Poštnim plačana t gulovInL Leto LXV.„ št. 18 Ljubljana, sobota 23. januarja 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — i-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. j KONEC POLITIKE KONCESIJ Odločna beseda Lavala na naslov Nemčije — Nemška diplomacija v zagati K predavanju župana dr. Dinka Puca še nekaj zanimivosti — Naglica in tiskarski škrat zakrivila nekatere netočnosti v poročilu Pariz, 23. januarja. Včeraj je bila pozno zvečer zaključena tridnevna debata o vladni deklaraciji, s katero se je nova Lavalova vlada predstavila poslanski zbornici. Debata je bila izredno živahna ter je dokazala, da je francoski narod v pogledu zunanje politike, zlasti pa v pogledu politike v reparacij-skem problemu in v odnosa jih do Nemčije popolnoma solidaren, dasi ravno so mnenja o metodah različna. To solidarnost je podčrtal ministrski predsednik Laval tudi v svojem zaključnem govoru, v katerem je podal resorne cele debate in jasno očrtal stališče Francije. Laval je po razložitvi zgodovinskega razvoja rearacijskega problema in po raztolmačenju zadnjih dogodkov, ki jih je izzvala Bruni ngova izjava, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij, jasno in odločno poudaril, da Francija ne more dopuščati, da bi zastarela njena sveta pravica na reparacije. Ako bi Nemčija nadaljevala svojo politiko, ki gre za razveljavljenjem mednarodnih pogodb, potem bo Francija uporabila vsa sredstva, da prisili Nemčijo k spoštovanju prevzetih mednarodnih obveznosti. Zbornica je sprejela to Lavalovo izjavo z dolgotrajnim odobravanjem. Laval je nato še očrtal stališče Francije v razorožitvenem vprašanju in poudaril, da Francija ne more pristati na razorožitev, dokler nima jamstva za svojo lastno varnost. Ob koncu svojega govora, ki ga je zbornica poslušala z največjo napetostjo in ga često prekinjala z odobravanjem, je Laval naglasil, da bo Francija slej ko prej ostala zvesta svoji miroljubni politiki ter da bo nadaljevala politiko mednarodnega zbliževanja in sodelovanja, ki jo je započe! Briand. Zbornica je nato z ogromno večino 312 glasov proti 251 izrazilo zaupnico Laval ovi vladi. Seja je bila nato zaključena in zbornica odgođena do prihodnjega torka. Odmev v Nemčiji Berlin, 23. januarja. V tukajšnjih krogih je izzval sinoćnji ekspoze francoskega ministrskega predsednika Lavala v poslaski zbornici pravo konsternacijo. Nihče ni pričakoval, da bo Francija po odgoditvi lausannske reparacijske konference vztrajala na svojem stališču. Zato je odločnost, s katero je Laval podčrtal francosko stališče v repa raci j skem vprašanju, vse kroge iznenadila. Listi se za enkrat še vzdržujejo komentarjev in čakajo oči vidno na to, kako stališče bo zavzela vlada. Povdarjajo le, da po tej poti ne bo mogoče najti izhoda iz nastalega položaja do končne ureditve reparacij-skega problema. Izvajanje ministrskega predsednika Lavala ponavljajo v ostrejši obliki že doslej znano francosko stališče. Nova pogajanja za sklicanje reparacijske konference »Lokal A n z e i g e r«, povdarja, da kljub vsemu ni treba izgubiti vseh nad in beleži v zvezi s tem govorice, da se bo lausannska konferenca sestala 16. februarja. List po vda rja, da se nadaljujejo diplomatski razgovori med Berlinom, Parizom in Londonom ter da nemška vlada slej ko prej želi, da bi se reparacijska konferenca sestala čimprej. Po vesteh iz Londona se bodo 8. februarja sestali na razorožitveni konferenci v Ženevi ministrski predsedniki Nemčije, Francije in Anglije ter se bodo pri tej priliki dogovorili glede sestanka reparacijske konference. Amerika se ne bo vmešavala New York, 23. januarja, p. Ameriški podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve Castle je izjavil, da je od-goditev lausannske konference povsem evropska zadeva, ker se Amerika ne namerava vmešavati v reparacijske debate, ld jih smatra za povsem evropsko vprašanje. Tudi vprašanje o vojnih dolgovih bo morala rešiti Evropa sama brez ameriškega sodelovanja. ——i' — wm m mm ■ ■ Ljubljana, 23. januarja, O velikem govoru župana g. dr. Dinka Puca, bi ga je imel v četrtek zvečer na sijajno obiskanem družabnem večeru društva trgovcev >Merkur< v restavraciji >Zvezdi« o gospodarstvu mestne občine in gospodarski kriz;, razpravlja in se vanj poglablja vse mesto, veliko pozornost so pa prepričevalna izvajanja našega g. župana gotovo vzbudila tudi v vseh komunalnih krogih naše banovine, prav tako se bodo pa čutili odmevi presenetljivih ugotovitev tudi po vseh drugih večjih mestih, države zlasti v odločilnih krogih. Iz izkušenj najnapornejsega dela v težkih letih, ko so se cb najrazličnejših naglih izpremembah političnega in gospodarskega vremena pojavljali vedno novi eksperimenti z vsak čas drugimi načeli in sistemi, porojena dognanja ljubljanskega župana so bila tem krogom najboljše mišljeni opomini, ki jih prava razsodnost upoštevati mora. Senzacijonalen je bil pa govor župana g. dr. Dinka Puca predvsem za vso javnost, ker je ta govor v naši državi prvi odločni javni afront proti pogubnemu principu štednje, kjer je govornik navedel tudi vse porazne posledice tako ne-ekonomskega varčevanja, kakor so ga pri-digovali čirom države in zahtevali tudi odgovorni vodniki narodnega gospodarstva. Nastop našega g. župana proti nevarnemu varčevanju je v največje zadoščenje trgovstvu in obrtništvu, prav tako pa tudi delavstvu, torej stanovom, ki jih je nepremišljeno izvajanje diktata štednje pretilo uničiti. Vsem srednjim in zlasti nižjim slojem je pa županov protest proti temu usodnemu načelu zagotovilo najučinkovitejše tolažbe in olajšanja sedanjih skrbi polnih razmer z novimi občinskimi investicijami v znesku 50 milijonov dinarjev. Kdor more in ga je volja, naj le raz-siplje svoj denar, naj se zabava in naj pleše, saj so nevihte na denarnem trgu svet tako zbegale, da leže ogromne vsote denarja mrtve v debelih volnenih nogavicah. Nešteti skriti tisočaki so se prezračili šele pri žigosanju tudi pri nas in le premnogo se jih zopet smradi pod plevnl-cami namesto, da bi denar donašal korist in se množil. Govor g. župana je bil doU* poldrugo uro in izredno zanimiv, a g. župan je že od nekdaj s-trah vseh etenografov, zlasti pa starovenkih komodnih poročevalcev, ki se tudi brez tega zanašajo na svojo preizkušeno rutino. G. župan je pa zlasti nagel, .kadar govori s svojimi prijarteJji, kakor je to pred govorom sam poudaril — ni torej čuda, da je v našem porocima marsikaj pomot, ki so jih pa gotovo već popra-vifli ze čitatelji sami. Pogrešno eodbo o županovem govoru bi lahko predvsem vzibtudiFLa navedba, da znaša prebivalstvo Senzacijonalen sklep beograjskega sodišča Bepgrad, 23. januarja. Občinsko sodišče v Beogradu je izdalo danes senzacionalen sklep, s katerem se uvaja postopanje proti bivšemu beograjskemu županu Milošu Savčicu in bivšima podžupanoma dr. Stojadinoviću in Vojisla-vu Zadžini zaradi najetja švicarskega posojila in oddaje koncesije za zgradbo beograjske električne centrale. Vremensko poročilo Ljubljana, 23. januarja. A A. Vremenih o poročilo direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj. Ostrica —Bohinjsko jezero —6, megla, snega 18 centimetrov, Brežice —3, oblačno. Celje —1, oblačno. Dravograd—Meža —6, megla, snega 8 cm, Jesenice —5, oblačao. snega 12 cm, Kamnik —3, snega 2 cm. Kranjska gora —10. jasno, snega 35 cm, Kočevje —5, oblačno. Kotoriba —2, oblačno, Ljubljana gL kol. —4, oblačno, Ljutomer —Z oblačno, Maribor gl. kol. —3, oblačno, snega 5 cm. Novo mesto —3. oblačno, snega 10 cm, St. Janž na Dolenjskem —1, oMačno, snega 2 cm, Tržič —5. 'jn lačno, Rakek —5, oblačno. Ljubljana, 23. januarja. JZSS je davi prejel nastopna vremenska poročila: PLanica-Slatna: —6, 40 cm snega, jasno, sneg pršič, smuka idealna. Koča pri Tamarju v Planici: —7, 75 cm snega, jasno, sneg pršič, smuka idealna, skakalnica pripravljena. našega mesta sedaj dvakrat tolako kot leta 1914. Seveda >e g. župan le mislil itn rudi jasno povedal, oS v še neinkorporiranih »predmestjih« Vič, Moste rn Zgornja Si^fca. Tako jc torej g. župan rekel, a poslušalci so bih vendar mnenja, da je ra>dunal mnogo prenizko številko, saj v teh krajih živi f*otcm> vsaj toliko Ljubljančanov, ki imajo v mestu službe in zaslužek, razen tega pa žam od Ljubljane z večine tudi vsa Mizntja rn daljne okolica, ki s svojimi obrtnimi m vTtnimi ter polj.skimi pridelki zalaga mesto. Vcltca Ljubljana ima dano; po*o»vo 100.000 prebivalcev! Če smo nadalj- i-z 1,2.(HK) Din učiteljskih stanarin napravili 2.U00.OO«). mm) pri milijonskih vsotah to števili-o kfOpfco zaokrožili ranrsgor, zlasti je pa razumljivo, da se taka malenkost pr-. Jc polog člo- veka sedi po vsem m-j^tu znani v/orno tri-Jii in vzgledno mirni pred»edrHk l>ru-*t*va hišnih posestnikov. Kar se tiče mestrnn potojii, >c g. ^upa-u natanko navedel, da je bil merit'., zaklad L 1914 obremenjen s približno 10 milijonov zlatih kron dflflfft, Lur bi dalo vak>H-zirano najmanj 110 milijonov LXin. Dau>eK je mesnti zaklad oblCBMDjca h 12*' milijoni Din, tako da je breme ie RCCaflfaa viš-j c, pri čemer pa mocj—q ie up- š redari, d« je v tej vsoti samo 4S milijonov n^prodiik-tJvinih investicij, ker smo jth /autla+i v ceste in podobno ter izda'i /a "i»'stvo, torej tudi za trtvari, ki eo koristne vev. .«> prebivalstvu. Glede povračila ntOO^nih dd-<*ov je pa g. župan rekel, da bo 45 milijonov L>in povojnih dolgov pkuv.:i.ih /e i*w 1943-, a mnogo predvojnih posojil bomo p ravnali šele do 1. 1975. Da je včerajšnji podnaslov >Posledica principa štednje »o porazne« le na-gajivost tiskjnskcja Sikrata, Id je iz *porraz.ntih posledic- napraivil »prasne«, je pač žc opazil vsakdo s..cn, pač rmo pa včeraj morali zaradi pomanjkanju prostora izpustiti prav razvesljivc številke o napredku Ljubljane, ki sc tičejo karml-ov, vodovoda in omrežja mestne e^olrtorarn-e » plinarn^. Kanalov jc mestna občina v BMhlJph šrLr.li letih sezidaia 18 km in jih vnanio sedaj 58 km, tako da amo v zadnjih šri-irih letih napravili eno četrtinro vse kanalizacije. Vodovodne cevi so btle pred 4 leti dolge 95 km. sedaj jih imamo pa /e 133 km, torej tudi za celo četrtino več kakor prej. Sedaj meri omrežje mestne flk-fc-trarne 203 km. a pred 4 leti je bio do igo le 150 km, pa smo torej v zadnrm sfirifti letih napredovali tudi za voč kot za četrtino. Plinske cevi so bile dolge pred 4 loti 25 lom, sedaj pa že presedajo daljavo 35 km> tako da nmo napredovati prav tako kar za. na«d četrtino. Da pa v teh splošno koristnih napravah leže teifci mflijoni, j« jasno tudi lajiGcu in nAjs^Tožjeane krvtilaa. Dovje-Mojstrana: —6, na podlag. 3& cm snega 5 cm pršića, jasno, srrraka idealna. Skakalnica uporabna. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: —8. 30 cm snega, srenj, smuka idealna, drsališče na jezeru pripravljeno. Zelenica: —4, jasno, na stari podlagi 6 cm pršiča, smuka prav dobra. Kofce: —2 zjutraj, opoldne na soben -J-3.5, 30 cm snega, deloma osrenjen, popoldne solna t. Smuka prav dobra. BIoke-Nova vas: 30 cm snega, na zamrznjeni podlagi pršič, »muka prav dobra. j TRADER HORN Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA dants ni poslovala. V prostem prornotn so notirali: Devize: Amsterdam 226251 _ »a6'j.35. Bruselj 783.43 — 785.79, OonLh 1097.25 do 1100.55, London 193.98—195.58, New York 5601.36—5618.36, Pariz 231.29—221.95, Praga 166.56_167.06, Trst 282.02—284.44. INOZEMSKE BORZE Curi h: Beograd 9.10, Pariz 20.18K, London 17.67, New York 512.50, Ba-osalJ 71.35, MIlan 25.79, Madrid 42 79, Amsterdam 206.25. BarKn 121.15, Sofija 3.70, Praga 15.18, Varšava 57.50, Bokarcfita 3.06. Poslovanje fašističnega posebnega sodišča Statistika političnih procesov v Italiji v drugi polovici preteklega leta Najbolj je bila prizadeta Julijska Krajina Riin, 23. januarja, ž. V drugi polovici leta 1931. je fašistično posebno sodišče za zaščito države in javne varnosti opravilo mnogo posla. V štirih mesecih je izvršilo relo vrsto procesov in obsodilo nebroj ljudi na tisoče let ječe. 0 njegovem delovanju so mani naslednji podatki: Proti političnim osumljencem iz Julijske Krajine je sodišče izvršilo šest procesov. Obsodilo je 70 obtožencev na 307 let. Iz Emilije: 6 procesov, obsojenih 51 ljudi na 167 let, iz Lombardije 5 procesov, obsojenih 36 obtožencev na 210 let. 