaj sem pa še jaz notri!« Ste rana je utolažila sele postelj v gostilni, kjer sva dobila prenoči-sče. Jaz pa niti spati nisem mogel. Vse mogoče mi je rojilo po glavi. Drugo jutro ie bilo soince visoko na nebu, ko sva se vzbudila. Štefan je pogledal na uro. Bila je že devet. »Za najino pot ie prepozno,« reče Štefan. »Dobro,« mu odvrnem, »pa se vrniva, sicer se nama lahko pripeti se večja nezgoda kot smoči. To je obveliak). Vrntla sva se po isti poti nazaj. Jaz sem pa skleai da takib tur ne botn vec delaL se da veliko ljudi speljati v pogtibo j v kanadskih gazdih m to ie brez provizije! Bosanke žBleziict. Vprašanlc bosanskih ieleinic je ie vedno megleno, zlasti »to, ker skupno finančno ministrstvo še ni označilo svojega staliSča. Da pa ima ravno skupno finančno ministrstvo pri tem vprašanju veliko besedo, je samo ob sebi umevno. V političnih krogih so mnenja, da bo finančno ministrstvo morda v prihodnjih dneh označilo svoje stališče o vprašanju bosanskih železnic in tuđi povedalo odkrito besedo, kaj misli o jsahtevah bosanskih deželnozborskih strank. Razlika med obojestranskim naziranjem obstoja v tem, da hoče skupna vlada zgraditi progo Tuzla-Sarajevo sele potem, ko bo zgrajena proga Doboj-Sarafevo. To svojo na-mero opravičuje vlada s tem, da pravi, da je proga Tuzla-Sarajevo izrazita gorska proga, ki nikakor ne more nadomestiti v osebnem in bla-govnem prometu proge Doboj-Sarajevo. Zato hoče vlada, da se zgradi najprej proga Doboj-Sarajevo in sele ce je ta proga zgrajena. naj se zgradi kot donolnilo te proge proga Tuzla-Sarajevo. Dne 9. t. m. se sestane zaradi tega v Tuzli komisija strokovnjakov, ki naj preisče in dožene, če tvori proga Tuzla-Sarajevo popolno nado-mestilo za progo Doboj-Sarajevo. Interesantno je, da se vlada te kon-ference ne udeleži in da ni pomini-rala svojega zastopnika v komisiji. Zato pa se je tuđi bati, da ostane iz-vid komisije samo akademičnega pomena. »Slovrmskn koresronden-ca« se je tozađevno informirala na merodainem mestu ter dobila sledeči odgovor. Deželna komisija, ki se sestane dne 9. t. m. v Tuzli, bo morala za-htevati od obeh tehnikov. ki sta ji na razpolago. in sicer enega avstrij-skega in enega šviearskega. samo odgovor na vprašanje, ali je mogoče popolnoma enako doseći one cilje in namene, ki jih zasleduje skupno finančno ministrstvo in vlada z normaliziranjem proge Dohoj-Sarajevo tuđi s progo Tuzla-Sarajevo. Vprašanje. ali naj se zgradi proga Tuzla-Sarajevo, je brezpomembno, ker na-rnerava vlada to progo itak zgraditi, če tuđi v poznejšem času. Nad^ljrne vprašnje na, ali je proga Tuzla-Sara-jevo sploh izvedljiva. je nepotrebno, ker o tem nihče ni dvomil. Oa pa vsled normalnotirnosti proge Dobof-Sa»*a.ievo ne bodo trpele stranske ozkotirne proge te železnice, bo skrb tehničnih organov. Tako informacija SlovansVe korespondence-.V dunajskih političnih krogih pa kroži tuđi mnenje, da utegne trdovratno vztrajanje bosanskih deželnozborskih strank na svojih zahtevah ogrožati ves kulturelni program v Bosni, zlasti investicije, zgradbe in dr. 5ta!Brs}?o. Slovenci! 20. septembra t. I. se vrš! po celem Spodnjem ŠtajersKem V. narodna zbirka kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju. Imenovanja na «podnještii;er-skih srednjih šolalt. Imenovani >o: profesor na nemški gimnaziji v Moravski Ostravi Gustav M u 11 e r za profesorja na mariborski re:!ki; proviz. učitelj dr. Oton L e i t k e b na mariborski gimnaziji za definitiv-nesa; proviz. učitelj na mariborski gimnaziji Anton Rab u za za defini-tivnega učitelja na slovenski gimnaziji v Celju. Dr. Karei Verstovšek v boju proti Južni železnici. V mariborski Straži« čitamo članek, ki izvaja, da dela Južna železnica iesnemu izvozu s Pohorja na Ogrsko vse mogoče težave, zlasti pa ga pritiska z nepravičnim! tarifi. List naznanja zbo-rovanje interesentov, na katero se hoče povabiti tuđi drž. posl. dr. Ver-stovška, *ki je«, kakor beremo v »Straži«, »pripravljen z vso odloc-nostjo podpirati male lesne trgovce (Kaj pa bo z velikimi? Op. ur.) in gospodarje in bo začel pritiskati na Južno železnico z drugimi ji neljubi-mi sredstvi, če ne ugodi opravičenim zahtevam prebivalstva.« Dasiravno bi bilo nujno potrebno začeti proti Južni železnici v tem oziru kako akcijo, vendar pa ji ne pripisujemo nobenega uspeha, dokler jo bo vodil kakšen nestrokovnjaški in eno-stranski politični frazer edinole v — osebno reklamo. Dr. Verstovšek je tuđi že v drugih zadevah obijubil nastopiti proti Južni železnici, ali na izpolnjenje obljube čakamo še da-nes. Casi, ko smo imeli na Sp. Sta-jerskem delavne in vplivne poslancc, so minili. L radni dne vi spodnje^talersklh okrajnih glavarstev se vrše raeseca septembra: 3. pri Sv. Lovrencn nad Mariborom, 5. v Slov. Bistrici, 1-L v Zf. Rtidfrom, OrmožH in KoEjem, 12. pri Sv. Lenartu, 13. v Vi tanju, 16. v Šmarju in Sevnici, 18. v Maren-berfu, 25. v Soštanju in Velenju, 26. v TrbovIJtht Arnovžu in Ro-gatcu, Is Ormoža. V Ormožu smo imeli v nedeljo l. septembra t. 1. prvi cvetllčni dan. Marsikdo nas je ime-noval drzne, da si upamo prirediti tako slovensko manifestacijo po popolnoma nemSkem, ozir. nemčur-skem mestu. In, bogme, treba je bilo drznosti: Po postavnih predpisih in po navodilu eentralnega vodstva za 1. vseslov. cvetlični dan prijavili smo svojo prireditev c. kr. okrajne-mu glavarstvu, ki seveda ni dalo re-Sttve, ker Je pri samih prljavah ni treba. Toda ormoSka občina hoče vpeljati drugi modus. Takoj pri na-stopu naših cvetličark se je prikazal občinski tajnik in — menda v imenu občine — ukazal, da takoj ustavimo prireditev ali pa pokažemo dovolje-nje oblasti, sicer nam da cvetlice konfiscirati. Mi seveda nismo imeli drugega v rokah, kakor dokaz prijave. Zastonj je bilo pojasnjevanje, da ne rabimo dovoljenja, zastonj tuđi naša zahteva po pismeni prepove-di; kajti samo besede občinskega tajnika, ki tuđi ni v odboru, za nas nimaio pravne moči, sicer bi lahko inscenira! enake aferice vsakdo drugi. — Ker pa pravito. da se z bikom ni bosti, ustavili smo začasno razprodajanje cvetlic ter takoj br-zojavili okrajnemu rrlavarstvu, naj nam vsekakor posije neko rešitev ali izjavo na našo vlogo, ker občina prepoveduje prireditev. In glavar-stvo je tokrat v priznanja vredni ku-lantnosti poslalo tekom treh četrt ure brzojavno dovoljenje za cvetlič-ni dan. To je seveda držalo. N še nrodajalke so brez skrbi zopet na-stopile, vendar z mnogo večjo vne-mo, in ljudstvo, ki je zasledovalo cei skandal, je nalašč tem raje spreje-malo cvetlice. Za nepričakovano dober gmoten vspeh se nam ie torej v prvi vrsti zahvaliti tuđi ormoski občini, oziroma njenemu tajniku in drugim tam okoli. Gospodje, vi mislite, da nam s svojo strahovlado bogvekako škodujete. Mi pa poznamo mnenje ljudstva o tem vašem nastopu in v onem proti naši slovenski požarni brambi. Prosimo, tako naprej! Poroci! se je dne 4. septembra •Tosrod Ludovik Petrič, učitelj v Koniicah z gospodično Kristino Bre-gant, nčiteljico istotam. Čestitamo! I1me?jska razstava. K namera-vani hmeljski razstavi v ^alcu \0\2 se je zglasilo le 36 hmeljarjev; ker ne zamore tako sramotno mala vde-iežna pokazati svetu pravo sliko in pravi pomen našega hmeljarstva, je razstavni odbor sklenil opustili pri-reditev nameravane razsfave — kar blagovolite vzeti na znanje. — Društveno vodstvo. Mariborski Sokol priredi v nedeljo, dne 22. septembra 1912 popol-dne ob 3. v Narodnem domu javno telovadbo in ljudsko veselico, koje čisti dobiček je namenjen za zgradbo sokolskecra doma v Mariboru. Narodna društva v mariborski okolici in bližnjih krajih se opozarjajo na to prireditev s prošnjo, da na ta dan ne prireinjo svojih veselic. Drobne novice. Poroci! se je v Celju črkostavec r. Kurt Petzold z jardč. Poldiko Libenskv. Mlađemu paru obilo sreče. — B o j e v i t i župnik. Od Sv. Miklavža v Polju nam poročajo, da je te dni zgubil tamošnji župnik Drofenik v sedmih letih ravno dvajseti proces s svojimi farani. Tokrat se je pravdal z občino Sedlarjevim zaradi pokopališča in je seveda pravdo zgubil. Sodnih stro-škov je v tej poldrugoletni pravdi naraslo več ko poldrug tisoč kron. Korono. Dvojna poroka na en dan se je vršila včeraj v Beljaku pri trgovcu Karlu de Roja. Poročili sta se obe hčeri Angela in Adela. 