da rastejo posamič in nikoli ne oblikujejo blazinic, kot je značilno za večino drugih mahov. Na takem poganjku se lahko razvi- je sporangij ali pušica, ki je nameščen na vrhu dolge zelene sete, a to se le redko vi- di. So pa sporangiji seveda nujni za razvoj spor in nove predkali. Predlagava, da si na naslednjem potepa- nju po Pohorju vzamete nekaj časa tudi za mahove. Če boste s svetilko posvetili v pravo votlinico, se vam lahko razkrije tudi bleščeči mah. Še namig: res veliko ga je v okolici slapu Šumik. Če boste kdaj potovali v bližino ek- vatorja ali na južno poloblo, obstaja možnost, da tudi tam v kakšni skriti votlinici zagledate mah, ki se blešči. V Avstraliji, na Novi Zelandiji, Novi Gvi- neji in malezijskem delu otoka Bor- neo uspeva vrsta, ki se blešči enako kot bleščeči mah s Pohorja. Vrsta se strokovno imenuje Mittenia plumula in je z bleščečim mahom le v daljnem sorodstvu. Celice predkali bleščečega mahu pod mikroskopom. vakuola z brezbarvno tekočino kloroplast celična stena celica predkali50 μm 15 Intervju: ANDREJA SLAMERŠEK Zaradi posebnih časov se je preko spleta pogovarjal Damjan Vinko Andrejo Slameršek (1980), profeso- rico biologije in kemije, poznamo kot našo najbolj glasno in srčno borko za ohranitev prostotekočih rek. Kot obraz za pravice prostotekočih rek in njenih prebivalcev jo je Slovenija spoznala preko ohranitvenih akcij reke Mure, kjer je med drugimi organizirala tudi vrsto ljudskih akcij in tako drugič v treh desetletjih prispevala najmanj k odložitvi načrtovanih zajezitev Mure. Od leta 2015 je predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki v letu 2020 praznuje 10 let svojega de- lovanja. DPRS je predvsem zaradi ak- tualnega okoljskega ministra minulo pomlad postal verjetno najbolj znana biološka nevladna organizacija (NVO) pri nas in bil kot »društvo za zaščito zlatih ribic« z izpeljankami večkrat omenjano tudi v Državnem zboru. V društvu se udeležujejo ali organizirajo številne naravovarstvene shode in ak- cije, zelo aktivni so pri zagovorništvu narave, izobraževanju in raziskova- nju. Pogosto se kot stranski udeleže- nec vključujejo v upravne postopke in opozarjajo na problematiko varstva rib. DPRS je tudi ena od treh NVO, ki so Ustavnemu sodišču predale pobu- do presoje ustavnosti spornih določb drugega »protikoronskega« zakona, katerih uveljavitev je sodišče za zdaj zadržalo. Z Andrejo sva se v času prete- klih dveh vlad srečala na več dogodkih in sestankih Ministrstva za okolje in prostor (MOP), tudi Evropske komisije in ljudskih vstaj, kjer sva poleg potreb varstva narave opozarjala na ignorira- nje neštetih sporočil strokovnjakov in NVO – da je slovenska politika ohranja- nja narave slaba in da se področno si- cer dobra zakonodaja zelo slabo izvaja. Četudi se Andreja zadnja leta posve- ča predvsem naravovarstvu, svojega pedagoškega navdiha ni pozabila in tako rada »pošola« o razlikah med okoljevarstvom in naravovarstvom ter okoljem in naravo, saj napačna raba večkrat vodi tudi v napačne zaključke. Prav tako se aktivno udeležuje vrste okroglih miz in delavnic, zelo aktivna pa je tudi na družbenih omrežjih. V tokratnem pogovoru sva se osredoto- čila predvsem na aktivnosti, kjer DPRS orje ledino – pravno zagovorništvo na- rave. Andreja, najprej čestitke ob jubileju društva! Na kaj ste v DPRS najbolj po- nosni? Hvala za čestitke! Najbolj smo ponosni na to, da nismo nikoli podlegli ustrahovanju, pritiskom kapitala, izsiljevanju, »dilanju« z naravo itd. kljub silovitim pritiskom, na- padom in žalitvam prek medijev, kar si je dovolila celo politika – aktualna, pa tudi prejšnja. Bili so tudi poizkusi posredne- ga