'Iz Pijemonta 4 procesi, obsojenih 37 ljudi na 133 let. Iz ostalih pokrajin IS procesov proti 80 obtožencem, ki so bili obsojeni skupno na 148 let. Pred rednimi sodišči se je vršilo 12 političnih procesov. Obtožencev je bilo 335, 218 so jih obsodili na 1034 let V celoti je bik) v drugi polovici lanskega leta v Italiji 51 procesov pol;tične narave, 609 političnih obtožencev, 427 obsojencev, ki so bili obsojeni skupno na 1900 let Z najtežjim obžalovanjem je treba ugotoviti, da so tako izredno sodišče za zaščito, države kot redna sodišča inscenirati največ procesov proti političnim osumljencem iz Julijske Krajrine. Tudi število obsodb in prisojenih let kazni je presedalo števjlfce iz drugih vse večjih dežel. Baš te števnlike so najboljša priča, da je izredno sodišče fašističnega režima postalo po uvedbi novega itaLijanakega kazenskega zakonika v veli javi baš zaradi politike, ki jo vodi fašistični režim v obmejnih, pokrajinah proti slovanskemu elementu. Mussolini proti sedanji carinski politiki Reparacije in carinsko zidovje vir vsega zla — Lepe besede hi nobenih dejanj Pariš, 23. jan. sj. Šef italijanske vla Sj. de pač čuti skupaj z nemškimi nacionalisti, da je razvoj dogodkov, ki jih ni mogel nihče pričakovati, napravil reparacije za nai-slabotnejšo točko mirovnih pogodb. Čeprav na eni strani ni mogoče tajiti, da ne bi bil gospodarski položaj Nemčije silno težaven, pa je na drugi strani ravno tako jasno, da so dobile reparacije po Bruningovi izjavi, da Nemčija ne more in tudi ne bo mogla več plačevati svojih političnih dolgov, poleg gospodarskega tudi politično obeležje. V njih se je namreč koncentrirala revizijo-nistična teza. Brez razprav, brez kompromisov se morajo reparacije ukiniti. Cim se je ta revizionistična barva pokazala jasneje, je tudi Mussolini, ki že od leta 1922. sanja o reviziionističnem bloku z Italijo na čelu. zagrabi! reparacije. O dobičku, ki bi jra Nemci dobili iz take politične formacije, Mussolini sicer še nikdar ni govoril. Tudi ni še v svojih neštetih govorih, v katerih je propagiral tako revizionistično konstelacijo, še nikdar omenil koncesij, ki bi jih dal Nemčiji. Pri njem je odločilen činitelj pač samo »sacro ogoismo«, sanje o veličini Italije, ki bi morala zavzeti prvo mesto v Evropi, čim bi bila Francija potisnjena v ozadje. Osnovna misel, oslabiti moč Francije, ki se vleče kot rdeča nit v italijanski zunanji politiki od dneva, ko je prišel fašizem na oblast pa naj bo že s kakršnimikoli sredstvi, je tudi v Mussolinijevi kampanji za črtanje reparacij tako točno izražena kakor sploh v vseh njegovih revizijonističnih govorih. Ni se še polegel odmev reparacijskih člankov v »Popolo d'Italia« in že je pri- 1 občil Mussolini v londonskem listu »Sunday Dispatch« pod naslovom »Val blaznosti« nov članek, v katerem srdito napada sedanjo gospodarsko politiko držav, ki se vedno bolj zaklepajo za carinskimi zidovi. Mussolini ima sicer prav, če obsoja skrajni protekcijonizem, ki danes onemogoča normalno izmenjavo dobrin. Toda za razglabljanji, ki jim bi moral pritrditi vsak narodni gospodar, pa se zopet skriva politična ost. Mussolinijeva izvajanja kulminirajo namreč v ugotovitvi, da je neposredon povod za ta nezdrav pojav v mednarodni trgovini kopičenje zlata v Franciji. Narodi ne morejo plačevati svojih obveznosti, ker nimajo zlata. Plačali bi jih lahko samo z blagom a to jim ie zopet nemogoče, ko so jim velika trgovska pota sveta zaprta. Članek, ki je izšel v »Sunday Di spatehu«. je samo nadaljevanje člankov v »Popolo d* Italia«, kjer se pobija francoska reparacijska teza. Istočasno s tem člankom je namreč nastopilo italijansko časopisje z dokazi, da povzročajo reparacije nenaraven tok zlata iz države v državo, vsled česar nastane ponekod pomanjkanje, drugod pa preobilica zlata. Vse to pa ima zopet za naravno posledico naraščanje cen domačim proizvodom, kar povečuje uvoz iz držav, ki zaradi dragega zlata dotične predmete mnogo cenejše izdelujejo. Vse skupaj pa vodi do uvajanja zaščitnih carin, ki služijo kot umetno sredstvo omejevanja uvoza. Kakor izgleJ- '>*~'"->T**-ir-a teza 0 ZVezi reparacij z zaščitnimi carinami na zunaj logična, vendar kažejo dejstva, da se danes vse države, naj si bodo bogate ali revne, obdajajo z zaščitnimi zidovi. Tudi Italija sama, o kateri pač nihče ne bo trdil, da se koplje v zlatu, ima pravi prohibitivni carinski sistem. Ce bi šla Italija z dobrim vzgledom naprej in znižala vsaj on'h 15 odstotkov, za katere je pred pol leta zvišala uvozna carino, bi imel njen korak zelo blagodejne posledice. Toda pri reparacijah in carinah gre žal samo za lepe besede, ki naj bi shiž'le italijanskemu svetemu egoizmu. Ravno v tem, da je v Evropi danes čuti toliko lepih besed in videti tako malo dejanj. Teži ona slabost, ki izpodk^uje Evropi življenje. Danes nepreklicno zadnjikrat! p JUTRI NOV SPORED! Jj Velesenzacija! Govoreči velefilm! ■ Polkovnik KEDJL Generalstabni polkovnik — izdajalec Avstrije! Vohunska afera, ki je vzbll-d'Ta nepopisno senzacijo po vsem svetu! THEODOK LOOS LIL, DAGOVER Izven progTama >Foxov« zvočni tednik, med drugrim > Sprejem naSeg-a kralja v Parizu« Elitni kino Matica Telefon 2124. Minister g. Pucelj v Ljubljani Ljubljana, 23. januarja. Davi se je priptv !jal r Ljubljano minister za narodno zdravje in socialno politiko gosp. Ivan Pucelj. Gosp. minister jje ob 11. prispel v splošn'J bolnico in si nato t spremstvu ravnatelja bolnice g. dr. Gerloviea ogleda] vse oddelke ter se podrobno zanimal «a posamezne napravo in tudi za potrebe bolnice. Obljubil je tudi zavodu svojo pomoč. Namestnik finančnega ministra Beograd, 23. januarja. M. Ker se bo finančni minister dr. Gjorgjević, ki je včeraj odpotoval v Švico, dalje časa mudil v inozemstvu, je Nj. Vel. kralj imenoval za njegovega namestnika notranjega ministra dr. Milana Srškića. Iz državne službe Beograd. 23. januarja. Z odlokom prosvetnega ministra sta premeščena na lastno prošnjo: prof. Peter Zavrtnik iz Novega Sada na I. realno gimnazijo v Ljubljani t/i prof. Janko Presker iz Novega mesta v Mariboru. 9tran 2 »SLOVENSKI NAHOD«, dne 23. januarja 1932 Zdravstvo in občinski proračun Za zdravstvo |e v letošnjem proračuna ljubljanske ob* čine skoraj 1,800.000 Din LJubljana, 23. januarja 1932. Poleg socialnega skrbstva je v proračunu tjuoLjaneke mestne občin« tudi ena imj-važnejžih postavk za zdravstvo. Saj o.re za eminentne interese prebivatetva. za rve foro zdravje Zato je obema rudi leto© v proračunu določila skoraj 1.800 000 D v za zdravstvo m je bila ta postavka v primer z kmsJco in predlansko celo znatno zvišana Lami je bilo namreč za narodno zdtav* rvo porabi leno 1.675.961 Dm. Setošnji Drnnačun pa preovrdeva 1.789.067 Dm izdatkov Tu 9o vsii izdaifc' za razne zdravstvene rr socialne naprave, za mestni f.^ijcai r^se^rin-o postajo, zasi!no bolnico. Osrednro protrm-berkulo/,no ligo v Ljubljani, mestno onsve-tovalnico za šolsko mladino, [jodk&o kopel, letno kopališče ob Ljubljanici, bopaijdfr na Taboru. kopaHšcr v Mednem. za javna sfarauiSča itd. Važno socialno rn z*i rajvetv eno delo opravlja v Ljubljani m^tn! fiz;kat. ki brezplačno zdravi mnogo l rudi, nakazuj zdravi!^ skrbi za dcsinfekciic izolacije, h-ddfccije *td. ter kontrolira razne zdravstvene naprave v mestu. M ostmi frzikat zaposluje več zdravnikov in pisarniškega of*>h-ta Izdatki za to osobje znašajo letiK 404.470 Din, rodbinske doki ade za 16.650 Dm. Po!eg tega je v proračunu določeno 2365 Din za tužitelje Pri ttzikatu ^apo sleni delavec dobi vse leto 19.263 Dm. za kurjavo urada in razne druge stroSke )? pa določenih 15.201.Ni Di>n. Skupaj znašajo vw i=zda»tki za fizikat 457.950 Din, REŠEVALNA POSTAJA. Največji znesek je v proračuna zdravstva določen za reševalno postajo, »an- je tu *" razumljivo, saj vrši ljubljanska reševalna postaja zelo važno nalogo. Re'.evail-m postaja zaposluje 6 reševalcev. 1 *ele-fonistn. 2 šoferja m 1 pomožnega km jogo-vodjo, ki prejemaijo 18.560 Din na leto. rodbinske doklade pa znašajo 35.150 Din m izdatki za službene oblake ter razno opremo 18.072 Din. Vzdrževanje reše\.i':i:h avtomobilov in voz je seveda zvezano z velikimi otroški Anuiteta od posojila zna^i 28 212 Din. stroški za 3800 kg bencina 2S.500 Du veliki so tudi izatki za popravila nabavo potrebščin, pnevmatik, za pleskanje »t d. Za to je določenih v proračunu 139 971 Din Konji bodo letos odpravljeni in poide sta ti reševalni voz v pokoj. Namesto reg-p e' bo oboma nabavila nov reševalni avto. za katerega je v proračunu določenih 160.200 Din. Razni drugi izdatki znašajo 4001 Dm. škupm izdatki za reševalno postajo pa 538.954 Din. ZASILNA BOLNICA, OSREDNJA PROTITUBERKULOZNA LIGA ITD. Zasilna bolnica v Ljubljam ooremenju-]e proračun za 26.290 Din Kakor pro'šnja 'eta se je pa tudi letos občina zaveda'a važnosti pobijanja na t za vratno i še moril k p človeštva — jetike Zato je v proračunu dn Za šolsko mladino ie na razpolago mestna posvetovalnica kamor priha-a^ rocb-te'ji šoloobvezne dece po brezplačne nasvete itd Za posvetovalnico je v proračunu določenih 15.000 Din Agilno društvo TKO Atena ki tako požrtvovalno *-krb* za našo m!admo. dobi letno za svoj ortope-dičmi zavod, v katerem ortopedično zdravi siromašne otroke, podporo z znesku 24.000 Din. To akcijo mestne občine pozdravljamo, želeti bi bilo le. da bi bili deležni večje in tudi 6 tal ne podpore vsi našri sporta« klubi z'asti pa SK Iliriia ki je gotovo prevzel« važen del socijalnih nalog mestne občine m katere zasluge za ra'adino so nedvomno zelo ve! ke T udri njene naprave, zlastr kopališče. Ici je v ponos mestu in za pospeševanje ruiskeca prometa velike va>žir»osti. zaslužijo podporo! V proračunu ?a razmo-^erosti je postavka 100.000 Din m raizina jTTištva in upamo, da naš apel ne Ho zaman! » Ljudska kopel, ki sicer že davno ne odgovarja praktičnim in tuda ne higijenskim potrebam, obremenjuje občino za 145-600 Din Največji so izoatki za porabo vodt in ^urja-ve v višavi 80.000 Din. Za 4etno ko-palijee na Ljubijanici je Joloč 77 00 D1« za kopališče na Taboru 5000 Din in prispevek Sdcotu I 48 000 Din Kopališče v Medaiem obremenjuje občino za 7500 Din. &a d-zorstvo nad žtvl jenskimri potrebščinami 3000 Din. za desinfi«c:iranje 2000 Dbi m za pla-Če dveh desunf ektor je v ter razni stroški 72.930 Din. Prevoz cnrHČev stane občino vsako leto 500 Dm; za obdukcije e dolo čenih 1200 Din: pogrebni stroški za pok>p ubogih znašajo 40'-0 Din, razno irugo izdatki so pa predvidena na 10.000 Din. d • Brivnice v Ljubljani V odgovor piscu notice »Odprte in zaprte brivnice«: Vi kot meščan gotovo nimate pojma, zakaj nekateri brivsko-frizerski saloni ne delajo tudi ob nedeljah dopoldne Ne delajo zato, ker se dobro zavedajo, da v našem mestu ni potrebno, da bi bili brivski obrati odprti ob nedeljah., ker so dan za dnem v lokalu in ne zapusti svojega lokala nikoli med delavnim časom. In baš zato si žele imeti počitek ob nedeljah oni, ki delajo ves teden. D očim pa nekateri podjetniki naše stroke gTedo tudi med tednom na i^pre-hodL mu je pač vseeno, ako dela tudi ob nedeljah, ko počiva njegov kolega — konkurent, ki je bil bolj vesten v svojem delu. Saj ne mislim slabo, o ne! Pač pa povem vam, da s takim delom ne bodo uživali dolgega veselja na račun drugih! Zato naj se raje posvete delu takrat, ko delajo vsi njihovi kolegi brivci, (Če vam ne kaže. da bi mogli ostati v salonu, si mislite, da ste pomočniki, pa bo šlo). Boste uvideli, da vam je potrebno počivati ob nedeljah Spomnite se na prejšnja leta. ko še ni bilo urejeno vprašanje nedeljskega počitka, ko so morali brivci Čakati od rane zore pa do pozne noči, dokler ni izginila sadnja senca z ulice! Ali je bilo to potrebno? In ko so 1. 