2rive umetnega gnojenja* Pri Grabštajnu so poskusili z umetnim gnojenjem tamošnje, precej obsirno že izsušeno, močvirje spremeniti v dober pašnik. Natrosili so po pašniku Tomaževo žlindro, 40% kalijevo sol in Čilski soliter. Opoldne je bilo trošenje gotovo. Popoludne pa se je zateklo iz bližnih pašnikov neopaženo več živine, ki se je pasla ćelo popol-dne brez vednosti gosut>darjev in pa-stirjev na novo pognojenem svetu. Ko je prišla živina zvečer domov, nišo opažali še nikakih posledic te usodne paše. Ob 11. uri pa je zapazil hlapec v nekem hlevu, da je postalo eno tele silno nemirno. Ko Je pokli-cal hlapec gospodarja, je tele že po-ginilo, obenem pa so videli, da ležita mrtvi še dve kravi. V isti noči je po-ginilo še v dveh drugih hlevih II goved. Obolelo pa je 20 goved, kate-re pa so še pravočasno resili. Razte-lesenfc trupel Je dognalo, da je pogi-nila Živina vsled zastrupljenja s ometnimi gnojili. Ta slučaj zastrup- Henja je največji, kar se jih je pripe-tiio v avstrijskih alpskih deželah, namreč da je poginilo toliko živine ntenkrat, in resno opominja kmeto-valce, kako strogo morajo paziti na živino, fic vporabliajo za gnojenje pašnikov umetna gnolila. Zažlg. V Zgornjem Dravogradu je zažgal nekdo, bržkotne iz mašče-vania, hlev železniškega čuvaja Si-monerja. Hlev je pogorel do tal, počinile so tuđi tri koze in ena krava. Skoda je za revno družino zelo ob-čutna. Neznan avtomobllist je povozil na Beljaški cesti v Ce'.ovcu 50letne-ga Ivana ŠlaminČnika. Voz mu je zlomil desno no^o v stegnu. Odpelja-ii so ?ra v bolnico, avtomobilista še nišo izsledili. Nov rešiNi pas. Včeraj so se vršile na Osojskem jezeru javne po-skušnje novela rešilre^a pasu, ki ga je izumil Bialowa v Beljaku. Kijub neugodnemu vremenu se je udciežilo poskušnje precejšnje število ljudi. Novi pas se je dobro obnesel. Izumitelj je skočil s pašom, ki je bil ohlo-žen s proviiantom za več dni in pole?: tega še z utezi, ki so odgovarjale teži enega Človeka, v vodo. Primopslfo. Iz sredniešolske službe. Profesor na deželni realni gimnaziji v Pazinu, Krnst B o n m a s e r, je imenovan za profesorja na državni gimnaziji v Pulju, pravi učitelj na isti gin-naziji v Pazinu, .lulij Montagni, za profesorja v Kopru in profesor na državni gimnaziji v Pulju, Peter S a -v o j, za profesorja tuđi v Kopru. Za prave učitelje na državnih srednjih šolah so imenovani dr. O. B e n d a v Trstu, prestavljen v Ustie ob Labi, Josip Ludescher v Trstu za Briix in Josip M a r n v Trstu, prestavljen v Kranj. Laško vohunstvo. Pred okrož-nim sodiščem v Gorici se je vršila obravnava proti Italijanu Karlu Ju-stigu zaradi vohunstva v prid Italiji. Obravnava ie bila precej zanimiva in dolga. Sodišče je Justiga oprostilo, državni pravdnik pa je prijavi! ničnost. Cvetlični dar; na Prošeku. Vsa-ka ideja, ki je vznikla v rodoljubnih srcih ter služi v podporo našim, nad vse vzvišenim in humanitarnim or-^anizacijam, ki vrše plemenito misijo na osvobojenju našega naroda, kakor tuđi pospešujejo njega kulturni napredek — je našla doslej v naši vaši gotovo več ali manj krepkega odmeva. Raznovrstni so viri, iz ka-terih črpajo te organizacije svojo življenjsko silo — a najnovejši vir, ki prekaša v marsičem ostale, in ki se bo gotovo uveljavil in udomačil tuđi med našim narodom je gotovo: Vpe-Ijava cvetličnih dni. Videč prekori-sten in blag namen take prireditve, je sklenil domači Sokol prirediti ob priliki VHajdrihove« slavnosti t. j. v nedeljo 8. septembra t. 1. cvetlični dan. Vaščani. kakor tuđi gostje, ki nosetite ta dan našo vas — sezite ra-dovoljno, brez pomislekov in pred-sodkov po cvetju, in odkupite ga z obulusom za domovino. Mladina, ki se tako rada kitiš s cvetjem, ne delaj si preglavice — kje si bos omislila za ta dan šopek — lepih, delitečih rož, si jih izbereš od narodnih vrt-naric. Sploh naj bo krasilo ta dan cvetlica slehernega vaščana. kakor tuđi gosta ne glede na stan, spol in starost — ta dan naj je ne manjka v gumbnici oguljene suknje reveža in ne v gumbnici bogatina. Razproda-janje cvetlic se bo omejilo le na vas in vaške lokale; na slavnostnem prostoru se Metlice ne bodo proda-jale. Vtihotapljeni kokain. Svoje-časno smo porocali, da so prijeli na avstrijsko-laški meji pri Viscu neko gospo, ki ie hotela vtihotapiti v Av-strijo za 4000 kron kokaina. Kokain je bil namenjen po njeni izpovedbi za trgovca Hektorja Buttija v Trstu. Buttija so včeraj v Trstu aretirali. Nesreče v tržaškem pristanlšču-Včeraj je trči! med obračanjem par-nik ^>Zoe Cosulich« v parnik »Baron Cdmondo Vay«, ni mu strl tri že-lezne plošče. — Parnik »Fiume«, last »Ungaro-Croate«, pa je trčil vsled silne burje v parnik »Arsa«, last »Istria Trieste«, in mu tuđi napravil precejšne poškodbe in popolnoma razbil velik rešilni čoln. Pulisko mestno gospodarstvo pred sodiščem. V Rovinju se je vršila pred okrožnim sodiščem obravnava, ki je zanimiva, ker je odkrila zopet, kako so gospodarili laški gospodarji na puljskem magistratu, obenem pa ima ta obravnava tuđi zanimivo predzgo-dovino. Obtoženca sta 401etni depo-siter Franc Pilat in 421etni Anton Franco, bivši uradnik mestnega davčnega urada. Stvar se je vršila sledeče: Ma. koldvoru v Pulju je oskrboval službo svoječasno davkar Silkavy skupno s Francom, katere-rrru je bil podrejen. Silhavy je opazil med uradovanjem, da sta Franco in Pilat sporazumljena in skupno go- ljufata mestno občino. Goljufala sta tako. da je Franco potrdil Pilatu, da je ta svoje vino odpeljal iz carinske-ga okrožja, zakar je dobil Pilat povr-njeno vso carino s pripadki. Vino pa je v resnici ostalo v Pulju. S tem sta Si prislužila v škodo občine prav znatne zneske. Silhavv je ovadil to goljufijo mestnemu magisratu, ki pa ni uvedlo preiskave, pač pa ie Franco tožil Siihavya zaradi razžaljenia časti. Silhavy je bil obsojen in je plačal 30 kron globe. Povodom splošnega poloma na puljskem magistratu pa so prišli pri natančnih pre-iskavah tuđi tem goljufijam na sled in Silhavy je dobil končno tuđi svoje zadoščenje. Tuđi pri obravnavi se je goljufija dokazala, obtoženca sta za-krivila hudodelstvo goljufije, odnosno zlorabe uradne oblasti, in sta bila obsojena in sicer Franco na 15 me-secev, Pilat pa na eno leto težke ječe. -f- V zadregl za kandidate. V klerikalnih krogih gre govorica, da je stranka v veliki zadregi za kandidate za dopolnilno deželnozborsko volitev v Ljubljani. Ker je položaj tak, da bosta klerikalna kandidata garantirano zanesljivo propadla, se pač nihče neče izpostaviti volilnemu boju. Gospoda dr. Gregorič in Kre-gar sta menda kar razžaljena, če se ju vpraša, bosta-li kandidirala ali ne in to je naposled naravno, kajti stranka ju je doslej vedno le kandidirala, kadar je vedela, da nič ne opravita, sicer ju pa sploh ni poznala, lahko ćelo rečemo, da je o gotovih prilikah ž njimi vražje grdo de-lala. Zdaj torej iščejo klerikalci dva kandidata. Natečaj je otvorjen — kompetentje oglasite se. Zmožnosti se nobenih ne zahteva. Glavna stvar je brezpogojna pokorščina in šlepa udanost. V kimanju že nekoliko iz-vežbani kompetentje imajo prednost. Mimogrede omenjeno, so korita že vsa oddana. za ustanovitev novih korit pa sedaj ni denarja, ker so prišle deželne finance v obupen položaj. -r Zdaj še tat V nedeljo je bil v Mladi Boleslavi na Ceškem agrarni shod, na katerem je državni posla-nec Fr. Udržal imel velik govor o po-litičnem položaju. O poslancu Udr-žalu se je Časih med nami mnogo sli— šalo. Naši klerikalci so ga proglaša-li za svojega najzvestejšega zavez-nika in najvnetejšega prijatelja. A zdaj jim je tuđi ta odpovedal prijateljstvo. Na omenjenem shodu v Mladi Boleslavi je poslanec Udržal izrekel indirektno naravnost uniču-iočo sodbo o politiki dr. Šusteršlča. Znano je, da je bil dr. Šusteršič duša nekdanje »Slov. Enote« v držav-nem zboru in da je v njej igral prvo vlogo. Igral je to vlogo tako, da so Čehi hiteli to »Slov. Enoto« diskretno pokopati. Zdaj je Udržal povedal še več. Rekel je: Skušnje, ki jih je napravila češka delegacija s »Slov. Enoto«, so nas pripravile do prepri-Čanja,da mora priti do češko - nera-ške sprave, s katero bo dana podla-ga za ustanovitev velike, trdne, moćne in zanesljive parlamentarne češko - nemške većine in nove, vsem avstrijskim narodom pravične vlade... Če se posreći Češko - nemška sprava, se bodo stranke v drž. zboru razvrstile po teritorijalnih intere-sih sudetskih, alpskih in primorskih dežel, med katerimi se potem vna-me boj.« Tako se je izrekei Udržal. Skušnje, ki jih je z drugimi Cehi vred tuđi on napravil z dr. Šustersičem v ranjki »Slov. Enoti« so torej take, da on neče nič več slišati o skup-nem delovanju s slovenskimi klerikalci. Raje sprava z Nemci, kakor skupno delovanje s slovenskimi klerikalci. To je res lep uspeh dr. Šu-steršiča. Pa njegova politika izkazu-je same take uspehe. Ob času volil-ne reforme je bil njegov zaveznik,dr. Kramar pa mu je pokazal hrbet, potem je postal njegov zaveznik Sta-pinski, pa mu je tuđi pokazal hrbet, potem je postal njegov zaveznik Udržal, a ta je storil, kakor oba njegova prednika. Zdaj se dr. Šusteršič obeša na suknjo Chocu — borno vi-deli, kdaj bodo i tega skušnje izmo-drovale. 