podkupovanja, kar smo in bomo tudi v bodoče zavračali in prezirali. Prepri- čani smo, da je to, da smo se bili zmožni upreti in vztrajati pri svojih strokovnih in etičnih načelih, ne da bi podlegli silo- vitim pritiskom politike in lobijev, naše najmočnejše orožje. Seveda pa vseh teh Andreja Slameršek. (foto: Miloš Bavec, 17. III. 2017) 16 silovitih napadov verjetno ne bi preživeli brez ogromno strokovnega znanja, pozna- vanja zakonodaje in srčnosti članov DPRS, ki smo ves svoj prosti čas, noči, dopuste in praznike vlagali v zaščito narave oz. v varstvo rib in njihovih habitatov. Zelo smo ponosni tudi na to, da smo svoj prav redno dokazovali preko Upravnega sodi- šča in s tem »prisilili« državne organe, da delajo zakonito in začnejo izvajati že sprejeto naravovarstveno zakonodajo. Kakšen profil oseb tvori najbolj aktiv- no jedro društva? Najbolj aktivno jedro društva tvorimo agronom, ki je strokovnjak za ihtiologijo, novinarka, mag. biol. in ekol. z naravovar., ribič z velikim čutom za ohranjanje nara- ve in jaz. Sodelujemo še z odvetnikom, za katerega lahko trdim, da je eminenca na pravnem področju varstva narave v Slove- niji in ima vse značilnosti nevladnika, kot so požrtvovalnost, neutrudnost in borbe- nost. Z njim na področju pravnega varstva narave orjemo ledino. V DPRS imamo iz- jemno veliko podporo ihtio loške stroke in NVO na mednarodni ravni. Prav tako nas podpirajo biologi, npr. z ljubljanske univerze, ter naravovarstvene in okolj- ske NVO. Vse to dokazujejo tudi skupne akcije, kot sta bili npr. protestno pismo za srednjo Savo proti sprejetju zakona za energetsko izrabo in pismo 100 strokov- njakov za odvzem koncesije za gradnjo 8 hidroelektrarn (HE) na Muri. Zelo smo ponosni in veseli, da so nas prepoznali tu- di družboslovci ter umetniki, ki sedaj o tej problematiki redno razpravljajo in imajo tudi že kar nekaj zaslug za uspehe na po- dročju varstva narave. V zadnjih mesecih smo na marsikate- rem področju priča spraševanju o vla- davini prava pri nas. Na tem področju je tudi Evropska komisija oktobra pozvala Slovenijo, naj izboljša zakonodajo o do- stopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. V DPRS ste s svojim delom ja- sno pokazali, da pri okoljskih zadevah v Sloveniji močno škripa. A vendar se kljub mnogim diskreditacijam in oseb- nemu izčrpavanju da. Res hvala za ves tvoj in vaš trud, ko vem, koliko časa in energije je potrebno za vse te premike! Kakšne so sicer tvoje izkušnje glede do- stopa do pravnega varstva? Dostop do pravnega varstva obstaja, a terja veliko znanja in angažmaja. Upravno sodišče odlično opravlja svoje delo in se v vsako tožbo poglobi, vendar pa mora biti gradivo zelo dobro pripravljeno in argu- mentirano. Razsodbe so izjemnega pome- na, in to veliko širše kot v konkretni za- devi, saj uradnikom v upravnih postopkih dajejo navodila za izvajanje zakonodaje – tako so tudi uradniki manj podvrženi vplivom in pritiskom investitorjev. Naše naravovarstvene službe so namreč žal po- stale servisi investitorjev, stanje je akutno in gre v škodo narave, kar je nedopustno. DPRS smo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili že več prijav su- ma korupcije zoper uradnike v upravnih postopkih in upamo, da kmalu tudi KPK opravi svoje delo. Kako naj se NVO »loti« zadeve, ko pre- ceni, da nek postopek ni potekal v skladu z zakonodajo ali strokovnimi standardi? Za pravni boj nujno potrebuješ pomoč dobrega pravnika in ogromno strokovne- ga znanja, saj se praviloma dogaja, da se stroka prodaja oziroma zastopa interese investitorjev (kapitala). Včasih je pravi absurd, kaj prihaja iz ust diplomiranih bi- ologov