1919 mojstri uvideli, da nimajo prostosti so sklenili, da se uvede delavni red in nedeljski počitek, čemur so se že privadili gospodje in dame. ker dobro vedo. da ne bo čakal brivec-frizer kot je prejšnja leta. Saj naša stroka ni kot n. pr. zdravnik, lekarnar, babica ;td., ki so ljudem potrebni ob vsakem času. In tako je nedeljsko delo počivalo do L 1931. sedal pa naenkrat hočejo imeti zopet brivnice odprte ob nedeljah, ker nimajo dela med tednom. Ce bi pa imeli vsi brivci-frizerji tudi ob nedeljah odprto, bi videli mojstri, ki delajo sedaj ob nedeljah, koliko bi imeli tedaj dela! Na tuj račun, kot sem že omenil je lahko delati, ako ima kolega ob nedeljah vee dan zaprto. V letovišč a rakih krajih recimo v Splitu, Dubrovniku itd morajo biti brivsko-frizerski lokali ob nedeljah ves dan zaprti, a v Ljubljani ko gre vse iz mesta, bi pa morali delati* čemu to? Mi pomočniki brivsko-frizerskf stroke ne bomo delali ob nedeljah kljub temu da bi se naše prostost zvišala za celih TVz ur. ako bi delali ob nedeljah! M. Hočemo biti prosti ob nedeljah ker bi se v nasprotnem primeru zvišala brezposelnost v naši stroki. G. >meščanu« pa priporočam, da se naj raje pobriga za svoj poklic kakor ve in zna, da bo koristilo njemu in ne škodovalo drugim! Brivski pomočnik. * Odprte in zaprte brivnice. Neki ljubljanski meščan je pod navedenim naslovom izrazil željo, da bi naj bile v Ljubljani vse brivnice ob nedeljah odprte, ker bi Dllo s tem ustreženo meščanom in tujcem, zlasti pa ženskemu spolu. Uslužbencem naj bi se pa dovolilo med tednom en dan prosto. Naj mi ne zameri gospod me->Can in pisec omenjene notice, da IL kategorija brivskih mojstrov, ki ima brivnice ob nedeljah zaprte, delo ob nedeljah odločno odklanja ta to radi tega, ker se ob nedeljah niti toliko ne zasluži, da bi se krili stroški ta radi tega, ker se mora uslužbencem za štiri ure nedeljskega dela dati ne samo en dan pač pa 36 ur neprestanega počitka Poživljamo inspekcijo dela, da* se prepriča, če I. kategorija brivskih mojstrov, ki ima ob nedeljah brivnice odprte, izvršuje glede nadomestnega počitka predpisane dolžnosti. Gospod meščan Ima zelo malo socijalnoga čuta, da ubogim brivskim ta frizerskim mojstrom ne privošči nedeljskega počitka ta želi, da bi ga vsi ljubljanski brivski mojstri z vsemi nastavljenci — to je približno 120 do 150 ljudi — čakali, da v nedeljo prinese svoj neobriti obraz Mešcan-brivec droge kategorije. Vprašanje beračev Poleg drugih nujnih zadev, ki bi se jih bilo treba praktično lotiti, se nam od dne do dne bolj vsiljule tudi vprašanje, kaj početi z množico beračev, ki jih je po mestu vedno več Beda trka na duri premnogih siromašnih meščanov Se večje je pa seveda pomanjkanje med onimi, ki so prišli v mesto iskat dela in zaslužka Nihče ne dvomi, da so mnogi ki trkajo na vrata in prosijo miloščine, res potrebni ta vredni vsega usmiljenja, la drusp strani pa vsi vemo. da je med ošenico povsod tudi mnogo tjulke Gotovo je postalo beračenje mnogim nekak poklic, ki po njem segajo delomržneži im izkoriščevalci dobrih src. In tu smo pri vprašantu ki ga bo treba nemudoma načeti In praktično rešiti. Zadnje čase se je beračenje po mestu tako razpaslo, da po jo zvonci po stanovanjih od ranega jutra do večera Komaj Človek zjutraj vstane že zapoje zvonec in pred vrati stoli berač To pa niso berači v pravem pomenu besede temveč ljudje obeh spolov »cl zatrjujejo da bi radi delali, na ne morejo dobiti dela. Res je brezposelnost vedno večja, toda skrbi za brezposelne ne more družba prevaliti na rame poedmcem, al v većim primerov komaj sami toliko zaslužijo, da se skromno preživljajo Tudi če bi bili vsi, Id hodijo po hišah, podpore res potrebni, bi bilo treba tu nekaj ukreniti, km j tele. ko je no-torično znano da je med njimi mnogo postopače v in izkoriščevalcev. Ali res m mogoče vsaj približno ugotoviti kdo je podpore potreben ta kdo ne? Občina naj bi s pomočjo policije proučila to pereče vprašanje in napravila red Za one. ki so brez lastne krivde prišli tako daleč, da se ne morejo preživljati čeprav bi radi delali mora skrbeti družba če je zdrava postopačem ta izkoriščevalcem je pa treba pošteno stopiti na prste. In tu si poedinci ne morejo pomagati, svojo dolžnost morajo storiti oblasti Meščan. Kino Ljubljanski dve? Telefon 2730 Danes ob 4., pol 8. bi 9. ari — jutri v nedeljo ob 3„ pol 5-, 6., pol 8. In 9. Vlom v ekspresnf vlak detektivski in ljubavni film, v glavni vlogi \Villiam Haines. Slovenci v Ameriki V kraju Canon Citv, država Colorado. se je 26. decembra pripetila v rudniku težka nesreča, katere ^rtev sta postala France Plavc in Alojzij Perce. Zaposlena sta bila pri stroju v rudniku, nenadoma se 1© utrgala plast premoga in ju zasula. Perce je zadobil hude poškodbe po vsem telesu, dočim je bil Plavc lažje poškodovan. Oba so morali prepeljati v bolnico. V istem kraju je doletela nesreča Franca Cadeža. Vračal se je na božični večer od polnočnice, na cesti ga je podrl neznan avtomobilist m ga težko poškodoval. Ca deža so morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo v kolenu. Ko se je France Zavrl z avtomobilom vozil v Canon Citv, se mu je pridružil med vožnjo neki mladenič. Nagovarjal ga je. :iaj mu dovoli šofirati, češ. da dobro vozi. Ker mu Zavrl ni hotel prepustiti volana K potegnil samokres in mu začel groziti. Toda Zavrl se ni dal ugnati, udaril je po samokresu, neznanec je pa sprožil in krogla je obtičala Za vrlu v roki. Lopov je pobegnil. Zavrl je pa moral t boln;co. V Shebovganu, država \Viscotms. je podlegel po daljšem boleha nju raku France Dobrota, star 51 let, doma iz Spodnjega Kašlja pri D. M_ v Polju. V Amerika j« bival 8 let. Za njim žaluj« v starem kraju žena Frančiška, v Ameriki pa dve sestn. — 29. decembra je v Aurori, država Minne-sotta, umrla Frančiška Rajer, rojena leta 1887 na Pristavi pri Višnji gori. V Ameriki je bivala že 30 let. Zapustila je moža m 8 sinov. Narod** ~ **'edališče DRAMA Zafetek oh 20. sobota 23. januarja: Vzrok Red A. Nedelja, 24. .januarja ob 15.: Jurček. Mladinska predelava, izven. — ob 20.: Revna ko cerkvena mfš. Izven. Znržane eene. Ponedeljek, 25. januarja: Cvrčok vx pe^jo. Red E. Torek, 26. januarja: Zaprto. Sreda, 27. januarja: Revna ko cerkvena mis. Red E. * Ljubljanska drama vprlzori drevi ob 20. uri prvič v letošnji sezoni Frankovo izredno eloboko dramo >Vzrok«. Režija je C -ril Debevce^a. Predstava se vr§i za red A. ramj» >Vzrokc se je vprizorfla prvič na na5em odru koncem lanske sezone ter je dosega velik umetniški uspeh. Nedelja ▼ ljubljanski drami. Jutri popoldne ob 15. je druga repriza Gol eve mladinske igre >Jure>kc. Obe vprizoritvi, premijera in prva repriza 9ta dosegli popoln uspeh ter izvrstno zabavali odrasle in mlade poslušale«. >Jurčka< je postavil na ode: g. Ciril Debevee. Zvečer ob 20. uri pa «e ponovi v premijerski zasedbi in režiji prol. Šesta komedija >Revna ko cerkvena miš« i»o znižanih dramskih cenah. Za popoldansko predstavo veljajo običajne cene. Božična igra >Cvrtek ta pefjo< se ponovi za red D v ponedeljek dne 25. L m. Pri predstavi sodeluje tudi godakti kvartet, ki izvaja originalno Goldmarkovo skladbo Režija Debevčeva. Zasedba običajna. OPERA Začetek ob 50. Sobota 23. januarja: Viktorija in njen hu zar Red B. Nedelja 24. januarja: ob 15. Prodana neve sta. Gostuje g. Josip Križaj. Izven Zni žane cene Ob 20 Vijolica z Montmartra Gostuje edena. Er'ka DruzoviS iz Za greba. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25 januarja: Zaprto. Torek, 26. januarja: Luiza. Red C. Abonente reda B oposariamo. da ima jo drevi ob 20 za svoj abonma predstavo »Viktorja in njen huzar< v obiram zasedb' Banist Josip Križaj gostuje jutri po poldne ob 15 v nasi operi Poje veliko b& *ovsko partijo meSetarja R«»c*la v >Prodan nevesti« Ni treba poudarjati da je lo en> najboljših nieeovih part'j. ki jo zapoje > »zredno dovrsenostio Za predstavo veMal«-oiižane operne cene GrfFna Rnka Druiovir. ki ie a tolik". J uspehom gostovala v naslovnt vlogi operet* ♦Vijolica z Montmartra<. gostuje ponovn«-in tri v naSi ooer' Gospodična je izvrstn--pevka in igralka ter pri jsagrebški pubHk kjer stalno nastopa, izredno prUjublien* Za v*»č>rno predstavo veljajo znižane ope ne cen t>. Nevaren vlomilec in napadalec pod kijučeir PoHcija je aretirala brezposelnega služkinjo LJubljana, 23. januarja Poročali smo že o drznem aapadu na slu&kmjo An«tio Boanerjevo pred Konča-novc gostilno v Rožni eh primerih je bila obveščena vj ška stražnica, ki je ugotovila da Dapa ialec na Bosnerjenro ne more biti oihč*-trugi aego brezposelni delavec Anton Re >e Ta je bil namreč baš istega dne ob sroščeo iz zaporov deželnega sodišča »r^sedei trimesečno kazen In se je -►ojavii na Glincab in na Viču n jf začela za ajlm pozvodovati »a *j m tno^la taJcoj aretirati Drugasra ine je na Dunajski cesti blizu Brinja stražnik Pucihar Repeta aretiral Ta se ie pustil mirno aretira/ti in Je odšel s straž nikom Ko sta pa prispela do Liinhartove uHce, je nenadoma legel na tla. fcn ko ga je hote' stražnik dvigniti, je vrgel tudi stražnika Na tleb se je bliskoma obrnil *o sunil z nogam! stražnika tako močno v glarvo, da je ta olletel par korakov naprej delavca A. Repeta, napadalca na Bosnerjevo Z&de-i ga je s peto nad levo oko. mu prizadejal veliko rano in tudi tako poAkodo vaj oko. da ga je zalila kri Čeprav omamljen od aunega sunka j-e stražnik vseeno otantl nad nasilneža in M ga 6vtsu> ofcle-n,tl Na pomoč mu je prlšei stražnik Pod gornik in oba sta odpeljala Repets na stražnico Na stražnici ie Repe ponosno egei na tla m so imel) z njim veUke te£a-/e. oredino so ga ukrotili Stražnik Puoihar Je moral v bolnico. Kjer so ga obvezal: in jo je lahko te zapustil. Je pa za službo delj časa nesnosohen Na policiji so ugotovili, da je Repe re« wientičen z napadalcem na Bosnerjevo, on ye tu-dri viomi: pri Stugiču na TržaAk: ce sti. Na sebi je imei še njegovo ob'eko, L/o po v je poskusai »vojo srečo tudi pr: ne tta stranki « Rožni dolini, kjer je dejal. Hla blagajnka br J Spliruilu posnemamo •ia ie imelo društvo v preteklem letu 12S.56R?° Dn denarnega prometa dohodk *n znaša h S4 74£ »5 izdaMc pa 5S 042 <* r>m V7 Hestni hranilnici naloietr fond za '^r^dbo Sokolskega doma ie znaša 14352(125 rVn k. je bil pa nosoien kino 'dseku z* nabavo kmoflnara^ure n p1m Sokol<5Vre2a oVm.*» Proračun za tekoče 'eto r>redvrneva 40 520 Din dohodkov in kol"ko izdatkov Poročal ie še br Jože Pavčič o delova "'iu kim>od<*eWa k* je imel Dm čiste *a prebitka Pregledovalca računov stj» "•redlirMl* ihini-jto*"!' k' ie hi' tudi 'zre "en 2uon* uprava je ostala z nekaterimi ■ r—- * — kakor laaJ KOLEDAR Danes: Sobota 23. januarja katoličani: Zaroka Marije Device, Voljica, pravoslavni 10. januarja: Grigorije, Jutri: Nedelja. 24. januarja katoličani: Timotej, Mtlislava. pravoslavni 11. januarja: Teodosije. DANAŠNJE I^RIREDITVE Kino Matica: Polkovnik Redi. Kino dvor: Vlom v ekspresni vlaL Kino Ideal: Sevilj&ki pevec. ZKD: »On in njegova sestra« ob 14-30 v kinu Matici. Tatjanin večer v Kazini ob 20JO. Primorski akademski družabni večer ob 20. v Delavski zbornici. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Pisarn Ud ravnatelj. Ktno dvor: Vlom v ekspresni vlak. Kino Ideal: Seviljslci pevec. ZKD: »On m njegova sestra« ob 1L dopoldne v Marici Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola ob 16. v Narodnem domu. Gradjanski : Ilirija ob 14JO na igrišču SK Ilirije. DE2I *RNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni tr% 4 in Ramor. Miklošičeva cesta 20, Ilirija — Gradjanski V nedeljo ob 1430 na igrišču llurije. Po trimesečni mrtvi sezoni, se za jutri obeta orav zanimiva tekma. Gradjanaki iz Zagreba, naš vsakoletni gost, je zopet t posetih. Odigral bo prijateljsko tekmo s Ilirijo, s katero je že tolikokrat meni svoje moći v prijateljskih in prvenstvenih tekmah, z ono Ilirijo, ki mu je neštetokrat prekrižala račune in mu napravila najKrni-kejše ure. kateri j« pa tudi on večkrat prav pošteno zagodel. Zato ni čuda, 4a tekme z Gradjanskim redno privabijo rekordno število gledalcev. Tudi jutršnja tekma obeta dober sport Obe moatvi il v dobri formi, zlasti pa Gradjanaki, ki ja v zadnjih tekmah dosegel krasne remltate, Gradjanski nastopi s kompletno prvo garnituro, po večmesečnem odmoru bomo videli tudfl Mihelčida. ki je prestal težko bo-'ezen. Ilirija je sicer prisljena. da postavi eno ali dve rezervi, vendar upa. da bo Gradjanskemu polnovreden nasprotnik. Tekma se prične ob 14.30 na igrišču Ilirije, v predtekmi nastopi rezerva Hermesa proti kombiniranemu moštvu Ilirije. Tekmo bo sodil g. Deržaj. Barv ne razločuje. — Si slišal, da je kapitan parnrka L&rsen upokojen? — Zakaj pa tako nepričakovano? — Ker ne razločuje več barv. S svojim parnikom je namreč zavozrJ ▼ Rdeče namesto v Orno morje. Vitamini. — Halo, halo natakar, kliče ogorčeni gost. Ka.i je pa to* Kaj pomenijo te tri črne točke na sočivjn* — Vitamine, gospod Zda i se toliko govori in pifte o njih. nas kuhar jih ima na kar za začimbo Medeni tedni. — Danes mi momi oprostiti moži-ček, se opravičuje mlada žena Obeda še nisem skukala Hotela sem te presenetiti z jeguljo, in ker se mi je preveč ^milila, da bi jo ubila, sem jo hotela utopiti. Moraš p« Se ma*o