4- Gospodarski uspeh! klerikal- cev. Zadružna zveza v Spljitu, h ka-teri so doslej pripadale zadruge raz-ličnih barv, je imela 30. avgusta v Dubrovniku svoje glavno zborova-nje. Na tem je prišlo do popolnega razdora; 34 zastopnikov-udeležni-kov je zapustilo zborovanje. V na-čelstvo so bili izvoljeno klerikalci, med njimi dr. Bulić, ki sploh ni član nobene v tej zvezi združenih za-drug, nego član neke zadruge, ki spada k ljubljanski klerikalni zvezi. Splitska »Svoboda« pravi, da ta dalmatinska zadružna zveza ni drugega, kakor klika oseb, ki hočejo v Dalmaciji zapovedovati brez kontrole in proti plačilu dobrih dijet in pot-nih stroškov in da tej dalmatinski zvezi ne preostane nič drugega, ka- 202 Star. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. kor da se spoji s klerikalno zadružno zvezo v Ljubljani. — No, to bo pa pridobitev za našo klerikalno zadružno zvezo. Že sama ne more di-hatif že sama je vsa obupana, zdaj pa naj se ji obesi se dalmatinska klerikalna zveza na vrat! + Laško izzivanje in napadi povodom izleta Slovencev v Trstu. Slavnosti, ki so se vršile v Trstu povodom slavlja petletnice N. D. O. in razvitja prapora skupine zidarjev N. D. O. so potekle z malimi izjema-mi precej mirno. To pa ni zasluga edinole tržaške policije, marveč v prvi vrsti tržaških Slovencev in slovenskih gostov, ki so dosledno prezirali vsa izzivanja Italijanov. Kljub temu pa so postali Italijani na već krajih nasilni in napadli Slovence, pri čemer pa jih je prijela pravocas-no policija, ki je več laških junakov arerirala. Tako so napadli Lahi enega delavca, katerega so precej po-skodovali. V ćeli nesramni nagoti pa se je izkazala laska rnularija pri odhodu ljubljanskega posebnega vlaka. V jezi, da se jim ni posrećilo z grožnjami v »Piccolu« in s posku-šenimi napadi na dan slavlja prepre-čiti slovenske manifestacije v Trstu, so napadli ti pobalini komaj pet minut po odhodu iz Trsta vlak s kamenjem, katerega so metali izza plo-tov. To zlodeistvo bi bilo postalo lahko za marsikoga usodno. Več kamnov je doseglo vlak in razbilo več šip. Kamenje je padalo tuđi v vozove. Tako je priletel nekemu gospodu iz Ljubljane za pest debel kamen tik mimo ušesa in udaril v so-sedno steno. V vlaku je nastalo veliko razburjenje, Ijudje so se odmikali kolikor mogoče od oken in to je bUa - iihova sreča. Tuđi neki gospe iz Si-^ke je priletel precej debel kamen tik mimo glave. S tem so Italijani .* ''kumentiraii jasno svojo laško kulturo in tržaški »Piccolo« in tuđi naš Slovenec«. ki nam je tuđi grozil s poboji sta laliko vesela svojih junakov. Stvar policije in državnega pravdništva pa je, da se vpelje stroga preiskava in hudodelce izroči so-dišču. Laska policija je priznano ze-lo iznaidljiva in hitro izsledi še posa-ineznega tatu, ki vkrade par kronc komu iz žepa in izgine v mestu. toliko lažje bo toraj izsledila ćelo tolpo napadalcev na slovenski izletni vlak. Iz poštne službe. Za poštarje so bili imenovani poštna pristava Ma-rij C a s a g r a n d e za Aidovščino, Josep Lugnani za Porrorose pri Piranu. poštna oficijanta Ernest R o 1 i c za Cerkno in Fran Pav-s i č za Sp. §iško: za poštne otici-iante pa aspiranti Leopold Nitko-v i c h za Puij 1, Demetrij T a g 1 i a-n i e t r a za Puli 1. Aloizij K r e n za Nabrežino. aspirantki M. Smerdu za Ilirsko Bistrico in Marija P a k i ž za Bohinjsko Belo. Dobili so mesta poštnih ekspedijentov Kristina K a -m e n š e k v Dvoru pri Zužemberku, Terezija D a m i a n i v Turriacu in Matilda J a n š a v Dovjem. Preme--ćeni so poštarica Marija S 1 e h t a z Cerkna v Skedenj, oficijanti Fran U 1 č a k a r od Trsta 1 k Trstu 11, TA'gen Amadi iz Pulja v Trst 1 in F.rnest Pipan iz Nabrežine v Ko-rien, oficiiantinje Franciska D e -n e ve c iz Tolmina v Domžale. Ivana C e b i n iz Bohiniske Bistrice v Kanal, Kristina Kos iz Kanala v Bohinjsko Bistrico, Regina B e i f u s s iz Opatije v Tolmin in Justina R i h-: e r š i č iz Komna v Tolmin. Penzionirana sta adjunkt Henrik M o r -n u r g o in oricijantinja Cecilija B i z i a k. — Od vojne mornarice. Poroč-rtik na linijski ladji Slavomir Drachsler je premeščen v rezervo. -r Šolska vest. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ljudmila Oantar priđe za provizorično uči-rcljico na dvorazredno solo na Prem postojnskem okraju. — Damski sestanek za ljubljanski cvetlični dan se vrši v četrtek, 5. t. m. ob 4. popoldne v damski sobi Narodnega doma. Vabfiena je k se- tanku vsaka narodna Slovenka in i ni za obisk sestanka potrebno no-benega vabila. Prosimo pa zaneslji-vega, polnoštevilnega obiska, da se uredi vsa važna vprašanja in kolikor mogoče pogovore vse priprave za ljubljanski cvetlični dan 15. t. m. — Ljubljanski cvetlični dan se vrši, kakor znano, 14. in 15. septembra. Da imamo pri te? narodni prire-ditvi, kolikor najmanj stroškov, prosimo vse Slovenke, naj pošljejo za ljubljanski vetlični dan na naslov gospe A. Wider v Šelenburgovi ulici 3, kolikor največ lepo ohranjenih aster, dalij, vrtnic, nageljev itd. Obenem se obraćamo do narodnega trgovstva Uubljanskega, da si po dunajskem in ?raskem vzgledu naroči pri »Cen-tralnem vodstvu za I. vseslovenski cvetlični dan« (Šubiceva ulica 3.) cvetk za okrasenje svojih izložb. One ljubljanske dame, ki ne morejo aktivno sodelovati pri cvetličnem dnevu, pa se prosijo, naj blagovolijo Poslati ali 200 cvetk ali 200 v stanjol j zavitih bonbonov, da se razprodajajo pri cvetličnem dnevu. — Cvetlični dnevi. Uspehi truda za prireditev vseslovenskega cvet-ličnega dneva se že kažejo. Ne samo, da smo dobili ohvestilo, da bodo tuđi Mariborski, Slovenjegraški bi Katnniški Slovenci zbirali v namen cvetličnega dneva, je dobilo Centralno vodstvo za I. vseslovenski cvetlični dan v roke g. Milka Nagli-ča iz Ormoža, kjer je ženska podružnica C. M. D. priredila 1. septembra cvetlični dan, 128 K, iz Tržiča na Gorenjskem zbirko 120 K, mesto pri-reditve cvetličnega dneva, iz Velikih LaŠč 100 K kot dohodek cvetličnega dneva, ki ga je priredila podružnica C. M. D. in iz Metlike 30 K, ki sta jih zbrali podružnica C. M. D. in »Sokol«; ker ni bilo mogoče prirediti cvetličnega dneva. Ponosni na ta prvi uspeh pozivamo še enkrat vse slovenske kraje, da prirede svoj cvetlični dan ali pa v ta namen zbe-ro kako vsoto. — Na novo sta prigla-sili prireditev cvetličnega dne za 8. septembra moška in ženska podružnica C. M. D. v Ribnici in telovadno društvo »Sokol« na Prošeku, kjer se bo obenem s cvetličnim dnevom vršila »Hajdrihova« slavnost. Vsa cnst Slovenski požrtvovalnosti in zaved-nosti. — Sveže jedilne gobe (jurčki) so vsled letošnjega preobilega de-ževja nenavadno Črvive.) Mestno tržno nadzorništvo jih je zategadelj pretečeni teden — kot zdravju škodljive velike množine konfiskovalo. Neka babura se pa je razjarjena nad konfiskacijo razkoračila, dejavši: jih borno pa sušili, v Kranju pa nič ne gledajo na črvivost. Opozarjamo s tem trgovce, da naj pazijo na kako-vost suhih gob, ker utegnejo sicer imeti gotovo zgubo. — Vojaške vaje na Notranjskem so končane in se bo vojaštvo danes odpravilo v svoje garnizije. Skozi Ljubljano priđe samo danes enajst posebnih vojaških vlakov. 