in drugih državnih naravovarstve- nikov, ko zastopajo investitorja. Torej po- trebuješ specialistično znanje pravnika, veliko strokovnega znanja, vztrajnost in pogum. Pa denar, da plačaš sodno takso. :) Eden velikih uspehov DPRS je pritrdi- tev sodišča, da imajo NVO v javnem in- teresu pravico kot stranski udeleženec vstopati v postopke celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Zakaj je to tako pomembno? To prej kljub zako- nodaji ni bilo omogočeno? Zelo pomembno je, da smo lahko stranski udeleženci v postopkih CPVO, saj se ti iz- vajajo v primerih državnih strategij, na- črtov, programov in državnih prostorskih načrtov. Torej na najvišjem nivoju, kjer so do zdaj imeli investitorji in politiki najve- čjo moč. Tako jim je bilo še bolj omogoče- no, da so z lahkoto izvajali zadeve v svojo, in ne v javno korist, torej brez možnosti vpliva javnosti. S tem smo uspeli zagoto- viti, da imamo možnost preverjati zako- nitost postopkov na najvišji ravni tudi z uporabo pravnih sredstev, se pravi s pri- tožbo in morda tudi tožbo na Upravnem sodišču, ki je edino izven upravnega siste- ma. Kar je zelo pomembno, saj ko se izva- jajo postopki projektov na nižjem nivoju, se potem investitorji in uradniki, ki vodijo postopke, zgolj še sklicujejo na strateške dokumente oz. dokumente, sprejete na višjem nivoju. Podobno je v zadnji od- mevni zadevi (tj. ANOVE – Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010–2020) potrdilo tudi Upravno sodišče. Če najprej omeniva peščico drugih pri- merov … Med vaše bolj znane upravne spore sodi razveljavitev okoljevarstve- nega soglasja za HE Mokrice, izdanega v okviru postopka presoje vplivov na okolje (PVO). Ministra Vizjaka ste za- radi suma korupcije prijavili KPK. Več- krat ste se morali za uveljavitev pravi- ce dostopa do javnih podatkov, kljub jasni zakonodaji, obrniti na Informa- cijskega pooblaščenca. Kje ali zakaj vse sta zatajila tako naravovarstvena stroka kot pravo? Pravo ni zatajilo, zatajila je stroka. Ta ne zahteva izvajanja pravnega okvira in zah- tev v praksi ter se ne poslužuje pravnih orodij in zahtev, ki jih ima na razpolago. Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je bilo ustanovljeno 7. decembra 2010. Njegov namen je varovanje domoro- dnih rib in njihovih habitatov z naravovar- stvenimi aktivnostmi, raziskavami, popu- larizacijo poznavanja rib, izobraževanjem ter izdajateljsko dejavnostjo. Pri svojem delu se povezujejo z mednarodno prizna- nimi ihtiologi in organizacijami. Od leta 2015 ima na področju ohranjanja narave status delovanja v javnem intere- su, ki ga to prostovoljsko društvo razu- me kot zavezo za aktivna prizadevanja in vključevanje v zakonodajne, upravne in sodne postopke ter v priprave strate- ških načrtov države na področju varstva narave. Posebej aktivni so pri postopkih umeščanja objektov za energetsko izrabo rek, kjer DPRS deluje kot t. i. watchdog or- ganizacija. V letu 2020 ima društvo 62 članov in mu je kljub »nagajanju« politikov uspelo iz- polniti pogoje za ohranitev statusa NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Na Maršu za Muro v organizaciji Zavoda Muzej no- rosti, Trate. (foto: Bojan Tomažič, 6. I. 2018) 17 Zatajili so uradniki, ki delajo v službi var- stva narave in so odgovorni za izvajanje naravovarstvene zakonodaje, tako prven- stveno MOP in ARSO. Upravno sodišče v svojih razsodbah redno opozarja na šte- vilne postopkovne in vsebinske nepravil- nosti. Ugotavlja tudi, da že samo zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri upošte- vanju pravil postopka izpodbijanih odločb ni mogoče potrditi kot pravilnih in zako- nitih. In