počakati ker ~em baš pogledala v Škaf. pa je še živa. Kočl?iva zadeva. Beži no Rvica kaj oa fantaziral saj ms' še nikoli letala, pravi mati svoji hčerkici — Kako ie oa bilo s St rklio k' me rt prinesla? —. se odreže hčerkica. V SOLI — Koliko je 6 in 7. Janezek* — V>m. erospod učitelj, pa ne povem. — Zakaj pa ne* — Ker je to nesrečna Številka, M02 BESEDA. — Zdravnik mi le ihliubil. da me spravi v 4 tednih na noge — In je ostal mož beseda? — Pa Se kako1 Mora' sem nrodatJ avtom ob", da ~rm lahko *>oi ^vnal n**un Ko-sovoc v Puertu Le Plata in je ob tej priliki svoje rojake obiskal tudi naš poslanik, mi- le ob Tihem oceanu ter ob Atlantskem morja v brezmejnosti tropske Brazilije, zlasti pa v južnejši republiki Argentini iskali sreče hrvatski in dalmatinski o toča m. predvsem pa pustolovsko predrzni in svobodoljubni dubrovniški pomorci. Res so nekateri silno obogateli in spominjamo samo na rauttimiljonarja Mihanoviča, ki je kljub temu, da »pada med najvplivnejše može vse Južne Amerike, ostal vedno vnet Jugosloven. Le malo je bilo pa v onih darjnih krajih pred vojno Slovencev, a ko so zaprle Seve-roameriške združene države dotoku prisn-Ijencev svoje meje, gre v one kraje posebno mnogo naSib ljudi iz Julijske Krajine tako, da je sedaj v Južni Ameriki že nad 20.000 Slovencev. Samo v Argentini* je nad 15.000 Slovencev s prav dobro urejeno organizacijo. NaSi Prekmuroi gredo za kruhom v republiko Urugvaj, v ogromni Braziliji je pa le nekaj nad 500 naših rojakov, a v republiko Čile Jih je šlo tx naše banovine prav malo. pač je pa tam prav mnoeo Dalmatince v. Celo knjige izdajajo nasi izseljenci v Južni Ameriki in sploh se prav lepo kulturno odejstvujejo, le o naših milijonarjih ne zvemo ničesar. Težko si služijo vsakdanji kruh in najsrečnejši zaslužijo toliko, kolikor bi zaslužili doma, seveda, če bi mogli dobiti službe. Mnogo ve? Sfloveneev se pa bori za svoj obstanek z največjim naporom, dokler ne izginejo in ni o njih nobenega glasu več. Hujša je brezposelnost tam kakor pri nas m inteligent mora imeti posebno ereco ter znati jezike, če dobi službo, kar se pa delavstva tiče, pa moramo opozoriti, da je gospodarska kriza v vsej Ameriki mnogo, mnogo bolj občutna kakor pri nas. O vsem nadčloveškem trpljenju in strahotah naših izseljencev v Argentini, ki z njimi večkrat postopajo kakor s sužnji, pa čitajte v knjigi >Izseljenec«, ki jo je v Buenos Airesu napisal in izdal goriški psatelj Gvi-don Jug ter smo pred meseci o njej obširno poročati, Z mnogimi slikami opremljeno fci za vse one, ki hrepene po tej obljubljeni deželi, nad vse poučna knjiga se dobi tudi v knjigarna Tiskovne Zadruge že za Štiri kovače. Knjiga bo marsikoga prav gotovo rešila največje nesreče. Zato, ker nam vedno prihajajo iz onih krajev le opisi trpljenja naših Nesrečnih iz- nister dr. ShvegeL, ki ga na sliki vidimo v krogu naših ljudi pri svečanem obedu. Društveni dom, ki je v hiši požrtvovalnega jugoslovenskega prvoboritelja Petra Kabeliča, so že zjutraj okrasili z našimi in argentinskimi državnimi zastavami, nato so se se pa odborniki društva s predsednikom Kabeli čem odpeljali na kolodvor v La PLata sprejet ozdravu so se odpeljali ogledovat to divno ulavno mesto province Buenos Aires. nato pa z avtomobilom v 15 minut oddaljeno mestece Berisso. V tem industrijskem kraju je zaposlenih prav mnogo naših ljudi v tovarnah za konserv>-ranje mesa Armour & S\vift, v destilerijl petroleja, v pristanišču in tudi v vojnem arsenalu. Poslanik je med potjo povsod ogovarjal tudi najpreprostejše svoje rojake in se prijazno zanimal za njih razmere in težave ter jim obljubil svojo pomoč. Izletniki so srečali tudi Pavla Jureniča, ki mu je nedavno ogenj uničil vse imetje, in dobrosrčni minister mu je takoj podelil iz svojega lastnega žepa večjo vsoto Banket je spremljala domača godba z našimi narodnimi pesmimi, a društveni tajnik S. Galetin je v obširnem govoru opisal dosedanje delo in društvene cilje ter se z navdušenimi besedami spominjal obletnice narodnega uedinjenja. Poslanik dr. Shvegel se je zahvalil za gostoljunos! rojakov v Puerto La Plata ter pojasnil stanje v domovini in namen svojega prihoda, da po nalogu kralja ščiti interese domovme in državljanov, ter nazdravil kralju. Po navdušenih ovacijah kralju je naš dopisnik g. Jose M. Jakuš pozdravil poslanika z zagotovili kako tudi v najkrutejših razmerah nikdo ne pozabi svoje domovine in si jo vsi vedno spominjamo z vročo željo, da bi bila srečna »n mogočna. Govornik se je poslaniku zahvalil z najiskrenejšimi besedami za njegovo veliko požrtvovalnost v korist izseljencev, ker za vse skrbi kot za rodTie brate in se zanima za vse njih težave. Končno je v kaštelanskem dijalektu Sv. Naumovič podrobno apisal zgodovino našega naroda, a prenaglo je prišla ura ločitve, ko je ob slovesu poslanik vsem prisotnim prijateljsko segel v roke z obljubo, da se še večkrat vrne med nje, kar so vsi člani »Ro-sova< sprejeli z največjim zadovoljstvom. Veselo sezono imamo Ljubljana v znamenju nahoda, ki je baje kriv, da bo letošnji predpust tako pust Ljubljana, 23. januarja. — Zamašite mu nsta! Neverjetna nesramnost! boste zakričali. — Imamo veselo sezono! Zlodej te potiplji! Kdo bi ne bi! ogorčen, naravnost sveta dolžnost je vsakega, da maši ljudem usta. Seveda ne s kruhom in tudi s cekini jA več ne maše; ni več moderno. Sploh, zakaj bi človek dandanes odpiral usta! Že zaiadi tega mu ni treba več mnogo, da bi iedeL govoriti je pa itak zločin, če nimaš tako zvane jezične koncesije. V najboljšem primeru se pa zdaj tudi nalezeš vsai nahoda ato angine, če zijaš. Tnteresi so višji, ki se jim mora človek vedno podrejati, pa še posebni in kriza in resni časi ter še marsikaj, o čemur ni treba govoriti, četudi bi se smelo. Škodovalo bi sicer ne, celo prav je dokazovati vsemu svetu in vsem gluhim ušesom, da je na svetu imenitno, še vedno je krasno živeti, celo napredek je zaznamovati na vsakem koraku — toda govoriti o veseli sezoni? To se vendar pravi norčevati se iz naših preresnih časov, zoper interese je in zoper krizo, ki je tako moderna, ki se ji klanja ves svet in ji »doprinaša žrtve«, ji zida svetišča s carinskimi zidovi in ki jo vodijo diplomati elegantno pod roko v rokavicah iz Pariza v Berlin, iz Berlina v Ženevo, od tam pa v Lausanno in sploh si mora blagorodna milostiva ogledati ves svet užlti slasti vseh sezon in se seznaniti z najfinejšimi kavalirji — norčevati se — pomislite, iz krize! Toda, kaj vraga, nas vse to briga v Ljubljani! Pri nas ni svetovnih drsališč, ni rivijere, niti ob Ljubljanici, odkar jo regulirajo, samo z mesto se postavljamo. zato lahko vsaj upamo, da v doglednem času ne bo še v Ljubljani kakšne svetovne konference. Imamo pa veselo sezono, naj reče kdo, kar hoče. Povedati moramo tudi, da smo to sezono pozdravili unisono takoj v začetku. Kar čez noč smo se pofrancozili, začeli smo nosljati, da so nam nosovi kar otekli ter postali težki kot svinec. Vesoljna Ljubljana je hkrati — kihniJa. Bil je naravnost ganljiv nastop vesele sezone. ljudem so stopile solze v oči. najsi so se jih še tako branili. Kdaj je bil ta slovesni začetek, vam ne moremo povedati pri najboljši volji, nanj so pozabili celo najvestnejši kronisti, ta sezona traja najmanj že pol leta. Upamo, da bo trajala tja do pasjih dni. Pri nas ni treba nikomur mašiti ust pri nas je vse zamašeno z nosovi vred in nikomur ni treba govoriti, saj je dovolj, će gromovito kihneš. Bila je neka krasna, pomembna in kdo-ve še kakšna prireditev z govorancami in z vsem, kar spada k takšnim stvarem. Govornik je nastopil dostojanstveno, se priklonil spoštovanemu občinstvu ter odprl usta. Tudi občinstvo je v napetem pričakovanju odprlo usta. Govornik ie napravil grimaso gromovnika in ljudem so kar zastala srca v slovesnem trenutku, da sprei-meio vanja suho zlato blestečih besed Tedaj se pa razleže z govorniškega odra. ne bobneča beseda. nego pretresuioč zvok: .gromovnik je kfhnil, da se ie stresli dvorana v temeljih ter se je oglasil odmev iz tisočerih nosov občinstva. Bodi kakorkoli, ali ie bilo občinstvo nahodno že prej. ali ~re za sugestijo mase — skratka, vsa dvorana je kihnila in je bila tako prireditev najlepše, demokratično začeta. In tako je v Ljubljani povsod v tej sezonu Kdor odpre usta - kihne. Ljudje, ki se srečujejo na ulici, se več ne upajo pozdravljat*. Stvar je vendar neprijetna. Če hočeš pozdravit; 'epo znanko, pa ji tako-rekoč pljuneš v mili obraz! V kožuhu je marširala in v visokih škornj'h. ki so i: segali malo da ne do pazduhe, ter nabrž n? bila nahodna. To " snv bolezen g!ee vlila kar cela ploha po rožnatem ličecu, ki je postalo nato še tem bolj rožnato. Kava!;r ?e bit tako presenečen nad samim seboj, da se ni mogel niti opravičiti. V očigled te značilnosti naše vesele se- zone samo pomislite, kakšne nedogiedne posledice bi se izcimile, če bi bila v Ljubljani kakšna svetovna konferenca? Prišlo bi lahko do usodnih zapletfiajev. če b- n. pr. ta al- on; diplomat klhnil pri zelem mizi med važnim ekspozeiem. ali bi se pa vse de'o zavleklo ««w 7aradi n-^"1 da tako d^'go. da bi vsa Evropa skr -rala. Nahod > na za na« "eznnnsko ve,:T-^-ga. tnl-"-eV'>x ^osnodarc,-'egn "omena ^ si neV^,:Vo mri^v na »HH npmreč 1 onr»7iš ti i '*nđ?e 7p\fida?" • esiiega ">n- <:a te* c^ odre^Tl'O NdrstKO, Vf»Vr»*e*"' «šo Sf» prtO'V^. da 7pnti; rob^; r>»rtf)»">Sn: z'ast' 5e če 'e Jfovpi- r»»f**vten Srn h: moral vozffi nnstre^čVk mhce za niim. pq bi i'h s> r>p h;1o dnvo'i MoSafl se 'P SirnVn rijrVorflč^T. «e Itnjrnil rUprcJ, nr*-ipi ^ rmieem rr kazalcem vraž^ m — pTr^-»V bi m:<:t:l srr»o t-:r» v P?3tcr»oe41 S;cer ?e na nahod še vaiitefši irarad' fpga Ve' bate ^arad'" megn leto«; ndnove-dnfeifi pređon^f^e nnreditve V*» bi,r> b: rrt-no+ne™"1 psneba, sni ;e vsa t iub"aiT9 nahodna. se pravi, v tem ie bistvo krize. še o nesrečah na železniških prelazih Upoštevajmo prometni zakon, pa ne bo takih nesreč — Paziti mora Šofer, ne pa strojevodja Ljubljana., 23. januarja. Pred kratkim je v društvu inženjerjev in arhitektov predaval g. inž. Zelenko o avtomobilskih nesrečah na železniških prelazih, na kar je sledila debata. Ker sem moral oditi že pred začetkom debate, naj mi je tukaj dovoljeno prositi naknadno cenjene gg. kolege, ki 90 bili takrat navzoči, da preberejo sledeče, kar bi bil rad takrat povedal; sicer pa smatram, da se je v tej zadevi že dosti pisalo. Meni se zdi, da je vse dosedanje razpravljanje večinoma pokazalo samo nekako omalovaževanje obstoječih zakonov o cestnem prometu, nekako odrivanje teh predpisov, češ. da ne zadostujejo, da nimajo smisla, da treba vpoŠtevati paiho voznikov, itd. Moram reči, da je vse to zelo Škodljivo, ker se daje tako vsem, ki vozijo po cestah malomarno in proti predpisom, takorekoč le potuha, ker si potem tak voznik lahko domišlja, saj je ta ali oni vplivni g"ospod prav za prav istega naziranja kakor jas. To je po mojem mnenju žalosten, če tudi seveda ne nameravani rezultat vseh dosedanjih debat ha razprav v tej zadevi. Debatira se o zapornicah, signalih na prelazih, kako je v drugih državah itd., samo to, kar leži na dlani, kar ima prioriteto pred vsem drugim, kar je zelo enostavno, to se večinoma n« naglasuje in zahteva, namreč: Drit se brezpogojno in pOv»od obstoječih zakonov! Reklo se je, ako bi bile na mestu obeh nesreč zapornice, bi bila avtobusa ustavila in nesreče se ne bi zgtviile. Najbrž. Jaz za svojo osebo se pa ne spuSčam v tako in podobno teoretično razmotrivanje, ker mi kot zelo realnemu Človeku, leže dejstva, s katerimi edino računam, takorekoč pred nosom. Kaj se je zgodilo? Na vrhniški cesti in pri Celju sta se zaletela avtobusa v vlak. pri čemur je skupaj 14 ljudi izgubilo življenje. V obeh primerih avtobusa nista obstala pred tirom, kakor to zakon zahteva. Sedaj pravim: Ako bi bila avtobusa u*?tav11a pred tirom, bi bila zamudila gotovo tolSko časa da bi bil v obeh primerih vlak mogel nemoteno prevoziti cesto pred avtobusoma in nesreče bi se ne bile zgodile. To je zame neizpodbitno, neizprosno dejstvo, ki mi stoj! najbližje in pred vsemi drugimi domnevami. Kdo more temu dejstvu oporekati ? Ako — prosim, rad bi ga slišal. T>a je avtobus pred trrom ob«tal bi bile odveč rudi vse te razprave, predavanja, debate med oblastimi in, kar sega človeku v srce, uboge človečke žrtve bi Se danes bfle žive in zdrave! Da sta avtobusa pred tirom obstala, da sta se voznika prepričala, da