2elezni-ška uprava je za te vlake pripravila, ogromno vozov, a še je v dvomu, če bodo zadostovali. Civilistom je bilo ogledovanje vojaških va] zabranjeno, pač pa jih je prišlo gledat več sto oticirjev, ki so se večinoma že včeraj zopet odpeljali. V kolikor se čuje iz oficirskih krogov so bile minule vaje nekaj izrednega. — C. kr. deželnJ plačilnt urad v Ljubljani na cesarja Jožefa trgu bo dne 10., 11. in 12. septembra 1912 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt. Iz Moravč. Tukajšnje pevsko društvo je z lepim uspehom vprizo-rilo znano igro »Revček Andrejček«m Dođi izrečeno hvaležno priznanje igralcem in igralkam kakor tuđi gg. dr. Krautu in Kobalu. — Tu-kaišnja splošno priljubljena in vestna poštna uradnica gdčna. Ana Zem-1 j a k o v a nas zapusti. Pogrešali jo borno težko. Nesreća v IdrijL Ko se je v po-nedeljek zvečcr vračala proti domu rudarska vdova Marija Kodrova, je na nepojasnen način padla v nekoliko naraslo Idrijco ob velikem mostu v Idrr)i. Nekateri so pač slišali padec v vodo, toda kakega klica na pomoč ni bilo čuti. Na jezu ob tovar-niškem mostu pa so kmalu na to zapazili žensko truplo, ki so je agno-scirali za Kodrovo. Vsi poizkusi oživeti jo, so bili brezuspešni. Na lice mesta došli rudniški zdravnik dr. Papež je konstatiral Mnrt po mrtvoudu. Ponesrečenka je bila stara 74 let. Opravljala je poscl sluge dolgo vrsto let pri večih i lrijskih narodnih društvih in bila kot taka zelo vestna in marljiva. Na usodni večer je še raznesla časopise, ki pri-dejo z večernim avtomobilom v Tdrijo. Domneva se, da se je utrujena hotela odpočiti na obrežnem zidu in zadeta od kapi padla v vodo kake štiri metre globoko. To potrjuje tuđi dejstvo, da ni pri padcu izustila nobenega klica na pomoč. Pokojnici ohranijo društva vsled nje vestnosti in marljivosti dober spomin! V kočevskih hribih ponesrečil. V ponedeljek preteklega tedna je šel 751etni Juri Jaklič v kočevske hribe iskat piče za svinje. Ker ga ni bilo domov, so ga šli sosedje iskat, a brez uspeha. V petek je neki deček sli— šal v hribih klicanje. Ljudje so šli na dotično mesto, kjer je deček slišal klicanje in so kmalu našli čepico, ne daleč od tam pa starčka, stisnjenega med dve skali. Bil je tako slab, da ni mogel več govoriti in je po preteku nekaj ur umri. V 2užemberku leži že več dni v hlevu Janeza Lavriča št. 7 neznan ruj berač. Star je in ves obnemogel in ne more naprej. Položaj tega re-veža je grozen; kakor živina za plotom bo umri lakote in v svojem lastnern blatu, če se mu kmalu ne pomaga. Županovi otroci hodijo tega siromaka suvat — pač katoliška vzgoja — a župan se do danes Še ni spomnil, kaj veleva ubožni zakon. Potnik. Mokronog - Skocljan imata že od nekđaj postao zvezo, a žal da ta- ko, da ne zasluži poštenega imena. Pred leti so imeli pri škocijanski pošti konja, ki je kazal rebra tako, kakor Davidova harpa strune, letos pa imajo poštnega voznika, ki se niti podpisati ne zna, ter dela mokrono-ški pošti le krize. Zadnji čas bi bil, da se taki ljudje vrnejo k delu na polju! Nogometna tekma Radovljica-Bled ali laž ima kratke noge. Piše se nam: Dne 30. avgusta t. 1. se je vršila nogometna tekma med mo-štvom iz Radovljice proti moštvu z Bleda. Končni resultat je bil 2 : 4 v prid Blejcem, kakor piše »Dan«. Toliko je resnica. Zadnja opomba v »Danu« je pa gola neresnica. Radov-Ijiško moštvo ni imelo nič najetih igralcev, ampak je moralo ćelo re-servno moštvo igrati, ker ni bilo vsega prvega moštva doma, med tem, ko so imeli Blejci igralce iz drugih dobrih moštev, kakor iz Gorice, Trsta, Budimpešte itd. in je bilo Bleicev komaj polovica. Tuđi ni res, da je radovljiško moštvo igralo tr-do, res je pa, da so Blejci igrali tako divje, da je moral sodnik, ki so ga oni sami seboj pripeljali, enega iz-med njih izključiti od igre. Ko smo Blejce povabili na revanžo, si nišo upali nastopiti, ker so se trije tujci-igralci odpeljali, med tem ko smo mi s štirimi reservami igrali. Resnici na ljubo povemo še to, da nas je pr blejsko moštvo prosit, naj jim damo tri igralce za tekmo proti Jesenicam. »Moje je maščevanje«, krasna senzacijska drama iz življenja retu-šerke predvaja se še danes in jutri v Elektroradiografu »Ideal« pri večer-nili predstavah. Nadalje predvaja se zanimiv Žurnal Pathe, ki nas obvesti o najnovejših dogodkih in pa več komičnih in naravnih posnetkov. — Koncem tega meseca predvajala se bode jako zanimiva slika »Papež v Vatikanu« edini posnetek sv. očeta, in pa aktualna slika »Sokolski zlet v Pragi 1. 1912.« in se si. občinstvo že zdaj opozarja na ti dve znamenitosti. V znamenju alkohola. Včeraj popoldne so se pred trnovsko cerkvijo sprli trije alkoholisti, naposled si pa skočili v lase ter pri tem enemu izbili zob. Bitka je trajala tako dolgo, da je stražnik vse tri odvedel v trnovsko stražnico, kamor je prišel ponje odgonski voz, s katerim so bojaželj-ne peteline prepeljali v magistratni zapor. Močna kapljica. Ko je včeraj neki hlapec peljal opeko na Elizabetno cesto, je v Strossmajerjevi ulici vsled pijanosti padel z voza in na cesti obležal. Po izložitvi opeke so hlapca naložili na voz in sladko gi-njenega odpeljali njegovemu gospo-darju na Glince. Karambol. Predvčerajšnjem sta na križišču Sv. Petra in Resljeve ceste trcila dva kolesarja s tako moČjo, da sta padla s koles in se je pri tem enemu kolo nekoliko pokvarilo. Po-Škodoval se k sreči ni nobeden. Razposajena vojaka. Predvčerajšnjem ponoći med 3. in 5. uro ništa dva po imenu še neznana vojaka imela drugega opravka, kakor, da sta vzela pred kavarno Prešeren z voza lestev, ki je last plinarne in jo vrgla v Ljubljanico, kjer se je zlo-mila. Plinarna ima vsled tega 100 K škode. Tuđi kavarnarju sta vrgla en stol v strugo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z ju/nega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 115 Macedoncev, 28 Hrvatov in 15 Slovencev, nazaj je prišlo pa 10 Hrvatov. V Heb je šio 17, na Do-lenjsko pa 25 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Postrež-nica Danica Trabuškova je izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K. — O. Klementina Eberhardtova je izgubila zavitek čipk. — Sivilja Rozalija Tomčeva je izgubila dežnik. — Neka dama je izgubila svctlorjav otroški plašč. — Gdč. Jožefa Franketova je izgubila denarnico, v kateri je imela 30 K denarja, dve sliki, ključ in več zapiskov. — Ga. Eleonora Finčeva je izgubila bankovec za 20 K. — Mi-zarski pomoćnik Matija Zebavc je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 20 K denarja. — Prostak Jožef Gačnik je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Na Predovicevem dvorišču je pred 3 tedni nekdo po-pustil dvokolnico, katero dobi lastnik na policiji. Narodna obramba. »Siidslavische Ilochflut«. Ob času lanskih državnozborskih voli-tev v Trstu so se pojavili po mestu lepaki, kjer se roti Nemce, naj za božjo voljo oddajo glasove nemško-italijanskemu kandidatu, Češ resimo združeno kar moremo, Če ne nas vse skupaj poplahne slovanska poplav v morje. Lepakov seveda nišo pustili tiskati Nemci, pač pa signori krog »Piccola«. Narasle so torej v Trstu jugoslovanske vode in Lahi imajo strah. Kdo pa ima največ za-slug? Ciril-Metodova družba in oni ki delajo v njenem zmisiu! Tište, i ta- lijanskih krempljev rešene dušice so postale mogočen faktor, šola jim je vcepila ljubezen do rodne grude. Zato pa podpirajte kjer morete C. M. D., to direktno ali potom njenih podružnic. Kdor le more naj torej prihiti 8. septembra v Grosuplje k veselici podružnice C. M. D. Naj bo vsak prepričan, da mu ne bo žal! Ciril-Metodova podružnica za Toplice in okolico se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica dne 1. septembra 1912 v gmotnem in mo-ralnem oziru tako dobro izpala. Posebno pa se zahvaljuje slavnemu pevskemu zboru iz Novega mesta za krasno petje, dalje gospem M a t -kov i, Zenovi, Gregorčevi ter S e n č a r j e v i, kakor tuđi gospe Županji za pecivo in cvetke, ki so se prodajale na veselici. Končno naj-toplejša zahvala slavnemu občinstvu iz Novega mesta, ki je tako v obil-nem številu prihitelo zadostit svoji narodni dolžnosti, ne oziraje se na preteče slabo deževno vreme. Društvena naznanila. Za nedeljsko veselico političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v restavracijskih prostorih pri Perlesu se delajo vsestranske priprave. Udeležnikom se bodo nudile razne zabave, za lačne in žejne pa bode skrbela priznana izvrstna kuhinja in izborna klet gospe Matja-nove. Pričakujemo tolikanj obilnejše udeležbe iz vseh narodnih slojev, ker je društvo določilo polovico dohod-kov Narodnemu skladu in mora biti skrb vsakega zavednega naprednjaka, da po svojih močeh podpira pri-reditve, ki so določene v ojačenje Narodnega sklada. — V nedeljo torej vsi k Perlesu! »Sokolu I.« so se zopet zjasnili dnevi. Toliko priprav je imel prire-ditveni odsek in naše vrle dame za preteklo nedeljo, neusmiljeni dežev-ni Jupiter pa je vse narobe obrnil. Prirejevalci so bili prisiljeni preložiti telovadno slavnost na prihodnjo nedeljo, dne 8. septembra, društvo pa ima vsled priprav in raznih naročil precejšnjo škodo. Upamo, da nam bo mokri bog prihodnjo nedeljo bolj pri-zanesljiv, ker s tem ustreže Sokolom, poljedelcu in vinogradniku, ki nočejo septembrske mokrote. Vse sodelujoče dame in članstvo prosimo, da primejo znova krepko za de-lo, interes za prireditev mora ostati med našim občinstvom tuđi za prihodnjo nedeljo živahen, kar je uničil dež, mora popraviti agilnost in iz-najdljivost misli in pridnost rok. Dame prosimo, da že v soboto okrasijo šatore, spored za sprevod ostane neizpremenjen; prosimo bratska društva, da se tuđi to nedeljo udele-žijo z onim veseljem in številom sprevoda, kakor so se nameravali preteklo nedeljo. Prvo srečanje dru-štev je ob 2. uri 15 min. pri domobranski vojašnici. drugo srečanje pa ob pol 3. na Sv. Jakoba trgu. — Šentvidski Sokol je nameraval imeti svojo prireditev dne 8. septembra; kakor čujemo, jo namerava vsled »Sokola I.