zatajili so politični predstavniki, ki se postavljajo nad zakonodajo ali jo prilagajajo svojim potrebam ter osebnim interesom (npr. Vizjak pri HE Mokrice s spremembo ZON in gradbene zakonodaje ter sprejemom protikoronskih ukrepov). Kritičnosti do javnega naravovarstva ne skrivava. Kje po tvojem mnenju v obrambi ohranjenih rek stojita Zavod za varstvo narave (ZRSVN) in Zavod za ribištvo (ZZRS) kot strokovni javni in- stituciji? Načeloma je večina zaposlenih proti gra- dnji HE, vendar pa so njihove končne od- ločitve močno odvisne od nadrejenih, ki stroko pogosto podredijo interesom po- litike in/ali državne energetike. Naj spo- mnim, da je v primeru postopka PVO za HE Mokrice tedanji direktor ZZRS Dejan Pehar podpisal soglasje k posegu brez izpolnjenih zahtev iz predhodnih mnenj strokovnih delavcev (op. s položaja di- rektorja ga je odnesel sum korupcije). V primeru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je na za- dnjem sestanku na MOP za HE Mokrice najbolj navijal direktor ZRSVN Hrvoje Teo Oršanič in zahteval, da se HE Mokrice vključi v NEPN, kljub temu da je okoljsko poročilo pokazalo, da cilje obnovljivih virov energije (OVE) lahko dosežemo brez HE Mokrice (končni NEPN je bil tudi sicer po končnem okoljskem poročilu na- knadno spremenjen in je tako neskladen z zanj izdelanim okoljskim poročilom, na kar smo opozorili Vlado RS in zahteva- mo pojasnilo, ker gre ponovno za kršitev par excellence). Trenutni direktor ZRSVN očitno tudi ne skriva svojih simpatij do energetikov na spodnji Savi, tako je tudi konec leta 2019 v imenu ZRSVN sode- loval z investitorjem, podjetjem Infra, pri izdaji publikacije Spodnja Sava, vzor načrtovanja in urejanja, kar je absurdno samo po sebi, dodatno pa zaradi kata- strofalnega dejanskega stanja, dejstva, da je bil odprt postopek za HE Mokrice, in dejstva, da omilitveni in izravnalni ukre- pi na HE Brežice ne delujejo oz. niso niti vzpostavljeni, kar je znano. To smo prav tako prijavili KPK, na odgovor še čakamo. Nedelovanje omilitvenih in izravnalnih ukrepov na HE Brežice smo prijavili tudi Inšpektoratu za okolje in prostor, vendar se ni zgodilo nič. Izpostaviti je treba, da je državna energetika zelo bogata panoga, ki za dosego svojih investicijskih intere- sov uporablja vsa razpoložljiva sredstva in metode. Omenila si že sodbo Upravnega sodišča zoper ANOVE, ki je novembra 2020 še bolj završala v energetskih in okolje- varstvenih krogih kot v našem, saj je sodišče na podlagi tožbe DPRS ustavilo izvajanje tega državnega načrta. Zakaj ste se odločili za tožbo? ANOVE je vseboval samo dve varianti pri- dobivanja OVE in obe varianti sta vklju- čevali maksimalno izrabo naših rek, kar pomeni, da je bila vključena tudi gradnja 8 HE na Muri, 9–11 na srednji Savi itd. Pri tem pa ni bil izveden ustrezen CPVO, ni bil ustrezno presojan vpliv na vrste, ni bila podana ocena kumulativnih vplivov na stanje vrst in habitatov, ni bila preso- jana sprejemljivost vplivov na posamezna varovana območja, ni bilo iskanja in teh- tanja alternativnih rešitev, ki jih je MOP nezakonito preložil na nižje ravni načr- tovanja itd. Poleg tega ni bila v Sloveniji še nikoli upoštevana evropska Okvirna vodna direktiva, katere cilj je doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda, med drugim tudi na podlagi biološkega elementa – rib. Prav tako smo vztrajali pri tem, da je OVE mo- žno doseči z alternativnimi rešitvami. Tako smo bili v okviru postopka ANOVE prisiljeni vložiti kar tri tožbe – in pri vseh treh je Upravno sodišče pritrdilo našim očitkom. Kaj ta razsodba dejansko pomeni in kakšne so njene posledice? Ta sodba ima ogromno pomembnih