ni vlaka v bližini, nato pognala in potem šele po nesrečnem naključju naletela na vlak. potem bi vsa zadeva izgledala drugače. Potem bi bilo vse današnje razpravljanje Itd., ki gre danes po jedra stvari se ogiba j očem potu, opravičeno. Ne verjamem pa, da se bo enkrat kdaj tak primer dogodil. Kar je treba menjati, to je trsta naša, naj mi je dovoljen tuj izraz. »Gangelband-mentalitet«, po kateri človek zahteva, naj ga oblast povsod in vedno vodi na vrvici, kakor ovco! Kdor gre na tire, mora vendar vedeti, da se kljub vsej skrbi oblasti podaja v neko nevarnost, zaradi tega naj v prvi vrsti pazi sam nase. Variram pregovor >Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal« ter pravim »Pazi sam nase in oblast ti bo pomagala«. Mislim, da ni potrebe menjati današnji zakon o prometu, kar pa moramo menjati, to je miselnost, da se držim tega zakona samo kadar mi to konvenira, drugače pa ne. Tudi prometni zakon moramo vsi m brezpogojno vpostevati ravno tako, kakor zakon, ki nam prepoveduje krasti in ubijati. Zdi se mi, da je najboljša in najenostavnejša rešitev vse zadeve ta-le: Vsi ki vodite vozila po cestah, vpostevajte brezpogojno to povsod obstoječe zakone in predpise in zahtevajte to tudi od drugih, a poklicana oblast nadzoruj vse to. Poglejmo končno, kaj pravi v podobnem primeru najvišje sodišče kakor ka-sacijsko sodišče na Dunaju. V treh primerih je namreč to sodišče na pritožbo generalnega prokuratorja izdalo sledečo razsodbo: »Upravljač motornega vozila mora pri vožnji čez železniške prelaze gledati na to, da ne more priti v položaj, da bi poškodoval železniške naprave ali da bi se zaletel v kako železniško vozilo. Ko se, približujejo zapornicam, mora motorno vozilo zmanjšati brzino v toliko, da ga šum motorja pri poslušanju eventualnih akustičnih signalov ne more motiti. S šumom motorja kakor oviro, da se take signale ne čuje, mora računati upravljač motornega vozila ne pa železnica, ker je ta šum svojstvo motornega vozila, ne pa železnice. Kaksenkrat mora motorno vozilo tudi obstati, da zamore slišati eventualne akustične signale. Ko se motorno vozilo približuje železniškemu prelazu brez zapornic, mora biti upravljač kolikor mogoče previden in se mora obnašati, kakor to zahtevajo okol-ščine glede mesta, vremena in kakovosti svojega vozila, čez prelaz sme zavoziti šele tedaj, ko se je zanesljivo o tem prepričal, da se ne približuje kakšno železniško vozilo na nevaren način. Ako more upravljač motornega vozila pri največji previdnosti zapaziti približanje vlaka aH drugega železniškega vozila, potem ga ne razbremenjuje to. da strojevodja ni zapiska! ali pa da vreme kvari vidnost. Ravno pri takem vremenu mora biti upravljač motornega vozila prav posebno previden. Nasprotno pa se od strojevodje ne more zahtevati, naj on kaj započne, da se ne zaleti v motorno vozilo, ki se približuje prelazu. Talka zahteva sloni na popolnem nepoznavanju posebnosti železniškega prometa. Strojevodja sme nasprotno računati s tem, da se bo motorno vozilo ustavilo pred prelazom, kakor mu je to dolžnost. Ako bi vsak strojevodja v takih primerih ustavil vlak, potem bi pomenilo to spričo gostostl današnjega avtomobilskega prometa popolno onemogoče-nje železniškega prometa. Ne mora ustaviti vlak pred avtomobilom, kar je sicer navadno tudi nemogoče, ampak avtomobil pred vlakom. Tudi pri sokrivdi železniških organov ostane upravljač motornega vozila pri trčenju na železniške naprave ali vozila kažnjive. (Vidi >Neuer Wiener Tagblatt« od 20. januarja 1932, str. 9.). Inž. Klodič. isko-gospodarska eksekutiva V naših gospodarskih organizacijah se »nuje nova krovna organizac ija, ki naj bi obsegala šumarstvo, lesno produkcijo in lesno trgovino. K ustanovitvi take organizacije sili predvsem dejstvo, da se kljub dominantnemu pomenu šmnarstva in predelave šumskih proizvodov za naso banovino niti državna uprava, niti naša javnost in končno niti interesenti sami v zadostni meri ne zavedajo važnosti te naSe gospodarske panoge. Medtem ko ima na pr. poljedelstvo že sedaj samostojne oddelke pri bansld upravi, uživa diržavno podporo v gmotnem ter v propagandnem oziru in ima dobiti celo lastne komore, nima šumarstvo, ki zavzema v našem eksportu prvo mesto, ki prinaša denar iz tujine v deželo in ki preživlja posredno ali neposredno s ko roda polovico našega ljudstva, niti primernega ugle-dU niti odgovarjajočega zastopstva. Samotarstvo našega šumskega posestnika m našega lesnega producenta in trgovca gre tako daleč, da ne vedo na Gorenjskem za razmere v 9voji stroki na Dolenjskem m še manj za razmere v dravski dolini ter obratno. Da nas vsled naše raz kropljenosti izven Slovenije sploh le malokdo pozna in se manj vpošteva. je potemtakem razumljivo. Opozoriti moramo naše lastne vrste na gospodarsko moč, ki jo združeni reprezen tiramo ter na pomen. Id pritiče naši gospodarski panogi. Treba ie, da združen nastopamo, ko zahtevamo podpor in ugod nosti, ki jih cela grana potrebuje v korist našega naroda. Treba je, da zgradimo močno zgradbo naše stroke in da jo njen ■ mu pomenu primerno zastopamo. Če premotrimo dosedanje organizacije šumarstva ter produkcije in prodaje šumskih proizvodov vidimo, da so te grupe posamezno organizirane fn to: Pravi pot za dosego tepih belih zob ikor tud; istočasna odstranitev neokusno •>arvaneg t »trani, k 11 1 tudi o<1 zgoraj iavzdol. I\.tnočJti- nt ustno vodo INpeb je praSMttljivI Neokusna barva zolrn^a obl«>/k;i je izginila in • tane V:m> v u^> h prijet, n -ivež občutek. Varujte se manjvrednih cenejši u posnemanj, ter zahtevajte 1? ecno te chloro-dont zobno pasto. Tuba Din 8. — . Odgoja sum je v glavnem skrb dale podružnice Gumarskega Udruženja. šumsko produkcijo zastopa Lesni Odsek Zveze industrijcev Trgovina s šumskimi pridelki pa je or-aanizirana v trgovsk.h gremijih. Nimamo pa foruma, ki bi mogel zastona ti v javnosti skupne interese vseh gTttp z onim povdiirkom in avtoriteto, ki jo zahteva1 narodno-gospodnrski pomen n tse a rane. Da se temu nevzdržnemu stanju odpo-more. so prizadete organizacije skleirle ustanoviti »šumsko-gospodarsko eksekuti-vo«, v kateri naj b; bila vsaka navcdcn'h treh organizacij zastopana po dveh delegatih. Eksekutiva bi imela tudi lastno tajništvo. Poživljamo interesente vseh treh grup, da pristopijo — v kolikor n:so že včlanjeni v organ zaci j i svoje grupe — fiimpre}e in v čimvečjem številu v to organizacijo ter da sodelujejo čim aktivnejše v vtseh vprašanjih tičočih se njihove grane. Vse želje nanašajoče se na novo ustanavljajoče se organizacijo, blagovolijo interesenti nasloviti na naslov: »Sumsko-go-spodarska eksekutava«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27, Trgovski dom. Zvočni kino Ideal Danes premiera! Ramon Novarro v prekrasnem filmu ljubezni in petja po istoimenskem romanu, ki je izšel ▼ >Jutru< evilfski vec Romantična Španija — Lepe ženske — študentovsko življenje — Ljubezen, flirt, krasne operno arije! Predstave danes ob 1, ^S. ta 9 k zvečer — jutri v nedeljo ob S. tL, l tn 9. uri zvečer. 1. komorni večer „Sloge" V -koncertn-! dvorani !:ina -J^jirbtjanaki dvor« je >Sk>ga< priredila včeraj »večer svoj III. komorni koncert, ki so gix tova jali člani ljn-bljnrisVos:* komornega brlja gg. Jeraj, MiLUer in Svetel ter poleg njth iz prijaznosti še Korošo*- in ftu&to«rftič. wwl ob enem tudi člani orkestra Nar. gle đališča Program je obsege! mnziko drusre polovice 18. stoletja 3 skladbami treh predhodnikov novega instrumentalnega simfoničnega ustvarjanja, toi so z* dalje gradili in poglabljali Hay'leu, Mozart fen Beethoven. Slišal nbo trio s Mvaliveoka Jožofa za flauto, goali in čelo, Jiranefca-Antona trio za dve gosli in čelo, Slamiča Janeza tjrio MM dve gesli in čelo. vsa uri dela a s premij evamjem klavioembala. katerega približni zvok je g. Svetel dosegel a du&ilno pripravo n:t sodobnem klavirju in kot četrto točko že iz okvirja ti soJe uha-jajočega Mozarta s kvartetom za goali, vtjolo. čelo in klavir. Najvažnejšim zastopnikom ' .tkozvane >majLhajmske< šole je stal nn čem Ceh Stamic, k' je bil baje rodom SJovenec. će je to res, — m g. Lajovic bi nam z&mogei o tem mogoče več povedati. — potem b z Mihevcem vred že mogli nekoliko zapol niti globoko zijajoče vrzel med Gallusom in novo glasbo, ki smo jo tako nemilo občutili pri nedavnem konoertn p»v »b. Ol Matice. Tudi Jiranek Lu Myaliveoek sta btia slovanskega pokolenja. Toda glasbeni Jezik tedanje dobe je bil splošno evrop-ak jezik, ki so ga govorili enako tako Itailja-n,, Nemci. Cehi. Francozi, Anerl^/i !td.. šele dokaj pozneje je muzika dobila Izraz nacljonalnega žtvljends posameznikov. <1a si se je že z Havdnom. Mozartom itd. za čeda uveljavljati subjektivna nota umetni ka To smo zlasti opazili včeraj Muz kalni govor prvih treh komponistov, naslanjajoč se še posebej na korično zasedbo In vod-strvo InstrumentaLnih glasov ne kale m- j-ga razlik, dočun je Mozart, daal skoro sodobnik s svojom kvartetom ubral mnogo smelejše, osebne strune .'n Je v prlmert s prvimi tremi v reaailc-i moral ^pdrvat' re-voluci jon amo Za lepi komorni večer, kd bi na vsa it način zaslužil orav Širokega zanimanja, zlasti med konservatorljsko mladino — saj so vse take pa-lreditve netzmer*-, vzgojne važnosti — smo >Slogi< Id es. izvajalcem *elo hvaležni Podali so vsa 5>tfri dela ^ovrSeno _e. I TB.4DEP. ***** wm Stran i «?LOVENSKI NAROD«, dne 23. januarja 1932 Stev 18 Dnevne vesti — Knjižni dar Slovenske Matice za leto 1932. 1. France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 3. — predzadnji — snopič, ka konča z letom Vodnikove in Zoisove smrti (1S19). 2. E. SpektorskI, Zgodovina socijalne filozofije, iz rokopisa prevel Jo aiip Vidmar. Knjiga bo obsegala 30 tisk. pol, V. 8°; letos izide prva polovica, 3. Tolstoj Lev. Nf-k.. Vojna in mir Roman Prva knjiga. Ta epohalni roman y prevodu Vladimirja Levstika bo po svoji ~bsež nosti in mooočnosti izredno zadovolji Člane. Obsega v štirih knjigah pribTžno 1800 str. v obliki romana »Kmetjec Za nezvišano članarino 50 Din dobe t>xej člani troje dragocenih knjig v obsegu nad 530 tiek. pol. — Vrednost vsake posamezne knjige presega članarino, članarina mo ra bit: poravnana najkasneje ob spreje mu knjig. Tudi na obroke po položnicah _ ček. rač. št. 11.672 — ven da- k> sprejema knjig V >Zgodovini socijalne filozofije obravnava ruski učenjak svecovrene slovesa zgodovino socijalnih p-oblemcv, ki danes vznemirjajo svet, z znanstveno neodovisnostjo, je torej v teh časin ooseb-no aktualna in potrebna, za vsakega ra zumljiva knjiga, ki bo v slovenščini -zšla pred ruskim originalom. Pr »to* nov;b članov je javiti ali on poverjen .k:h. ah po dopisnici na društvo ozir. osebno v društveni pisarni Kongresni trg 7. Knjige rziiejo pred Veliko dočjo. Slovenska Matica. _ Glavni dobitek efektne loterije >Poštnega doma« še ni d-vi&njen. Ko se je ugotovilo in razglasilo v listih, da je bila srečka za glavni dobitek prodana na poštnem uradu na Trojanah, se je kmalu nekdo od tam oglasH. da je on tisto sreč ko kumi. a — izgubil, naj se torej njemu pos>je dobitek. Ker se pa na izgubljene srečke ne dobi niti najmanjša reč. zato je ostal glavni dobitek, to je lepo pohištvo v vrednosti 25 tisoč Din i šr> rajši več ko manj. nedvignjen. Podoba je, da se srečka ne bo naši a in bo pohištvo najbrž prodano na javni dražbi. Poleg glavnega dobitka je še nekaj manjših nedvignjenih :: so pa nižje vrednost! Čas za dviganje dobitkov je samo še do 31. januarja dopoldne _ Dediči se iščejo. Generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Nev Yorku išče dediče pokojne Ružice Gruba«., katere mož je 10. oktobru 1930 zaprosil v Splitu po juqosU>vensk.i zavarovalni družb Sla-viji. podružnica Split, za posredovanje generalni konzulat. Dediči naj se takoj javijo pri izseljen i šketn komesarijatu v Za-gTebu. _ Hrvatski planinci na Mozirskih planinah. Hrvatsko planinsko družbvo Sljeme priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Mozirske plannine. _ Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodoSče v Dolnji Lendavi je prepovedalo Štefanu Zelku iz Velike Polene zaha-Janje v krčmo za dobo 2 let. — Natečaj za književne nagrade, .lu-goslovenska akademija znanosti in umetnosti razpisuje natečaj za 7 književnih nagrad in sicer 4500 Din za roman, 3000 Din za zbirko novel. 3000 Din za zbirko pesmi. 