« preložiti na 15. septembra. XXI. občni zbor akad. fer. društva »Sava« se vrši dne 14. t. m. V ponedeljek, 16. L m. bo pa skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«. Češko - hrvaško omizje priredi zabaven večer v soboto, dne 7. septembra t. 1. v veliki dvorani gostilne pri »Levu« (Marije Terezi je cesta). Spored: Češke, hrvaške in slovenske narodne pesmi, prosta zabava in ples. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina prosta. Koncert v Idriji. V soboto 7. t. m. se obeta Idrijčanom nenavadno lep glasben užitek. Znani goriški te-norist, glasbeni akademik Josip Ri-javec priredi tega dne koncert. Josip Rijavec je odlicen gojenec dunajske-ga konservatorija in ima pred seboj krasno bodočnost. Poleg krasnega glasovnega materijala,s katerim raz-polaga z lahkoto v najvišjih legah je Rijavec, izvanredno glasbeno nadar-jen in izobražen, katere vrline ga usposobljajo za interpretacijo najtež-jih modernih pesmi. Pesmi našega največjega skladatelja Lajovica so dobile brezdvomno v Rijavcu izbor-nega interpreta, ki bo zanesel njih slavo v svet. Iz prebogatega spore-da omenjamo krasne pesmi Lajovica, med temi še neobjavljeno: »Jaz pa vem...«, iz operne literature arije iz Mozartovih oper in iz Puccini-jeve »Bohćme«. Iz prvega sloven-skega oratorija Sattnerjeve »As-sumpte« pa pesem angelja: »Kdo je ta?« GlasboljubeČi Idrijčani gotovo ne bodo zamudili izrednega glasbe-nega užitka, ki se jim nudi ta večer. Telovadno društvo »Sokol« v Št Vidu nad Ljubljano preloži svojo tretjo javno telovadbo in veliko ljudsko veselico na nedeljo, dne 15. septembra, ker je moralo bratsko društvo »Sokol I.« vsled slabega vremena preložiti svoio javno telo- vadbo od 1. septembra na 8. sep-* tembra. Razgled po slovanshem svetu. — Srbski dobrotnik. Glavni odbor »Prosvjete«, srbskega narodnega in kulturnega društva v Sarajevu, poroča: »Prosvjeta je dobila zopet enega velikega dobrotnika. Stevo Ostojić, trgovec iz Prnjavora, in njegova soproga gospa Jovanka sta darovala »Prosvjeti« tri hiše v Prnjavoru, v vrednosti 50-000 K. — Natečaj za zgradbo knjižnice in muzeja v Sofiji. Bolgarska vlada razpisuje mednarodni natečaj za zgradbo palače, v katerem bo javna knjižnica, arheološki in etnografski muzej. Stroški ne srnejo presegati treh milijonov frankov. Natečaja se morejo udeležiti arhitekti iz vseh de-žel in morajo predložiti svoje nacrte vsaj do 1. decembra 1912. Jury bo sestavljen iz enega franeoskega stro-kovnjaka, enega avstrijskega, tretje-ga bo pa imenoval »Instituto di belle Arti«. Prva nagrada 4000, druga 2500, tretja 1000 frankov. Ražen tega pa dobi nagrado 1500 frankov oni, ki napravi najboljši projekt za detajl-na dela. — Rusko - bolgarski stiki. V spomin osvobojenja Bolgarjev izpod turškega jarma gradi Rusija v Sofiji veliko pravoslavno cerkev Aleksandra Nevskega, ki bo v dveh mesecih gotova. Pred kratkim so došle slike od najslavnejših ruskih umetnikov. Blagoslovljenje cerkve bo velikanski pojav rusko - bolgarskega prijateljstva. — V spomin Suvorina. Na zadnjem slovanskem banketu v Petro-gradu je predsednik prof. Palmov ocenil zasluge umrlega pisatelja in ustanovitelja »Novega Vremena« A. S. Suvorina, dolgoletnega člana »Slovanskega dobrodelnega društva.« Dr. Vergun je govoril o zaslu-gah Surovina za južne in zahodne Slovane, bolgarski umetnik Stojanov in Geruc sta omenjala njegove zasluge pri ustanovitvi ruskega knjigo-trštva v Sofiji. Polkovnik Baljanvj je prečital pesem o Suvorinu kakor Slovanu. Končno so sprejeli predlog, da se bere masa - zadušnica za bol-garske in srbske žrtve v Turčiji. Razne stvari. * Nesreća na morju. Iz Euenos Airesa poročaio: V blizini Rio gran* de se je potopil neki argentinski par-nik z vsem moštvom. * SamomoT finančnega nadstraž-nika. V Hrtkovcah na Hrvaškem se je ustrelil finančni nadstražnilc Cerjah. * Potres v Mehiki. V Guadajari v mehikanski državi Jalisco je bil v nedeljo hud potres. Mnogo hiš je bilo razrušenih- * Profesor dr. Dedier izpuščen. Iz Šibenika poročajo: Vseučiliški profesor dr. Dediera iz Belgrada je izpuščen, ker mu nišo mogli v pre-iskavi dokazati nič obremenilnega. * Napoleonova vila na Elbi. Iz Pariza poročajo: Na javni dražbi vile v San Martino, v kateri je stanoval Napoleon za časa svojega prognan-stva na otoku Elbi, je kupil marki Ruspoli za 30.000 lir. * Mladi zobje v stari glavi. V, vaši Jarak na Hrvaškem živi umirovljeni učitelj, ki je star 74 let. Ta je opazil, da mu raseta dva nova zoba na mestu, kjer si jih je dal izruvati pred 30 leti. * Koliko prisluži brivec na ladji. Da brivski obrt na ladji zelo mnogo nese, dokazujejo zapiski brivca, ki je utonil s »Titanicom«. Iz teh zapiskov je razvidno, da je brivec zaslužil na leto 8320 mark. * Vojašnica zgorela. Iz Ostrave poročajo: V ponedeljek zvečer je začelo goreti skladišče tukajšnje infan-terijske vojašnice, v katerem je bilo za več stotisoč mark monture. Vojašnica je gorela ćelo noč. Mnogo uniforme je zgorelo. * Neurje v Pennsvlvaniji. Iz Pittsburga poročajo: V Zahodni Pennsvlvaniji in Virginiji so veliki viharji in povodnji. V Zahodni Virginiji je utonilo dvajset premogarjev. V Sherrev-Vallevu je utonilo devet oseb. Zeleznice so spodkopane. * Učiteljica — ogleduhinja. Iz Snomosta poročajo: Ljudskošolsko učiteljico Hermino Panizza iz Verninglis so v Sulški dolini aretira-li, ker je osumljena, da je ogieduhi-nja. Izročili so jo vojnemu sodišču v Tridentu. * Železniška nesreća. Iz Bolog-ne poročajo: Na postaji Riola je vče-raj dopoldne zadel ekspresni vlak, ki prihaja iz Florence, ob tovorni vlak. Tri osebe so bile ubite, dvanajst pa usmrčenih. Vsi ponesrečenci so Italijani. * Roparski napad na variete-Sledališče. Iz Londona poročajo: Maskirani roparji so včeraj ponoći vlomili v tukajšnje varićtć-gledališče Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 202 štev. >Hippodrom«, omamili nočne Čuvaje in ognjegasce s kloroformom ter na-to z dinamitom razstrelili veliko žele zno blagajno, iz katere so ukradli kakih tisoč funtov Šterligov. • * Liubezenska žaloigra. V Hagnu na Vestfalskem se je v ponedeljek popoldne odigrala krvava Ijubczen-ska drama. Poročnik Gruy\velt od 3. šlezijskega dragonskega polka je v svojem stanovanju ustrelil svojo ljubico, natakarico Tiennersdorfer, nato pa se sam sebe. Oba sta bila ta-koj mrtva. * Pretep z anarhisti. Iz Rima po-ročajo: Ko so prepeliali truplo Ciari-baldinca Troje iz Grške, je prišlo do burnih prizorov. Anarhisti so hoteli z rakve strgati trakove vencev v italijanskih narodnih barvah. Posredovala je policija, ki so jo anarhisti sprejeli z goriačnmL Deset demon-strantov so prijeli. Izpped sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Večerna idila v klerikalni vaši. Bilo je dne 30. oktobra 1911 v Pod-peči, zvečer. ne preveč pozno. V va-ški gostiini je bilo več pivcev. Pogo-varjali so se pri vinu, največ pa pri frakeljnih o vaških dnevnih novicah in o političnih vprašanjih. Ko pa jim je pijaca razgrela živce, so tvorila glavni del njihovega pogovora zabavljanja in opravljanja svojih na-sprotnikov. Najbolj glasen med temi je bil posestnice mož Janez Petelin, ki je znan kot hud sovražnik posest-nika Boba, s katerirn sta stolkla že marsikako pravdo in sta tuđi na ljub-Ijanskern sodišču kot taka prav dobro znana. Ne daleč od gostilne je most čez Ljubljanico in ob bregu tik mosta je niša posestnika Boha. Tu pa se je vršil drug prizor. Delavec Avguštin Pielich. še mlad fant, se je razgovarjal z Bohovo ženo o njenem hudem nasprotniku, ki je tako raz-sajal v krčmi. Fant je nasvetoval ženici- ki ima že 60 let, da na] napodi dedca z »burkljami <. če priđe pred hišo. Žena si seveda tega ni unala, namignila pa je fantu. češ. pa ga ti, vsaj ga lahko. > Slišiš. kako vp:je v krčmi in ko se bo vračal domov pa ga napodi. < Med tem je prisel se B >h sam, in kmalu je stal mlad fant s tu-jo kapo na glavi, ki inu jo je dal Boh in v drugi su^kni, ki mu jo je dala Bo-hova, na vogalu hiše in čakal hude-tra Petelina. — V roki je imel poleno, ker mu je pripravnejšo ročico vzel iz rok Boh sam, ees. da jo je škoda, če bi se