spo- ročil, opozarja na vrsto nepravilnosti in nezakonitosti v okviru postopkov CPVO za strateške dokumente (že navedeni prej) in razgalja hudo sistemsko težavo na MOP. Če se bo razsodbo upoštevalo, bo to pome- nilo velik napredek na področju varstva narave. Koliko bodo v praksi razsodbo upoštevali na MOP, pa je drugo vprašanje. Namreč že sedaj smo priča, da MOP forsira HE Mokrice, ki je danes v postopku prevla- de javnega interesa energetike nad javnim interesom ohranjanja narave. Postopek prevlade se v Sloveniji odvija prvič, ker smo v DPRS na Upravnem sodišču uspeli dokazati, poleg celega kupa nepravilnosti, da prvotna ocena C – nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne zdrži in da bi vplive morali oceniti z D – bistven vpliv, morda celo z E – uničujoč vpliv. V okvi- ru prevlade je treba tudi dokazati, da ni drugih ustreznih rešitev oz. alternativnih rešitev za proizvodnjo tega 1 % elektrike, ki ga v RS porabimo letno in ki naj bi ga proizvedla HE Mokrice. Enega od sloganov DPRS – Ribe in njihovi habitati ne morejo govoriti, zato smo dolžni mi in bomo! – krasi lipan (Thymallus thymallus) na sliki. (foto: Marko Zupančič) Protestna akcija ozaveščanja na podjetniškem srečanju v Litiji leta 2018 v organizaciji časopisa Finance, kjer so se med drugim spraševali, »kaj prinašajo Litiji elektrarne na srednji Savi«. (foto: Greta Fastro, #ZaSavo) 18 Torej to, kar bi bilo treba izkazati in dokazati že na strateški ravni, v ANOVE, ki je podlaga za te posege? Res je. Torej, če ni ANOVE, niti ni možna prevlada. MOP pa forsira HE Mokrice in želi na nižji ravni dokazati, da ni alterna- tivnih rešitev, čeprav je bilo v okoljskem poročilu za NEPN (na strateški ravni) do- kazano, da lahko cilje OVE dosežemo brez novih HE in s tem posledično ne uničimo še dodatno narave. Torej MOP ne sledi razsodbi sodišča zoper ANOVE. Če bi MOP zaustavil postopek prevlade za HE Mo- krice na podlagi okoljskega poročila za NEPN, ki navaja alternative HE Mokrice, bi lahko rekli, da MOP upošteva to razsod- bo. Na tem mestu bi rada apelirala na šte- vilne uslužbence MOP in drugih državnih oz. strokovnih institucij, ki svoje poklice opravljajo strokovno in z iskreno željo po ohranjanju narave, naj vztrajajo pri svojih načelih, pri tem, kar je prav, in ne podle- gajo pritiskom. Na področju varstva narave si 6 let delovala v državnih institucijah, ki so vendarle prvobitno poklicane za ohra- njanje narave, zadnja leta pa deluješ v NVO. Kako je potekala tvoja pot? Čemu iz javnega naravovarstva v nevladni sektor naravovarstva, kjer se vedno znova »borimo« tako za svoj obstoj kot zaupanje, kjer gre tudi z vidika financ za najmanj razvit sektor pri nas? Leta 2009 sem se zaposlila na ZRSVN, in sicer na območni enoti Kranj, od koder so me kasneje zaradi kakovostnega opra- vljanja dela prestavili na osrednjo enoto. Na osrednji enoti sem imela več sporov, nadrejena mi je med drugim očitala, da se držim zakonodaje ko pijanec plota, mi govorila, da naj ne nosim dela v pisarno itd. Eden izmed sporov je bil tudi barjan- ski okarček na Ljubljanskem barju, kjer sem zahtevala sprejetje ukrepov za ohra- nitev vrste. Seveda neuspešno. Danes pa berem, da ga doseljujejo. Absurd. Opozar- janja na nezakonitosti in strokovno pod- hranjenost, prizadevanja za vzpostavitev podatkovne zbirke, zahteve po izvajanju obveznih monitoringov, opozarjanje na nesprejemljivo podleganje pritiskom in- vestitorjev in ministrstev itd. so tudi bo- trovala temu, da mi na ZRSVN niso več podaljšali pogodbe. Moja prva zaposlitev v nevladnem sektorju je bila kampanja Rešimo Muro, ki sem jo vodila, postavila strategijo zanjo