3000 Dm za zbirko esejev in po 500 Dim za novelo, pesem in esej. Pravico natečaja imajo vsi jugoslovanski avtorji z ne-anonimnimi - izvirnimi deli, pisan! v srbohrvaščini in slovenščini in tiskan! med 1 januarjem 1028 in 31. decembrom 1931. Dela z dokazom o času. ko so bila objavljena, je treba poslati Jugoslavenski aka demi.ii znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zrinjski trz 11. do 29. februarja do 12. _ Kletarski tečaj. V ponedeljek dne 8. februarja 1032 se bo vršil na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu enodnevni kletarski tečaj. Tečaj se prične ob 8. zjutraj v vel:ki učilnici. Dopoldne je boret eni pouk, popoldne pa praktična izvajania. Vabijo se k tečaju vsi. ki se zanimajo, zlasti pa vinogradnik« n gostilničarji. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Rreza sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave amoniak-paptrja. helio-grafskega papirja, črnega ruša, 150 kg d;-namo ž:oe raznih vijakov, glede dobave transformatorja !n Delvac-aoarata. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn: Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme stanovitno. Včeraj je bilo jasno v S^koplju in Splitu, drugod pa deloma oblačno. Na;višia temneratura je znašala v Splitu 14. v Skoplju 6, v Mariboru —0.6. v Zagrebu —1. v Ljubljani ;n Sarajevu —2.4. v Boocradu —3. Davi je kazal barometer v 'ujubijan i 780.9. temperatura je znašala —3.8 je 150 reflektantov med nj;m.i 3 z maturo, ko društvo v Sarajevu je raspisalo službo in k a san ta proti 500 Din mesečne plače in 5% inkasirane članarine. Prijavilo se je 150 refle.ktantov — Dve žrtvi -mučanja. Včeraj je zahtevalo smučanje dve žrtvi. Prva je bi! 31-letni trgovec fvoloman lrtič iz Zagreba, ki se je smučal v Kranjski gori. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga morali prepeljati v Ljubljansko bol-n'ico. — Drugi je bui Ignac Kljun. 10 letni posestn kov -.mček iz Ribnice, ki *?i je pri smučanju zlomil desno nogo. — Nezgoda. Franc Pole, pošrrni sel iz Dolenje vasi pri Kočevju, jo je mahal včeraj po opravkih v Rakitnieo, na gladkih tleh mu je pa spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, _ Smrtna obsodba. V Sremski Mitrovi-ci je bil obsojen v četrtek na smrt Rajko Lekarovič, ki je lani v oktobru s svojim pajdašem Kičanom TJ rose vičem ubil svojega soseda MičO Vičentiča. Uroševič je bil obsojen na 20 let težke ječe. — Samomor zasebnega uradnika. V sredo popoldne s {e končal v Dubrovniku v hotelu življenje zasebni uradnik iz Zemuna Udja Folje. PrestreliJ si je glavo. — Zagonetno zastrupljen je. V os i ješko bolnico so prepeljali v ponedeljek zasebnico Faniko Pracelj. ki je med tednom umrla. Ker si zdravniki niso bili na jasnem glede vzroka njene smrti, so trup W> obduoirali in ugotovili, da je bila zastrupljena Državno tožilstvo je uvedlo nreiskavo TRADER KORN Iz Ljubljane —lj Jubilej moj-tra Jožeta Plečnika. Ker smo bili naprosen: in spoštujemo resn'čno skromnost tega velkega moža, obenem smo imeli pa tudi zagotovilo, da o njegovem Jubileju ne bo pisal noben slovenski list, taktno držimo svojo obljubo in ne nadlegujemo jubilanta, pač mu pa z vso spoštljivostjo sedaj vendar želimo najboljše zdravje in mno?o leoib delavnih let! —lj Razlagove ulice v Ljubljani ni. Mostno naČelstvo naznanja v informacijo, da v Ljubljani ni ulice z imenom »Razla-gova ulica«. Občinska uprava je sicer v letu 1923 preimenovala Kolezijsko ulico v Razlagovo ulico, vendar je gerent6ki 6vet to pre menovanje že po enem letu sistiral. Uradno se vodi v vseh seznamih samo Ko-lezijska ulka in naj vse privatne institucije svoje sezname naslovov v tem smislu popravijo, da ne bo otežkočeno delo dostavi jalcem. — Lj Tramvajski promet narašča na vseh proga i. Stari tramvajski vozovi ne ustrezajo več današnjim potreoam. Zlasti pred magistratom in gla/vno pošto se večkrat zgodi, da ne morejo v voz vsi, ki hi se radi odpeljali ter morago čakata prihodnje prilike, kar je večkrat prav neprijetno. Zato so tudi na stari progi potreni moderni tramvajski vozovi. —lj Stavbno gibanje. Dasi smo sredi zime. vendar je na tem al! onem stavbi šču še nekaj ljudi zaposlenih. Naj živahnejše gibanje je pa vsekako pri novi tri-nadstropni Luckmannovi hiši v Gradišču. Poslopje je za silo pokrito. Zdaj stavijo v nadstropjih prečnike, jih obijajo z lokami, te pa z bakulo, da bodo lahko lesene strope ometali, ko napočijo toplejši 'Inev! Velik, neporabljen kup stare opeke je na prodaj in jo pridno odvažajo največ 'z mesta. —lj Tramvajska proga Vič-ŠL Vid. Včeraj so dobili tramvajski vozovi tudi v smerd proti Viču nap.is. Z označbo smeri je zlasti tujcem ustreženo. —lj Preureditev parka na Kralja Petra trgu. K naši včerajšnji notici moramo dodati, da je mestna vrtnarija ob pa:t;u odstranila ostarele in že deloma tudi strohnele akacije. ker so zapirale pogled na cvetje nasadov in sploh niso več krasile parka, saj je znano, da so akacije uporabne lc do 20. leta. Na njih mestu napravijo vrtnarji zeleno trato, ki jo z?sade 6 skupnimi raznobarvnega cvetja, Kakor to vidimo ob glavnem drevoredu v Tivoliju. Zaradi ostarel os ti nasadov so že lani vrgli z gredic stare vrtnice, ki jih je prepletel in zadušil slak. 6edaj so pa na njih prostorih bujne cvetlične gredice, ki bodo letos že v najzgodnejši pomladi polne najlepših mačeh. BOHENŠin KARNEVAL ••-'vi- ', : .. k-i -1 • S. K. Ilirije — 30. I. Union —lj Predavanja SPD in T. K. -Skala« v letošnji zimski sezoni. Sporazumno med SPD in T. K. -.Skala« se je sklenilo pri rejati sistematično predavanja iz alpinizma Za sezono 1931—32 se je vršilo prvo predavanje s predvajanjem filma >Dur mitor (dr. Gusič), pričetkom meseca decembra 1931, drugo o Japonski in Indijancih Ska!a«; predavanje dr. Baechla o Kavkazu in dne 4. marca t. 1. SPD predavanje znanega hrvat skega alpinista in pisatelja dr. Ivana Kra-jača o Velebitu. Končno predavanje even tualno dr Henrika Tume o Zapadnih Julii-skih Alpah ali dr. Gusiča iz Zagreba o Prokletiji. Vsa predavanje Imajo izredno zan mivo snov, predavatelji so znani alpinisti. SPD in T. K. >Skala< pričakujeta da naši turisti pokažejo polno zanimanje za predavanja ter tudi poskrbe za obilno udeležbo v čast gostom —lj Otežkočen vozni promet. Na Tržaški cest je vozni promet otežkočen že od tramvajskih del sem, saj je cestišče od tedaj še vedno zanemarjeno. Prvotno ceste niso popravljali baje aaradi tega ker so jo nameravali tlakovati na račun kaldrraine Odkar smo dobiti sneg, je cesta še posebno v slabem stanju. Polovico cestišča zavzemati tramvajska tira, drugo polovico pa kupi nastrganega blata in snega. Voznik, ki se mora umakniti tramvaju, mora voaiti prav pa prav če* drn in strn, po terenu, tel je slabši, kot če bd vozil kar po polju. Ob južnem vremenu, je še huje. ko se kupi blata tale im preplavijo cesto. Ceste ne oskrbuje občina, ker ni njena, drugi pa tudi nihče ne ve za njo. —lj Spored javne produkcije gojencev konservatorija. ki bo v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 20. uri v Filharmonrični dvorani. 1. Kdhler: Koncertni duet za 2 flau- ta. Igrata Campa Viktor in Fatur Ante. pri klavirju šaplja Božena, 2. Borodin: Nokturno, Liadov: Valčes. Igra na kla vir ju Vodušek Valens 3. Gluck: Oh, mo jega hrepenenja in sanj si vročih cilj. Do nizetti: Ciganka. Poje Sok Dragica, VI let Pri klavirju Gallatia Reinhold. 4. Stanko Premrl: H. in III stavek godalnega kvarteta Igrajo: Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Sušteršič Vinko. Bajde Oton. _> St. Premrl: Bil kralj nekoč Je. R. Savjr Marica, R. Trunk: Plesna in Ecoe homo Poje Petrovčič Anton, pri klavirju Krm potic Ivtica. 6. Vivaldi: Koncert v g-duru IL in ni. stavek. Igra Ornik Francka, pr* klavirju Lipovšek Marijan. 7. A. Lajovic-O, da deklic je dragi moj, J. Pavčič: Uspa vanka I. Jakov Gotovac: Arija Morane \t opero >Morana<. Poje Zupan LeoDoMina pri klavirju Gallatia Reinhold. 8. W. A Mozart: Simfonija št. 25 v d-duru. I. in II stavek dirigira Marijan Lipovšek, III m VI. stavek dirigira Mulkr Gustav. Ravnateljstvo vljudno vabi glasbo ljubeče ob činstvo, da poseti v mnogobrojnom števili, to produkcijo. Vstopnice vseh vrst po i Din ->o v pretprodaji v Matični knjigarn in na večer koncerta pol ure pred priče4 kom v veži Filharmonične družbe. _lj Angleško pranje, svetlolikanj ovratnikov ŠIMENC. Kolodvorska u. 8. Med. univ. dr. Rajner Bassin specijalist za očesne bolezni ordinira od 11 Vs do 12 % in od 13 V- do 15 1 - LJUBLJANA, Aleksandrova 4/1 (palača Viktorija) Telefon 2537 —lj Predavanje prirodomanstvene sekcije Muzejskega društva. Na četrtem rednem predavanju prirodoznanstvene sekcije je predaval njen predsednik g. dr. Edo P a j n i č o značaju naše obmorske flore. V svojem zanimivem predavanju je opisal, kako se razlikujejo posamezne flore med seboj ter pokazal na važnost geografske lege in drugih odločujočih faktorjev. Poudarjal je, da moramo pri nas ločiti severno obmorsko floro( v okolici Sušaka, Bakarskega zaliva, na otoku Krku. Rabu itd.), kjer imamo pretežno grmovje in drevje z letno menjajočim se listovjem. ter južno obmorsko floro južno od Premu-de (na Šolti, Braču, Hvaru. Visu, Korčuli, Mljetu, v okolici Dutorovnika >, kjer nastopa grmovje in drevje — v makiji — s pretežno vedno zelenimi listi. Vednozelene rastline zato ne menjajo listja, ker traja njihova razvojna doba nad eno leto. Cvete-jo namreč pozimi in rode sad šele naslednjo jesen. Pri tem so zavarovane z listi tako proti vročim kakor tudi proti mrazu, v kolikor pride v južnem delu našega Primorja še v poštev. Predavatelj je nato pojasnil, kako lepo se rastline akomodi-rajo ne samo na močno poletno svetlobo in vročino (dlakssto listje, bodičavost, izhlapevanje eteričnih olj. katerih plini obdajajo rastlino in jo obvarujejo pred vročino), temveč tudi na atmosferično in talno vlago, na vetrove (potlačeno grmovje, po višjih nezavarovanih legah rastline v obliki blazin in preprog), dalje pa tudi na različno zemljo, kjer imamo predvsem tipična kraška tla. vmes pa caze rdeče zemlje. Ves pas naše obmorske flore sega le kakih 150 m vkseko nad morsko gladino. V višjih legah pade namreč temperatura vsled vpliva burje tako naglo, da uspevajo tam že povsem druge rastline. Nad vse zanimivo in poučno predavanje je g. predavatelj pojasnjeval s številnimi slikami posameznih značilnih rastlin, ki jih je na licu mesta proučeval in jih tudi sam naslikal. —Ij Samaritanski tečaj kraj. odbora Rdečega križa v Ljubljani se bo začel pa* ve dni prihodnjega meseca v OUZD na MJklošičevi cesti. Tečaj je breisplačen. Udeleži se ga lahko vsakdo od 16. leta sta rosti naprej ne giede na spol dn poklic. Predavanja bodo teoretična in praktična. Vsak udeleženec pridobi osnovne pojme «» ustroju človeškega telesa ter se praktično izvežba v prvi pomoči v nezgodah. Priglasilo se je že več udeJeženk In udeležencev. V prijavi, kd jo naslovite na pisarno Rdečega križa. Wolfova 12. je navesti ime, starost, poklic in stanovanje. Prvi sestanek bomo objavili pravočasno. —lj Bo nemški karneval S K Ilirije. Pod to devizo priredi SK Ilirija prihodnjo soboto, t j. 30. t. m. svojo že tradicijonelno m as ker ado v vseh dvoranah hotela Union. Prireditev bo gotovo zabavna, saj so prjrediteljd angažirali kar drve prvovrstni godbi, od katerih bo ena svirala v glavni dvorani, druga pa v baru. Seveda bo tudi poskrbljeno, da pridejo na račun vsi žejni in lačni; na ra-zpolago bo sedem paviljonov. Zbiralrišče mask bo v zgornji lev' dvorani, sprevod mask pa točno ob 21.30. č>\st\ dobiček zabaivne prireditve je namenjen za vzdrževanje in kritje številnih ili rijanekih naprav, deloma pa gre v dobrodelne namene. Podrobnosti o prireditvi bo mo še poročali. —lj Pisarna dr. Novaka Janžeta. odvetnica v Ljubljani, je poslala 100 Din kot poravnavo v neki kazenski zadevi za »Pomofcno akcijo« mestne ofočme V imenu revežev iskrena hvala! lj— Letošnji Tatjanin vefer, ki bo dre-vi v Kazina, je aranžiran zelo 9pretno in skrbno. Koncertni del ijzpolna solopetje in zibOT balada 1c- izvajala se bodo predvsem dela roških tlcladateTjev Glioka, Čajkov-skega in Moskovskega. Po koncertu ples pod vodstvom plesnega mojstra g. Jerfca. Svira jazz »Odeon« Odbor vljudno vabi cenjeno občrnetvo, da v Čim večj*^ šte-vira poseti to dobrodelno prireditev — Muzejsko druitvo za Slovenijo bo imek) izredni občni »bor ▼ ponedeljek 25. jan.uari« v predava-krioi Narodnega muzeja ob 17. Dnevni red: Poslovnik Odseka za varstvo prirode. Danes ob 14.15 popoldne in jutri (v nedeljo) ob 11. ari dopoldne Vlasta Burian v sijajni šaloigri bučnega smeha ON IN NJEGOVA SESTRA ZKD MATINEJA ob nizkih ljudskih venah. Elitni kino Matica —lj Sokol IV. priredi družabni večer t ebruarja ob 20. v Mestnem domu, da ta vo zbere sredstva za prepotrebno ured :ev letnega telovadlšča ln podpre tu:.