zlomila. — Polegel se je krik pivcev v gostiini. razšli so se gosti domov. in odšel je proti domu tuđi Petelin. Pielich ga je čakal za voga-!om. Boh je bil nedaleč proč ob Ljubljanici, Jera pa je čakala v kuhinji kaj hode. Ko se je Petelin pri-bližal, ga je Pielich napođil. Pohitel ga je pri veznih vratih in predno je Petelin vstopil, ga je udaril s poie-nom po glavi in po rokah — zaprla so se za Petelinom vrata, Pielich je zbežal k Bohu. Petelin je obležal doma in maščevanie je bilo končano in po vaši je zavlada! mir. Vedeli so že drucn dan gotovo ljudje. kdo je pravi zločinec. toda 6 mesecev so vsi morčali. Še!c ko so hoteli orožni-ki aretirati nepravega krivaca, je prišla zadeva na dan. Pred sodiščem so govorili obtoženci in priče zelo nejasno in vedno malo drugače. Pri današnji obravnavi pa so obto/enci priznali vsak svojo krivdo. Sod:šče je obsodilo Piellcha na 2 meseca, Val. Boha na 6 tednov in Jero Bohovo na 1 mesec ječe pooštrene s postom in trdim ležiščem na teden. Tuđi morajo ti klerikalni junaki plaćati Petelinu 14 K za zdravnike, 40 kron za bolečine in 10 K na izgub-ljenem zaslužku. * Obravnava proti zavarovalnici »Jadran« v Z?grehu. Pred zagreb-škim sodiščem se je pričela včeraj glavna obravnava proti zavaroval-nici »Jadran«. Obtoženi so goljutije in poneverbe ravnatelj zavarovalni-ce D u m a , pet Članov ravnateljstva in dva nabiralca zavarovancev. Blagajnik zavarovalnice. ki je bil tuđi pod obtožbo, se je izognil obravnavi s tem, da je izvršil pred kratkem samomor. Obravnava bo zelo dolga in ne zanima samo Zagreba in bližnje okolice rnarveč tuđi sosedne dezeie ker poznajo to zavarovalnico tuJi po sosednih deželah deloma njo kot tako, ali pa tej podobne zavarovalne družbe, ki so se — še ni doigo tega — pojavile na celem jugu, se precej razmnožile in vzbujaie splošno zanimanje. Zavarovalnica »Jadran« je imela čez 10.000 članov. Ena tak ih družb je bila tuđi zavarovalna družba W ercules« na Reki, ki je bila precej znana tuđi po Kranjskem posebno pa v Ljubljani. Te zavaroval-nice so delale na ta način, da so za-varovale osebe, ne da bi jih zdrav-risko preiskali in včasih ćelo brez njihove vednosti. Zavarovalno premijo so plaćali v slučaju smrti zava-rovancu vsi člani zavarovalnice s zavarovalnino primemo rardeljem-mi doneski. To je bilo seveda narav-nost vabljivo za zavarovalne špekulante. Iskali so bolne ljudi v vseh slo-jih, da, prizanesli nišo niti bolnikom v bolnisnicah. Cim bolj je bilo gotovo, da bo dotični v kratkem umri, tem rajši so ga zavarovali. Tuđi v Ljubljani se je razvilo svoječasno za kratek Čas tako zavarovanje, in sicer so prišli tuđi pred sodišče. V kratkem so dobile oblasti vsled medse-bojnih prepirov jasen vpogled v de-lovanje takih zavarovalnih družb, in posledica je bila, da so oblasti odredile pred vsem likvidacijo vseh takih družb, in obenem kazensko preiska* vo proti današnjim obtožencem že zgoraj navedenim funkcijonarjem družbe »Jadran«. V nedeljo, 8. t. m. popoldne vsi k „perlesn" ¥ Prešernovi ulici, zraven pošto, kjer se bo Trsila ob vsakem vremenu velika veselica Poliiičnega in izobraževaln. društva za dvorski okraj Telefonsko in brzojavna poručilo. Kabinet. Dunaj, 4. septembra. Giede vesti, da bi posial posl.V iszkovsky poljedelski rninister, razgiašajo iz informiranih kromov., da ?e to že zato izključeno. ker bi se izpremcnil z njegovim vstopom v kabinet njegov politični značaj. Poljsko - rusinska sprava. Dunaj, 4. septembra. Načelnik »Poljskega kluba« dr. L e o se je po-svetoval včeraj opoldne z namestni-kom ministrskega predsednika, ba-ronom Heinoldom o vprašanjih, ki se tičejo rusinsko - poljske sprave. Prej je imel dr. L e o konferenco z ministrom - krajanom Dlugoszem. Včeraj dopoldne sta prispela na Dunaj tuđi še vitez Abrahamo-wicz in baron B a t a g 1 i a. Danes priđe na Dunaj tuđi še podpredsednik poslanske zbornice dvorni svetnik German. Danes konierira dr. L e o z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom in še enkrat z ministrom Heinoldom. Včeraj se je vršila na stanovanju ministra D 1 u g o s z a konferenca poslancev dr. L e a, Abrahamovicza in Stapin-s k e g a, ki so se posvetovali o vpra-šanju volilne reforme za gališki de-želni zbor in o rusinskih spravnih pogajanjili. Ćlani državnozborskega >Poljskega kluba« se sestanejo dne 10. septembra v Lvovu k posvetova-nju. ki se bo bavilo edinole z rusinskim vseučiliškim vpraŠaniem. Ćeško - nemška sprava. Praga, 4. septembra. »Union* poroča, da se sestanejo člani obeh komitejev osmerice za ureditev jezi-kovnega vprašania pri deželnokne-žiih oblastih dne 10. septembra v Pragi. Praga, 4. septembra. »Union« poroča: V izredni seii občinsk ga sveta v Dobrzanu dne 30. avg sta so soglasno sklenili, prositi v spomenici nemške elane spravne komisije, da nai privolijo samo v tako spravo, ki določa, da je deželna blaznica v Dobrzanu nemška ter na ta način varuie nemski značaj mesta. »Sprave brez take določbe.« pravi sklep, »ne sprejmemo!« Moravski deželni zbor. Brno, 4. septembra. Nove volitve v moravski deželni zbor bodo naj-zgodnje meseca februarja prihodnje-ga meseca. »Viribus unitis.« Dunaj, 4. septembra. Prvi av-strijski dreadnougnt »Viribus unitis<-stopi s 15. septembrom v službo vojne mornarice. Meseca septembra 1910 so ga začeli graditi, v morje so ga spustili dne 24. junija t L Velikanska predstava. Dunaj, 4. septembra. Dne 15. t. m. se vrši v Rotundi na Dunaju velikanska gledališka predstava. Vpri-zori se drama »Miracel« avtorja dr. Vollrnollerja, uglasbena od Humper-dinga. Igralcev je 1400 med njimi 240 koristov. Notranjost Rotunde bo iz-premenjena v prostor v renesančnem slogu. Prostora bo za 10.000 oseb. Oder bo 80 m dolg in 80 m širok. Na odru bo več telefonov, da bodo rezi-šerji lahko v zvezi z igralci. Orke-ster bo dirigira! Ceh Oskar Nedbal. Nesreća na železnici. Pardubice, 4. septembra. Na tu-kajšnji postaji se je zgodila danes zjutraj nesreća. Dva tovorna vlaka sta trcila. Dva uradnika sta bila ranjena. Car prkte na rusko PoUtko. Lvov, 4. septembra Iz VarSave poročajo; V Spali, Skierniwicih in okolici se pripravljalo na sprejem carja. Obmejni grof Wielopolski ie baje carju nedavno tega v avdijenci zagotovil, da mu od strani poljskega prebivalstva ne grozi nobena nevar-nost. Kljub temu se vrše v okraju Skierniewice hišne preiskave. Iz Varšave je prišlo več sto stražnikov in orožnikov. Ogrska opozicija. Budimpešta, 4. septembra. Vo-dilni polinki ogrske opozicije so imeli snoći dolgo konferenco, v kateri so sklenili, nadaljevati boj proti Lu-kaesevem kabinetu z vsemi sredstvi tuđi v delegacijah. Poslužiti se hoče-jo v boju najskrajnejših sredstev, kar jih je mogoče najti. Budimpešta, 4. septembra. Z go-tovo^tjo se širi tu vest, da odstopi zbornični predsednik grof Tisza Še pred 17. septembrom, t. j. predno se sestane zopet parlament. Posledica Cuvajevega režima. Zader, 4. septembra. Ogorčenje nad Cuvajevim režimom in zagreb-škim procesom traja še vedno po vsi Dalmaciji. V Dubrovniku so se zedi-nila doslej nasprotujoća si dijaška društva napredna, srbska in pravaška društva k skupni akciji proti raz-meram na rirvaškem. Split, 4. septembra. V Ameriki se vrše povsod, zlasti v Zedinjenih tiržavah protestna zborovanja proti razmerani na Hrvaškem. Za Jukića zbirajo v vseh mestih. Doslej je došlo že nad 4000 K. Ustanovila so se ćelo društva pod imenom »Luka Jukić«. Zagreb, 4. septembra. Kraljevi komisar Čuvaj se je vrnil v Zagreb in zopet prevzel svoje posle. Mednarodni svobodomiselni kongres. Monakovo, 4. septembra. Svo-bodomiseini kongres, ki zboruje tu, se je bavil včeraj tuđi s problemom Icčitve cerkve in države v kulturnih državah. Senator Lima s Portugal-skega je poročal o tamošnjih uspehih ter izvajal med drugim tuđi sledeče: Jola je oproščena duhovščine, vo-jaška duhovščina je odpravliena, od-pravljen je zakon, ki prepoveduje, vprašati za očeta, uvedena je ločitev zakona, duhovniki dobe plačo od vernikov, jezuiti so izgnani, v kratkem se odpravi poslanik pri Vatikanu. Kongres je nadalje sklenil, za-htevati ločitev cerkve in države ter kot nadaljno konsekvenco ločite% cerkve in sole. Kongres se obraća do svobodomlslecev vseh držav, da pri-silijo zakonodajo k tej ločitvi, Verske družbe je smatrati za privatne družbe in je donustno za nje porabljati javna sredstva. Nemski cesar v Švici. Curin, 4. septembra. Nemski cesar je dospel v Ćurih ob 5. uri 20 min. kjer ga je pozdravil predsednik in večja deputacija. Cesar se bo udele-žil švicarskih manevrov, ki imajo za podlago sledečo nalogo: Sovražna annada je vdrla v zahodnjo Švico ter hoče prodreti skozi severno Švico v južno Nemčijo. Vojno, resp. mane-versko pozorišče je zelo gorato, do 1100 m visine. Manevra se udeleži 1309 častnikov, 2.3.624 vojakov in 5735 konj. Nadalje je priglašenih 140 zastrpnikov časopisov in 200 ino-zemskih častnikov. Crnogorsko - turska meja. Carigrad. 4. septembra. Pod predsedstvom turškega zunanjega ministra se je predvčerajšnjim se-stavila komisija za ureditev crnogorsko - turske meie. V komisiji so: ruski poslanik Giers, avstro - ogrski vojaŠki pooblaščenec polkovnik Po-niato\vski, crnogorski poslanik Plamenac in več turskih častnikov in policijskih izvedencev. Pariz, 4. septembra. Carigrajski poročevalec »Matina^ poroča, da mu je odgovorit Kiamil paša na njegovo vprašanje, če bo prevzel on nalogo, skleniti mir med Turčijo in Italijo, da tega ne bo storil, ker noče, da bi mu očitali, da je tujcem in ne-vernikom odstopil muslimanska tla. ludi če bi bila turska vlada pripravljena s kakim takim pogajanjem, ne more sultan zabraniti Arabcem, da nadaljujejo vojno. Turske čete v Tripolitaniji so se krčile na 2000 do 3000 mož, Italijani pa imajo tam šte-vilno vojsko. Naj tedaj Italijani v re-snici zavzemo in podjarmiio Tripoli-tanijo, potem ne borno uklonili. Toda katera vlada bi mogla doseći pri fanatičnih Arabcih, da prenehajo se bo-jevati in katera vlada bi mogla za-litevati od muzlimanov, da ne smejo Arabcem pomagati z ot>ieKo in oro-žjem. Carigrad, 4. septemnra. V okolici turškega prestolonaslednika so dobili zanesljiva poročiU o ugodnem napredovanju mirovnih pogajanj. Baje bo mogoče že v 14. aneh razglasiti mirovne pogoje. Albanija. Carigrad, 4. septembra. Ibra-him paša, vodja vladne komisije y Prištini, Je sporočil Albancm, da pri- znava turska vlada z malimi izpre-membami vse pogoje Albancev. Solun, 4. septembra. Listi poročajo, da so Albanci zažgali mesto Peč na več krajih. Ta vest ni potr-jena. Carigrad, 4. septembra. Ibrahim paša je posial v Skoplje 16.000 turskih funtov, ki naj se razdele med bedne Albance. Egejski otoki. Rim, 4. septembra. Sem je do-spelo odposlanstvo prebivalcev Egejskih otokov. Italijanska vlada pa je izrazila odposlanstvu po nekem Grku svoje obžalovanje, da odpo-slanstva z ozirom na resnost in koč-ljivost vprašanja ne more sprejeti. Odposlanstvo je nato oddalo spomenico, v kateri riše tursko upravo ter prosi italijansko vlado, da naj ne da Turčiji otokov brezpogojno nazaj. Odposlanstvo pa se je prepričalo, da je bila spomenica nepotrebna, ker je imela Italija že od prvega dneva sem, ko je zasedla Egejske otoke, namen, da jih vrne suvereniteti sultana samo pod dalekosežnimi garan-cijami za narodni in gospodarski bla-gor prebivalstva. Bologna, 4. septembra. Posla-nec de Marinis poroča listu »Resto del Carlino<', da je izvedel iz najbolj-šega vira, da bo Italija vzdržala za-sedenje otokov Rodosa in Stampagli-je, druge otoke pa bo vrnila Turčiji pod gotovimi garancijami. Poslanec pravi, da so v to privolile tuđi že druge velesile in da je tuđi Turčija s tem zadovoljna. Turčija debi pri-merno denarno odškodnino; Italija namreč prevzame en del turškega dolga, tako da bo Turčiji mogoče preholeti sedanje financijalne težko-če. Sedaj se baje trudijo obojestran-ski z^stopniki najti način, ki bi bil za oba dela sprejemljiv. Grška in Turčlia. Atene, 4. septembra. »Patri^ piše: Grška bo ohranila napram Turčiji svoje rezervirano stališče. Samo, če bi prišlo do vojne med Turčijo in Boćarsko, bi Grska tega ne mogla gledati mirno. Kolera. Carigrad, 4. septembra. Kolera v Damasku se še vedno širi. Atentat na ruskega ministra. Petrograd, 4. septembra. Na ru-skega prometnega ministra je bil izvršen atentat. Pred vlak, s katerim bi se bil imel peljati minister, so položili atentatorji pragove, vendar se je posrećilo preprečiti nesrećo. Nesreća v preraogokopu. Pariz, 4. septembra, v premogo-kopu Clarence pri Leusu. nedaleč od Pariza so se vneli plinl. Vsled eksplozije in ker se je neki rov podrl, je mnogo delavcev zasutih, Pariz, 4. septembra. Doslej so iz rova Clarence spravili na dan 23 te-žko ranjenih in 4 mrtve. 37 delavcev je še zasutih in ni upati, da jih dobe še žive. Egipet. London, 4. septembra. Kakor zatrjujejo tukajšni listi, so pogaja-nja za preustrojitev Egipta v kralje-stvo pod angleŠkim protektoratom v polnem tiru. Angleska je baje že dobila dovoljenje Francoske in Italije ter ponuja Turčiji odškodnino 500 milijonov kron.Sedanji khedive bi bil potem kralj, kar bi ugodno vplivalo na egiptsko prebivalstvo. Panamski prekop. London, 4 septembra. Uradno razgiašajo, da je angleska vlada pozvala vlado Zedinjenih držav, da naj predloži sporne točke pogodbe Hay-Pauncefote razsodišču. Nemski manevri. London, 4. septembra. Poročevalec »Dailv Express« je dobil striktno povelje, da se na noben način ne srne udeležiti nemških manevrov. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Ciril - Metodovo družbo«: Olga Petsche v Starem trgu pri Ra-keku 7 K, nabralo sedem fantov v gostiini »Petsche«; Jerele Cenka v Mojstrani 10 K, darovali ob priliki občnega zbora C. M. podružnice i. s.: obitelj Jos. Župan in Jerele po 2 kroni, gospe Smerc in Ambrožič, gospici Minka Hlebanja in Minca Peternel ter gospoda Janez Orehov-nik in Martin Hlebanja pa po 1 K in Jak, Kogoj, notar v Postojni 50 K, katere je plačal g. Anton Srebotnjak iz Predjame, da mu je g. Josip Prem-rov, župan občine Bukovje, odpustil žalitev in odstopil od obtožbe U 185/12. Skupaj 67 K. Za »Narodni sklad«: Gosp. G. K. nabrala ob »Avgustovanju« 11 K. Za »Domovino«: Večerno omiz-je pri R. Tenenti v Krakovem, svojemu ljubemu sodružabniku prof. Davorinu Karlinu v Častni spomin, mesto nagrobnega venca 10 kron. Ziveli nabiralci in darovalci! Baz&irfeno domaće zdravilo. Vedno večja povprasevanja po „Moll-ovem iran-coskem žganjn in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristrrega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2'— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOLL, c. in kr dvorni založnik na Dima;u, Tuculauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 4 19 1 „Nuisol" Bergmanna & Co. Dečin o/L. s I je in ostane prej ko slej nedo- segijivo v svojem popolnoma , ; naravnem barvanju las in brade. £ ^ V zalogi v plavi, rjavi in ^ crni barvi. — Cena steklenici j ' K 250. Dobiva se pri A. Kane, ' drogerija in iris. O. Fettich, ' Frankheim. 695 " *-j -J^-^-^. - - ^^A jm.^^m. A^^fc. *A^ _ ^J" I Serratmlfoz železnato Kina-vino Higijenitna razstava na Danaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim I zelo priporočeno od zdrav-[ niskih avtoritet ss Izborni okus* ss Večkrat odlikovano. r. Had 7000 idravniških spričevaL a J. SERRAVALLO, t in kr. dvorni dobavitelj TRST-Barko vlfe. 4484 Hefeoroto^ noročllo, ! £as Stanje i^ ■S. opazo- **J£ ^"S Vetrovi i Neb0 3 2. pop.! 729-5 18*2 si. sever deL jasno „ i 9.zv. ; 7324 12'1 si. zah. 4. 7. zj. ! 735*3 I 8*9! slab jug del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 13*1l', norm. 16-6° Padavina v 24 urah 0*0 mm. Žitne cene v Budimpešti-Une 5. septembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . za 50 kg 11 89 Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 11 32 R2 za aprii 1913 .... za 50 kg 1001 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 971 Oves za april 1913 . . . za 50 kg 935 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 46 Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 7*56 »vDrnitv* »lovonsUh prolesorjev" naznanja svojim članom, da je v poodeljek, dne 2. sept. umri gospod DAVORIN KARLIN c kr. profesor U. dri. ffim. ¥ Ljubljani ¥ p. 202. štev. SLOVENSKI NAROa Stran 5. Haihna iivaoa soba a dHi 15.11. j but ali irtz uji Več se trre t ^ostilni na Krft-feevskrai nasip« it 4. 3150 Preklic! Pftdpisui prtkli&en vse ta-ljive besede zoper stojo soprogo* V Ljubljani, 4. septembra 1912. 31 ^1 Franc Zajec- Ute se z* tatej ali sa 15. sepL mcblovana soba s kuhinjo. 