čka _lj Danes in jutri ponavlja Šentjakob >ki oder izvrstno tridejansko veseloigr-Zatdeva Kaiserc, ki je bila pri premijer ako dobro sprejeta od posetnikov. Dejanj ie imenitno razgibano, ter vsebuje poJes svajirednih tipov, tudi polno satirično vomičnih prizorov Kdor ljubi dobro zaba o, ter neprisiljen humor naj poseti pred tav.i. Vstopnice se dobe v trgovini gosn °etra šterka. nasl. na Starem trgu in od ■ol 20. uri pri večerni blagajni —li Obrtniško društvo v Ljubljani va- bi vse avoje čliane in tudi ostale obrtniške "variše. da se udeleže v ponedeljek, dne 25 t. m. ob 8. uri zvečer predavanja o določilih novega obrtnega zakona s poseb-:um ozirom na posamezne rokodelske stroke in o izgledih na obrtniško zavarovanje. Predavanje se bo vršilo v vrtni dvorani restavracije »Zvezda«, predavala pa bosta gg. Josip Rebck in dr. Josnp Pretnar Vstop prosti 59/n —ij Sloviti komik Vlasta Burian pri da r.ašnji matineji ZKD v Matici. Za izvrstno ■:aba>vo in smeh je poskrbela to pot ZKD S tem, da prinaša svojim prijateljem izvrstno burko >On in njegova sestra< z Vla-sto Burianom v glavni vlogi. Film, v katerem Igra sijajni komik vlogo pismonoše, ima toliko dovtipnih in komičnih prizorov !a smeha ne bo ne konca ne kraja. Predstavi bosta danes ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matice in v nedeljo ob 11.. Cene n.zkef —lj V kapeli slov. starokatoliške cerkve na Gosiriosvotsk? cesti št. 9 bo jutri ob 9. uri sv. maša, Jr! jo bo daroval g. župnik Lavrinc. —Id Plesni zavod %Jenkoc — Kazina. VsaKo nedeljo popoldanski p'esni tečaj« od 3.—7. >Slow-fox. — >Zače*rvi§ki tečaja vsa K ponedeljek ob 20. Posebne ure dnevno. 54-n —lj Zadruga mizarjev v Ljubljani sporoča, da se bodo vTSđle vajeniške tpreizku^-nje že prihostati nrhče samostojen znojs&ear. Josip Ix>jk t č. načelnik. oS-n _ Sokol II. se je odločil prirediti na pustni torek 9. 11. r Kazini Pustni plese: ksl čist'ga dob:čka je namenjen >Pomozni akcij i c. ta ko, da se tudi Sokol II. s tem priključi akoij: v pomoč str*lajočim. Odbor. &6-n —lj Sokol Ljubljana IL prfrredii danes zvečer v telovadnici na realki predavanje br. Mlakarja yO štodnji<. Predavanje je obvezno za deeo, naraAčaj in članstvo. Vabimo starše in nase ivri^edje. Začetek točno ob 7. uri. OS-n —lj Kdo je izgubil. V sredio svečar je bila naj^letna v Svetčev.: ulici < Pod Rožnikom) bela ženska bluza. Iz^ubitolj jo dobi v Rožni dolini IX. št. 43. L nadstropje —lj Umrli so v Ljubliani od lb\ do 22. t. m.: Košak Terezija, roj. Černe, 84 let prr-vžitkarica. Jernejeva cesta: Antoncič Josipi na, roj. Serek, 68 let, žena pošinega slu£c. Soteska; Ferk Emerik, 18 let umobolnik. Vidovdanska cesta 9; Stadler Frane, 46 lei. trgovec, Železnikarjeva ulica 5; M Mavec Ht-lena. roj. Pancur, 80 let. žena bivšega peka. Vidovdanska cesta 9; Štrukelj Jerica, roj. Zor. 80 let vdova zidarja, Poljanska cesta 45; Slamberijer Franc, 48 let zidar, Rožna dolina; Zaletel Neža. 81 let, zasebnica, Vidovdanska ce^ta 9. — V bolnicah: Koželj Marijana, V« ure, hči pleskarskega pomočnika. Rožna dolina; Mrovlje Katarna, roj. Cadež, 59 let, zasebnica, Ziri; Glažar Franc. 60 let, hlapec, Sv. Vid pri Lukovici, Krušec "Ivana, 4o let, delavka, Vevče; Tanko Janez, 37 let, posestnik. Hrovače pri Ribnici: Pivk Anton. 10 let, sin kajžarja, Pet kovc pri RovLah Weiss Apolonija. 58 let. vzitkarica. Radomlje, srez Kamnik; Kod<-r Ana. 15 let. dijakinia. Dunajska cesta 63: Novak Jožefa. 44 let. služknja, Gaberke. obe. Šoštanj; Gregorin Anton, 10 minut, sin delavca, Vnanje proriče. I TRADER HORN i S filmsko kamero v džungli ti ob Roberts. opereter Me -o Goldwynovega filma >Trador Horn< pripoveduje o snemanju v afriški džungli. Res, n&jenostavnedšee in najlep&e je snemati tiimske scene t ateljejih, poten-no, če imate pred seboj dobro verzirane gralce. Cisto nekaj dru#e?a pa 'e fi'matl v naravi, — da v džungli — divje »veri, tcajti tu se ne da ukazati: točno ob 9 uri snimamo! Gospodje levi, leopardi kn sloni ne vedo, kaj je disciplina, nikakor b! nm ►oslušall takih povelj in bi seveda ne prišli. Odpovedati pa tem >*ospodom« ud' ie moremo, ker jih nujno rabimo ln zato lam ne preostane drugega, nego da jih vretentamo. Pllmamo Jih. da o ter niče *ar ne vedo in ne slutijo. Tako pa so n morejo niti pritožiti, če dobimo »« filmski trak kako preveč intimno sceno Iz njihovega zasebnega »vvljenja Zveri bele od ljudi. Vedno se drže is-estne razdalje človek mora MM torej - -lo oprezen ra sme z aparati p le v tisto bližino, o kateri misli, da ie zadostuje, db sme biti vsaj približno varen pred ivermi. Leve in krokodile lahko prav do-t>ro fotografiramo s dreves. Pri snemanju slonov je treba aparat skrite v goščavo -c a.mor slon ne more. Seseda pa vse to se ni do»volj, _ kajti inano je, da imajo dfcvje živali posebno iober vid. često se zgodi, da odkrijejo tuje predmete in potem plaho sil renče zbe-že od njih. Vsak aparat je zato treba prilagoditi kraju In okolici. Cesto pa lahico snemamo kar avtomatično in sicer na ta način, da zver sama nehote sproži apara/t, hodiisi •jz neprevidnosti ali pa v pasti, kamor nevede zaide. Dolgo pa je vsekakor L-reba čakati, da gre n. pr. nosoro5 ravno no tisti poti, po kateri želite in kamor ste nastavili past — aparat — kamero. Nekoć smo imalu nosoroga blizu vode. SnemaM smo. A kdjub vse predrvidnosti, nas j*- žival le opazila In takoj je navalila ns nas. Po nas bi bilo, da ga ni režiser Van Dyk praivočasno ustrelil. Nekoč b»i se nam bila ravno tod! r>r4rotila nesreča, ko smo baš snemali prizore nad reko polno pošastnih krokodilov. Bili smo s aparati in z osobjem na drevesa, nagnjenim nad vodo. Prizori so bili Imenitni, toda velik 'krokodil, ki nas je opaziL se je posna! iz vode in malo je manjkak\ j da ni zgrabil mojega tehnika. Katarji, kašelj, hrtpavost izginejo ob rabi gleichenberškegn Kon-stantinovega vrelca. Iz Celja ltafbo$še, naftrajnejše, urto —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od dan os do vključno p<*rka 29. t. m. cicama »Pri Mariji pomacajV rvi OlSiogec v nedeljo 24. t. m. drva koncerta, ln sicer v S L O V E N S K T NAROD«, dne 23. januarja 1932 Značaj in psihologija Japonca Za domovino je pripravljen žrtvovati vse — Po svetu imajo Japonci razpredene mreže Pogumni nasprotnik evropske civilizacije v evropskih kolonijah v Aziji Claude Farrer je napisal roman iz visoke japonske družbe >Mož, ki je moril«. Ta roman naj bi bil apoteoza velikega, patrijotizma Japoncev. Kdor bliže pozna Japonce, dobro ve, da ima njihov toli opevani patrijotizem za Evropca svoje slabe strani. V Farrerovera romanu je visok japonski mornariški častnik dober prijatelj angleškega mornariškega častnika inštruktorja. Brez tega Angleža bi Japonska ne megla poraziti Rusije na morju. Anglež je zaljubljen v ženo svojega prijatelja, ki mu ljubezen vrača. Konec romana naj bo za evropsko psihologijo presenečenje. Izkaže se namreč, da je japonski častnik ves čas vedel za ljubavno razmerje svoje žene. toda Angleža sta potrebovala in zato sta se iz ljubezni do domovine mož in žena žrtvovala. Ko sta pa izkoristila prijateljstvo in sposobnosti angleškega inštruktorja, je bila komedija končana. V tem je skrito mnogo resnice o psihologiji- japonskega rodoljuba. Japonec podredi vse svoje osebne interese interesom domovine ter vprašanju časti, plemenitosti, hrabrosti itd. Japonec je vedno samo Japonec. Nikogar ne ljubi, vedno je z vsemi korekten, toda vedno in povsod vidi pred seboj samo svoj cilj. A cilj mu je srečna bodočnost domovine. Evropo Japonec mrzi človeško in rasno. On je azijat, znane so mu pa vrline Evrope in zna jih pridobiti zase. On je vedno in povsod dober go- Rumunski princ Nikolaj in njegova izvo-ljenka gospa Seveano Dimitresco, ki se ne moreta poročiti, ker ne dovoli prinčev brat kralj KaroL spodarski, industrijski, politični, športni in kdove kakšen še opazovalec, in nihče ne zna tako dobro izrabiti pravila, da cilj posvečuje sredstvo, kakor fanatičen japonski patrijot. Patrijotizem je Japoncu najvišja vrlina. Morda se je domovinski čut pri Japoncih zato tako močno razvil, ker je njihova domovina, otočie, v neprestani nevarnosti da jo pogoltne morje ali pa zalijejo vulkani z lavo. Dežela se ne more širiti in preživljati prebivalstva, ki se hitro množi. Od tod prizadevanje Japoncev razširiti svojo zemljo na račun drugih. Zato se Amerika tako brani kolonizacije. Japonci delajo za mal denar in zato so razkropljeni kot delavci po vsem svetu. Tudi izdelki njihove industrije gredo po vsem svetu, ker so produkcijski stroški razmeroma nizki in zato japonsko blago lahko tekmuje z izdelki drugih narodov. Japonec, inteligenten, marljiv, vztrajen, potrpežljiv in neverjetno skromen pri svojih življenjskih zahtevah, pošilja po svetu svoje najboljše inženjerje in strokovnjake, ki se potem vračajo in prinašajo liM čebele v ulj obilo znanja in bogatih izkušenj na vseh poljih dela. Japonski inienjerji so zaposleni po svetu kot delavci, mlinarji, krošnjarji itd., a japonske konzularne in poslaniške oblasti v inozemstvu jih vedno m povsod diskretno podpirajo. Ni skoraj Japonca v Evropi, pa naj bo na videz še tako siromašen in neizobražen, da bi ne imel akademske izobrazbe. Mreža japonske gospodarske, politične in kulturne špijonaže po svetu je gosto razpredena. S hladnim fanatizmom delujejo Japonci za srečnejšo bodočnost svojega naroda in nihče se jim ne smili. Japonec se vedno smehlja, vedno je na videz enako skromen, pa tudi enako nedostopen. Zanimivo je, da so bili naj-krvoločnejši krvniki v ruski revoluciji Japonci in Kitajci. Ko sc se vračali češkoslovaški -legionarji preko Japonske v domovino, so Japonci vedeli, da so Čehi ljudje dela in redkih sposobnosti. Zato so takoj poslali na Češkoslovaško svoje diplomatske zastopnike in svojo >čebelno armado*, ki ima vedno in povsod odprte oči in ki prenese postopoma v svojo domovino vse. kar bo videla dobrega in koristnega na Češkoslovaškem. Pravijo, da so Japonci dobri diplomati. Poveljnik Port Arturja general Stesel je pustil v trdnjavo japonsko ladjo s provijantom, ki je pa pripeljala posadko japonskih častnikov in ti so odprli trdnjavo svojim vojakom in začeli obstreljevati Port Artur. Pri poveljniku je bil baš ples in vsa posadka je plesala. Do svetovne vojne so delali laponci na svoj način v Rusiii in v začetku vojne se je morala Nemčija v marsikaterem pogledu zahvaliti svojim priiateliem v Rusiii, da ni bila takoj pregažena. Da ni bilo v Rusin kanonskih vohunov, ki so pošiljali nemškemu generalnemu štabu točne informacije, bi se Nemčija ne bila tako dolgo upirala zaveznikom. Ruske municijske tovarne po cele tedne niso delale, ker ni bilo materijala, zmagovita ruska armada se je pa obupno umikala brez orožja iz Karpatov. Stari voiaki so v obupu plakali. Strašne železniške katastrofe med prevozom hrane in orožja na bojišče so bile že vnaprej pripravljene, da bi lilo nezadovoljstvo in ogorčenje med vojaštvom tem večje. Slednjič so Japonci ponudili Rusiji svoje orožje in strelivo, seveda po zelo visokih cenah. In ko je krvaveča Rusija pristala na nakup, so Japonci Cene ponovno zvišali. Rusko voino ministrstvo je nakup japonskega orožja odklonilo. Predstavnik iapon^keg? arzenala se je pa spretno seznanil z damo. ki je imela intimno razmerje z visokim uradnikom v ruskem vojnem ministrstva. Ta uradnik je bil merodajen za nakup orožja. Japonec je ponudil dami 2% za posredovanje, če bo kupčija sklenjena. Uradnik je pa zvedel za to manipulacija in je strogo prepovedal vsako pogajanje z Japonci. Tedaj je Japonec zno- va prosil damo, naj mu pomaga -napisati, pismo, ki v njem njen prijatelj, uradnik v vojnem ministrstvu, zahteva od japonskega arzenala 5 milijonov rub-ljev provizije, sicer kupčija ne bo sklenjena. In to podtaknjeno pismo je bilo poslano vojnemu ministru. Nedolžni uradnik se je ustrelil, dama je pa dobila za pismo 2 milijona rubljev nagrade. Toda ko je prišla v banko po denar, so jo aretirali, kajti »blagorodni« Japonec je bil pravočasno opozoril na njo policijo. Njena aretacija je pa premetenega japonskega diplomata razkrinkala in dokazala nedolžnost ruskega uradnika. Seveda življenja in časti ubogemu možu niso mogli vrniti. Evropa bi rada posegla v japonsko-kitajski spor in ga omejila. Toda etiket-na in naduta Evropa z vso svojo rafini-ranostjo je presneto kratkovidna in naivna, če misli, da bo mogla obvladati milijone mongolskih in azijatskih narodov. Tudi Rusija je bila svojčas tako naivna. Celih tisoč let je varovala Evropo navala azijskih narodov. Evropa, ponosna na svoj humanizem in plemenitost, je pa pomagala poraziti in ukleni-ti tega premalo cenjenega velikana. Upala je v svojem cinizmu, da bo lahko kolonizirala razkosano in onemoglo Rusijo. In če Rusija ne zadrži mogočnega vala iz Azajie zdaj, ko se je začel valiti, bo Evropa svojo politiko še bridko obžalovala. Andre Tardien Dosedanji francoski poljedelski minister in večkratni ministrski predsednik Tardieu, ki je prevzel po Maginotovi smrti resor vojnega ministrstva, je služil nekaj časa v diplomaciji, potem je pa j dolgo pisal zunanjepolitične članke za »Temps« ter predaval na vojni akademiji v Parizu. Tik pred vojno je bil izvoljen za poslanca in kot rezervni častnik je j bil v začetku vojne dodeljen generalnemu štabu. Na lastno prošnjo je bil pa poslan na bojišče in pri Verdunu je poveljeval bataljonu. Bil je ranjen in še pred koncem vojne je znova posegel v politično življenje. Ko mu je bilo 41 let, je postal državni tajnik za osvobojene kraje, toda kmalu ga je vlada poslala v posebni misiji v Ameriko, da bi pospešil ameriško vojaško in finančno pomoč. Po povratku v Evropo je postal v začetku 1. 