3l58 pcnudbe pod šifro „Soba s kuhinji" na upravništvo »Slovenskega Naroda« proda se 35 on visok in 120 cm Jolg krnsen pes. pes je eno leto star, izboren čuvaj in spremlievalec — Xatan<*neie ooiasnilo te, proda po nizki ceni Ivan Sftar, gostilnićar na Toplicah pri Novera mestu. : Dobe se do 15. septembra 1912 :: iiTlioliii Kricnaistropna, novozidana, na pri az- oem kraju, kier se mesto najbolj razvija. ; Zraven je velik vrt, ki meri *-i orala in gospodarsko poslope. Proda se zaradi uolezni lastika. Cena K 16.000 H ša nese na leto 1100 K najemnine. več pove iz priiaznos-i Viktor B37C slikarski Kofster v Celju, Graška cesia 3. *I%illU&l ^ iil ali stenografinjo, 3143 —_ ki zna pisati na stroj, z^zzz — u oiliretfiia pisirr^a i!r. Jc:. iukia » Trsta Zahteva se znanje slovenske, poleg :e pa še nemške ali la*ke stenografi ;e. V^top takoj. — Plača po dogovora* Učiteljska družina sprcjme na brano in slaninuje 2 mirni, manjši deklici.3154 Več pove upravoiitvo »Slov. Naroda«. Dijak iz boljše hi se 3144 I dobi popsln. dobni oskrbo pri gira. pnfesorji. Naslov po Te upravništvo »51. Naroda«. i ta trgovi pomoli ' soliden in zncien proda ja lec z dobrimi phporoćili I se sprs)mo za trgovino z tonsko : konlekcijo od 1. oktobra za Niš (Srbija). Piača dobra In provizija. Ponudbe I s fotografijo in spričevali, kar se vse vrne, ; je poslati na naslov 3118 Josip I. Anaf & Kornp., Belgrad (Srbija), Kn. Mihajlova štev. 48. Ma pirila iti ! (tuđi ženika), vešča knjigovodstva ter posebno dobra v računanju Osebe stalno name>čene v sentpeterskem ali pa kolodvorskim okra u imajo prednost. iS'užba se odda začasno tuđi samo poldnevno). Pismene ponudbe s rrepisom zadnjega slu'henega >pr'čevaTa n navedbo pogojev na uprav »Sov. Naroda« pod ^»fro: „Starejša moć". 3153 Proti praha]em, loskinam in izpađanju las drluje KuJIiolJ««- prlznans Tu-ehiDn Mlara katera okreoSu;© lasice, odstranjuj« lučko :n preprečuje izpadarsje las. 1 tUfUlr1«!e« z asttiofl^TU fl Kronc« Razpc5il;a se 2 obratno nožto ne mazv kot cve steklenici. Zaloga vsen prezkušenh zdravil, medic. rril, r^edicin«!. vir, špeoHaH-t*tf n«jf nes&in parfuT^^, kirurgiikih o^-vez, svežih mineralnih vcd itd. Bež. leKnrnn Milana ieusteks v Liubljeii! R^e*a cesta št i. poleg novoztrrajenefra Fran foiefovega ubi i. mostu 17 V tei lekarr: dobtvaio zdravila tvđl člani bolniških blagain iuine želcznice, c. kr. tobacne tovarae in okr. bolničke | bi aga ine v Lfnblfani. i Splosna priljubljenGst preskušenega ; franckovcga. kavinsga prtdatka* Dripisati je njega nedo-sejni isdatntsti v jedru, okusu in barvi * 3 kavinim mlincf^orru V Povodom začetka sole priporočn rrcocLruoL trt šport/lcl trgovtrut P. Magdićj Ljubljana wm~ rtcLsproti glavne pošte ~mm za dijake in dijakinje /cerilo, klobuke, čepiće, majice, nogavice, rokavtct, tležnike, kravate, tiuramtiice, podveze, zepne robce, r/latmike, krtaČe, milo, predpnsthike, pase, torbice, u gutnbe, tnoderec, telovadne bevlje Ud, Ud, ~ CANADOLINE se sprcjmejo na stanovanje in hrano. Terezija BabSek, Rimska cesti 7, II. vr. 13. liče so dobro lrarfena S I w 1 li 3s ki naj bi bila objednem voditeljica v delavnici, ter več ,1111 : a\alPji » 4ira ^F 3on^L ajfcJK. TS« Bi H^ s ■ ^^■■^^■■9^B 1b Bn i^^iB IV ■■■■ H ■ Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravniitvo »Slovenskega Naroda«. J. Žamlfeii čevljarski moister v Ljtisl^Ei, Gradišće 4 izvrsuje vsa cevlj.irska dela do najfi-nejse izvrsitve in priporoča svojo zalogo storienih čevljev. Izđelnje tud! prave qorsko in teHopadske čeirlfe. Za naročila z dežeie zadostuje kot mera iprpcslan čevelj. 245 Prost@¥9l|no s@ proda obširna enonaostropua 3045 !gr/ na jako nn.metn^m ^■^ m.p-ta v Metliki na ftli^^« Doleojskem, v u-a~ w m 5 *jk ten obstoji že nad 40 fe « Wi Š0m ^et trgovina, bodoč-St jB '^ p! I nost za vsake^a za-S Ijj * ^> y ^ gotovi ena, ker se bo "v '&'"■ 'š }*:'■**$ promet zelo poveČal anp. na ]astni«ca hiŠe Janka Hranilo^Iča, irgouca v Karlovcu na Hrvaškem. napi^odaj. 314S Zidava v Vihnem sloj^u, enonadstropne, tik stojeće, z velikimi vrtovi t lega krasna, prosta Pripravni ste za veliko vinsko ali mehano trgovino, kakor tuđi za drugo podjetje. Cena prtmerna, pla-čilni obroki zelo ugodni. HiŠi ste tuđi posamezno naprodaj. Ponudbe na upravništvo »SIovnsirena Naroda« pod ^ifro „Dve hlSi^. Zl^m NajboljŠa in najzdravejša «—*— je dr. Drailea „N&RIL", k. daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklcnicah z navodiiom po 2 K, velike po 4 K, pri Stefan Sfrmoli Ljubljana, Pod TranČo št. 1. : Poulične iminko m puder najiineje i po zmernih cenah. Tapetnik Dragoiin Puc Liiljaoa, Marije Terezije cesta štev. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to str oko spada- joča dela. Vollka IzImt zgotovllonih : divanov : otomanov in moiroccv. Akviziter ia oglase se išče 3142 proti visoki proviziji. — Ponudbe pod MC. M.M na upravništvo »SI. Naroda«. Odvetfliškl Kandidat se sprejme. 3:5lJ Ponudbe ur>ravništvu »Slov. Naroda«. Moderno 2245 s 4 oziroma 5 sobami in drugimi pritikiinami se 6đda zn avgustov rok Poljanska cesta št. 22. Odda se in proda star stresni stol (cimper) na N&čvojvođe Friderika (0rn-fcarjevi) cesti stov. 1. 3105 jpUJUiJiiU pl uiluJUltlU za žensko koalekcifo iz dobre hiše z najboljšimi priporočili se mm 11. oktobrcm za M (Srbija). Plača jako dobra. Predncst imajo one, ki znajo dobro krojaški posel in so lepe zu-nanjosti. — Ponudbe s spričevali in Če mo-goče s fotografijo, ki se vrne, je poslati na Josip i. Anaf & Kosni., Belgrad, (Srbija), Kn, F&hapova štev. 48. na DiiuaisLI cesti v LiubMani pred deiavskimi hisami in na filincah takoj ob mestni meji na TrŽ3Ški CGStl, vse z najlepšo lego so po izberi za --------------primerne cene----- na pi*odaj« Vrč -e '.-■'■'ivr t->-\ 'astniku JOS. Trilriič, aa Gliscah 37. 2416 , Odda so tako] 313! mesečna soba s posebnim vhodom na Sv. Jakoba trgu 7, I. n., desno. i se sprejsne na hrano in stanovanje, glasovir na razpolago. — Več se po-izve pri hiŠni gospodinji, Kladezna ulica štev. 9. 3103 3 dljaklnie ali 3 dijaRi se sprejmejo 3 zdslovaaje mm. veiuv. trakei itdl Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. i Vrtnarila u \M\ tesli šl. 3( Učenec ki ima veselje do krojaštva, teli kot ▼afOBOC TStopitL — Naslov pove iz prijaznostt uprav »Slov. Naroda«. 5090 Krojaškc pomoćnike sa damske obleke, prve moči, sprejme ob dobri plači prvi damski modni salon I Kune, Cjftbljana, prescrnova ulica 5, I naflstr. 3140 I I S1Zoowi $ BbE n s * > *• * • ■■^■■■■■^ 2 ^ta J B HiHM^BHBBBiHH "r B^BH f H PIzdeluje za letošnjo ^g sezijo najceneje ^K < uje a klobase _, >n .. .. maslo e 2 .. .. niapiol g 2 . .Oj a ■■■ Nadalje: 3128 ^ 2 Vreče za klobuke ^ ■■ s tiskom. * k Vrećice zabonbone jh v vseh vrstah. ffl IVAN BONAČ sin V LJUBLJANI, Čopova cesta. Zavod za ortopedtčno tdovadbo 3067 v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstno skrfvljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenaka ledja ----------------- itd. je w Gosposki ulici št. 8, pritlično. -------------— Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam. Redka prilika. Redka prilika.! Velika moderno urejena I se oa najboljšem kraju nekega mesta Kranjske radi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji 3076 odda v naf em, eventuelno s hišo vred proda, Ugradnja \z pošiijoti bo posredovaloo pišamo Peter Matelič, Ljubljana, Skofja ulica 10. Telefon 155. | priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemiČnih I ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor: mli lagodovka, jaboicnl biser, kristalna dtrooada. mallnovka i. I Pri naročitih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvel". I Z odličnim spoštovanjem 2689 I PAJ-ftilf ^f A?l/A destilacija rasti, in sadnih arom ter eks-I rUlulK ^reCKO tra^tov itd., Ljubljana, Slomškova ul. 27. !___________________________________ Siuger Ko. ileln. ižta i. stroiev Licbljana, Sv. Petra cesta 4. * Kranj. - Kočevje. " Novo mesto Kmetovalcl poseslnifci pozor! Mlafilnice za ročni pogon ter pogon s silo, navadne in kombinirane s čistilno pripravo, mlini za sadje, za moko in za ?rotati, stlskaloice za grozdje in seno, ge-pelfni, slamoreinice, motorji znamka IHC in kotle za ^ganjekuho, ter sploh vse poljedelske strofe naj-boljSe sestave, zajamčeno brezhibnega delovanja, v naj-večji izbiri ter po najzmernejših cenah dobavlja obče- znana tvrdka s polfedelskimi strofi in ieleznino Ft. stupico IM«. M Mit ODI ^ Največja zaloga orodja in želez-p:: nine ter stavbnega materijala. '. Proračuni, teniki in obisk zastopnika na željo tiiezplafii :: TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: I Hesljeva cesta št. 2G (poleg pliname) IZDELUJE: Hesljeva cesta št. 26 {poleg pliname) I Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi ♦ elek- moderne apnenice. I * mostove * strope ♦ vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * I dvorane * zazklke prevzetje zgradb * bine * mlini * žage + Obisk strokovnih I ;;;;; turbin. ::::: : tehnična mnenja. :::; opekarne in ;;;: inzenirjev na željo.