191S. Jrzavni tajnik za francosko-ameriške zadeve in kot sotrudnik ministrskega predsednika Clemenceaua je pripravil vse potrebno za mirovna pogajanja. Bivša grška kraljica Sofija, sestra bivšega nemškega cesarja, ki je te dni v starosti 61 let v Frankfurtu ob Meni umrla. Španske letos ne bo Letos se nam španske ni treba bati, ker se ne bo tako razširila, da bi zahtevala mnogo žrtev. Tako zatrjuje dunajski profesor dr. H. Swoboda, ki je izdal knjigo »Perijodičnost gripe«. Dunajski profesor pravi, da imajo tudi bacili španske svojo konjunkturo, ko jim gre dobro, pridejo pa leta, ko se ne morejo razvijati in ko torej ljudem ne morejo do živega. Bacili španske imajo torej svoja suha in debela leta, kakor svetopisemske krave. Profesor Swoboda je proučil špansko v njenem razvoju do let, ko se še ni tako imenovala, pa je po vseh znakih sodeč šlo za njeno epidemijo. Ugotovil je, da lahko prvič govorimo o tej bolezni leta 855. Od takrat se je pojavljala vedno v presledkih po 7 let. Tudi zadnja epidemično razširjena španska 1. 1890. in 1891. in 1. 1918/19. se je držala tega presledka. In tudi španska L 1925. je sledila predzadnji točno čez 7 let. Zgodi se pa, da bolezen izostane in to je primer, ko nastopi ostra zima, ki se je boji tudi bolezen, menda da bi se ne prehladila. Dunajski profesor pripominja, da nas utegne španska obiskati prihodnjo zimo, če ne bo hudega mraza. V letošnjem januarju in februarju se pa pri nas epidemično ne bo razširila, čeprav nimamo in najbrž tudi ne bomo imeli hude zime. Če se kje pojavi, bodo samo lahki primeri. Seveda, pravi dunajski zdravnik, da na zdravstvenem polju ni mogoče prorokovati, temveč je najbolje, da se človek vseh bolezni kolikor mogoče varuje. Nova Bvrđova ekspedicija Admiral Richard Byrd je sklenil napotiti se prihodnje lero ponovno na južni tečaj. Namen nove Bvrdove ekspedicije bo preiskati še neraziskane antarktične kraje v Rossovi in VVeddello-vi oblasti, kjer upa odkriti več vodnih poti Na banketu kluba raziskovalcev v Louisville je Byrd izjavil, da mu je neki prijatelj zagotovil ladjo in denar za 25 ton življenjskih potrebščin, tako da bi bila ekspedicija s te strani zagotovljena. Velik del potrebščin je že pripravljen v pomorski bazi v Bostonu. Byrd se marljivo pripravlja na novo ekspedicijo, imena mecena, ki jo bo omogočil, pa zaenkrat še noče izdati. Byrd meni, da bo trajala ta ekspedicija na južni tečaj najmanj dve leti. S seboj vzame več traktorjev, 150 sani s pasjo vprego in tudi nekaj letal. Baza ekspedicije bo nekje na zemlji kraljice Maude, približno 400 milj bliže južnega tečaja, kakor je bila zadnja baza v Kito vem zalivu. Evropska prvaka v umetnem drsanju zakonca Brunet-Joly, ki sta na tekmi v Parizu z lahkoto odnesla prvenstvo. če žena boksa Sport je sedaj tako razširjen, da niti lepota ni varna pred njim. Bivša poljska kraljica lepote Janina Smalin-ska je odpotovala po zmagi na lepotni konkurenci v Pariz, kjer pa ni ostala dolgo, kajti dobila je službo v nekem ameriškem zabavišču in tam je našla tudi moža. Srečni izvoljenec lepe Poljakinje je bil pa ljubosumen, kakor Othello. In to je bila njegova napaka. Mož namreč ni računal s sportom. Da si ohrani lepoto, je žena pridno gojila sport, med drugim tudi boksanje. In to je bil kamen spodtike med zakoncema. Nekega dne sta se sprla, kar se pripeti v najboljših hišah navadno brez hujših posledic. Ce je pa Človek vajen dan za dnem boksati se po več ur, v prepiru pač težko opusti svoje kretnje. In ker je bil mož lepe Poljakinje tistega dne posebno razburjen, ga je žena pošteno kresmU' po obrazu. Osem dni je moral ostati doma, ker z razbitim nosom ni mogel na ulico. Prva rana se mu pa še ni bila zacelila, ko sta se zakonca drugič sprla in mož je dobil pošten knock-out takoj ▼ prvem kolu. Revež je vstal z dvema krvavečima ranama in podpluto pod očesom Spoznal je, da je užival sladkosti zakonskega življenja že dovolj dolgo in šel je k policijskemu komisarju, da mu potoži svoje gorje. Oblasti so se ga usmilile in zakon je bil ločen. Mož je pustil lepo Poljakinjo v zabavišču, kjer jo je bil našel. Če le enoroka stara V nemirni Barceloni je umrl v visoki starosti rentier Bruno Humbert. ki ie zapustil svoje veliko premoženje štirim hčeram. V niecrovi oporoki ie bil pa pogoj, ki se je zd >S t O V E N S K I NAROD«, dne 23. januarja 1932 Stev 18 Januar, februar in marec so meseci, ki so neznosni brez gumijaste obutve. V gorskih krajih je sedaj največ snega, v ravninah pa največ vode in blata. Kupite naše gumijaste čevlje, ki jih prodajamo za bagatelno ceno. Izplačali se Vam bodo stoterno, ker Vam bodo obvarovali zdravje in ščitili Vašo novo usnjeno obutev. Vrsta 880548 Za neverjetno nizko ceno imamo elegantne polgaloše. ki varujejo nog«, pred vlago, obutev pa pred vodo in blatom. So zelo praktične in lahke. Vrsto 1255-31 Snežke iz gabardina Vam bodo mnogo koristile ob slabem vremenu. Obvarovale Vam bodo zdravje, ker so tople; povrh so pa še poceni. Moške galoše Vrsta 9817-61 prodajamo z garancijo samo po Din 69.—. Ohranite si zdravje in mnogo denarja, ako jih nosite po dežju, snegu in blatu. Vrsta /815-61 Ženske galoše neobhodno so Vam potrebne ob slabem vremenu. Obvarovale bodo Vaše zdravje in Vase čevlje. Prodajamo jih z garancijo samo po Din 59.—. 149*- Vrsta 2861-01 Gumijasti snežni čevlji za otroke s toplo podi ago. Vašim otrokom so vsekako potrebni ob blatnem in deževnem vremenu. _ Vrsta 1865-01 V teh elegantnih zimskih čevljih izgleda Vaša noga povsem majhna, čevlji Vam ostanejo v njih vedno suhi in snažni. Imamo jih v črni ali rjavi barvi. Vrsta 1885-91 Udobni in topli gumijasti snežni čevlji. So zelo praktični in lahki in jih morete nositi k vsaki vrati čevlja. Za vsako ženo so neobhodno potrebni DOBITE PRI TAPETNIKU RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. — Telefon Št. 2622. Izdelujejo se najnovejši modeli o» troektb vozičkov, ra^TT« najnovejše ivokolesa, šivalni stroji in motorji Velika Izbira, Najnižje cene Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov« Ljubljana, Kar lovska cesta 4. >mM.alt og1asl< Vsaka beseda 50 par« Plača me lahka tudi p znamkah, ta odgovor znamko/ Na vprašanja brez znamk* mm ■ ■ nri&rriieiTitiTru* NairrtanJii o&om IM» 5*—*. mm^^mm Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški ate^e iz Lrepodvorske ulice v VVolfovo 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava. Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojaštvo VVoifova št. 10. Zahvala Podpisana sem prejela ob priliki smrti svojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 20.000.— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, naj sigurne jši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Marija Majerič, Št. Vid. afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zo-fe po ugodnih cenah kupite pri tapetniku RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2. Vsakovrstno žimo prodajam po tovarniških cenah. - Tel. 2622. 14/T BRIVSKI EN DAMSKI SALON STANE RAKAR, LJUBLJANA, Prešernova ulica 7 — se priporoča cenjenemu občinstvu. Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. 662 VINICA RJA ki zna samostojno upravljati vinograd, sprejme proti dobri plači Rudolf Sobota, kavarnar, Petrinja, 661 MLEKARSKE STROJE kompletne, s parnoturbinskim pogonom, dobro ohranjene, po zelo nizki ceni proda Mlekarska zadruga v Semiču (v likvidaciji). 660 TRGOVSKEGA UČENCA iz boljše hiše, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, sprejme v železni no tvrdka L. F rim. Murska Sobota. 659 99 KARlTAS Cek. r. 16049. Tel. št. 25—22, 25—21 nudi svojim zavarovancem sledeče ugodnosti: 1. ) Stalno enaki mesečni prispevki. 2. ) Sprejemna pristojbina samo Din 10.—. 3. ) Dvojno izplačilo v slučaju smrti zaradi nezgode. 4. ) po najmanj treh letih odkup in plačevanja prosto zavarovanje. 5. ) Posojilo do višine odkupne vrednosti police. 6. ) Do 44 let stare osebe se morejo zavarovati tudi tako, da plačujejo mesečne prispevke samo 20 let. 7. ) Brezplačno sozavarovanje otrok. 8. ) Kapitalno kritja. Posmrtninsko zavarovanje „KARITAS" LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice. Podružnice: Celje, Maribor. 1927 KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnja-ško popravilo in čisto uglaše-vanje. VVARBEVEK, LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5. 612 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča >Alkoc. 125/L BRTVNICO v Ljubljani takoj prodam. Ponudbe na upravo slovenskega Naroda« pod »Brivnica<. 641 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta st 16 (pri Levu) 114/L Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Bolzl, Stingl original, Ki so nesporno najboljši! (Lah-Ka, precizna mehanika.) Pro-1aja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Pouk v na ploščah je novost, ki jo prinaša "% LJUBLJANA, Aleksandrova 5; MARIBOR, Gregorčičeva 20 NajcenejSe vezenje perila, zaves, mono* gramov pri MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno p red tiskani p rtiči po izredno nizkih cenah, Nov poklic za dame In gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 na mesec, ker spleteno blago prevzamemo, plačamo odškodnino za pletenje in dobavljamo prejo za predelovanje. Pišite po brezplačne p rospekte še danes na: Domača pletarska industrija št. 12, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Poročni poročna Jedilni prifc©r v kasetah Prešernova I. Telefon 2059 NAZNANILO . Vsem spoštovanim naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko in soboslikarsko delavnico s Sv. Petra ceste št. 33 na Cankarjevo nabrežje 21 (vhod tudi z Mestnega trga št, 19) Priporočam se vsem cenjenim naročnikom za na-daljno naklonjenost in jih zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo. J. HLEBŠ, DRUŽBA z o. z., LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 21. Zahvala Podpisani sem prejel ob priliki smrti svojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 10.000«— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom, blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Viktor Zorčič, Ljubljana. Premog suha drva PoftčaJk Bohoričev« j Znižali smo cene malim oglasom, da stane beseda le 50 p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami. Zahvala Podpisana sem prejela ob priliki smrti svojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 10.000._ ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Marija Palma, Ljubljana. Zahvala Podpisani sem prejel izplačano doto v zneii.. Din 13.000.— ter se tem potom »\ zajemal pomoči« re^ pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Janez Horvat, Skit na. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in ms era trn del usta: Oton Goriatol, — V«i ? LJubljani,