in jo tudi izpeljala s po- močjo srčne in borbene ekipe. Čeprav ni- sem želela sprejeti dela v kampanji, sem kasneje ga, predvsem zaradi osebe, ki je celo življenje posvetila Muri in naravi, to je Željko Šalamun. To kampanjo je delno financiral WWF, ampak zraven sem opra- vila tudi še prostovoljnega dela za več kot eno zaposleno osebo. Drži, nevladni sektor naravovarstva je pri nas najmanj razvit sektor NVO, zato pa tudi delo DPRS temelji na prostovoljstvu. Največji absurd je, da se zelo veliko lju- di obrne na nas, ko jim škodljivi projekti pridejo pred dom, in vsi pričakujejo, da svoje delo opravimo prostovoljno. Včasih, ko gledam Facebook in vidim, da jaz čez vikende, praznike, v času dopusta doma brezplačno pišem pripombe, pritožbe za ljudi, ki so na dopustu ali na izletu v nara- vi, imam slab občutek, ampak gonilo je, da gre za naravo. Žal ljudje tudi raje donirajo denar za neke akcije druženja ali ozave- ščanja kot pa za upravnopravne postopke, ki pa so v resnici ključni za ohranitev na- rave oz. za zaustavitev škodljivih projek- tov. Člani DPRS smo tudi večkrat zbirali denar in ga dajali še iz svojih žepov, da smo sploh lahko vložili tožbe. Te je naravovarstvo zanimalo že od ma- lih nog? Vedno sem oboževala naravo, sem bila tu- di vzgojena v tem duhu. Dedek je dajal ve- liko pozornost vsakoletni vrnitvi lastovk v štale, vnukinje nas je vodil na »žabje svatbe« itd. Kot osnovnošolka sem bra- la o ladji Mavrični bojevnik in podobno. Moja naravovarstvena pot pa se je začela z včlanitvijo v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer smo med popisi ptic naleteli tudi na cel kup nasilja nad naravo, kar me je zelo motilo. In če me nekaj zelo moti (predvsem krivica in nasilje), tudi ukrepam. Čeprav bi raje pre- življala svoj čas v naravi in jo opazovala, kot sem si tudi predstavljala svoje življe- nje. Po zaključenem dodiplomskem štu- diju sem se vpisala na podiplomski študij varstva naravne dediščine, kjer sem se tu- di srečala z naravovarstveno zakonodajo širše ter naravoslovnimi in družboslovni- mi vidiki varstva narave. Na vzorčenju platnice na sotočju Krke in Save; z leve: Paul Veenvliet, Eugenio Miotti in Andreja. (foto: Marko Zupančič, 22. IV. 2018) Andreja se aktivno udeležuje tudi številnih okroglih miz, na sliki kot gostja ene od njih v letu 2019 z naslo- vom Da bi spremenili vse, potrebujemo vsakogar! (foto: MZPP, arhiv DPRS) V intervjuju odprte zgodbe so na spletni strani DPRS (http://www.dprs.si) natanč- neje predstavljene, objavljeni so dokumen- ti, kot tudi informacije o drugih dejavno- stih zdaj že desetletje aktivnega društva. Dosežki DPRS, predvsem na pravnem področju, imajo širok pomen za varstvo narave v Sloveniji in velik vpliv na spošto- vanje tako domače kot zakonodaje EU ter boljše vodenje povezanih postopkov. Posamezniki, ki želite podpreti delovanje in prizadevanja društva, ste vabljeni k včlanitvi v DPRS, zaradi stroškov pri prav- nem varstvu pa so vedno dobrodošle tudi donacije društvu in dodelitev akontacije dohodnine (t. i. 0,5 %, po novem 1 %). 19 Ostaniva še malce v tvojih rodnih kra- jih. Opozarjaš, da je Ptujsko jezero grozeča ekološka katastrofa. Ko ljudje slišijo pričevanja, pojasnila in podrob- ne razlage naravovarstvenikov, praviš, da so zgroženi. Vendar javnosti ni tako lahko doseči, kot si predstavljamo, če- tudi gre za dejansko dobro sleherni- ka, sploh ob podatku, da je energetski lobi menda druga panoga v državi po porabljenih sredstvih za odnose z jav- nostjo. Kakšen način je po tvojih izku- šnjah najboljši, da dejanski podatki in vedenje do ljudi res pridejo? Mediji so najbolj odgovorni za informi- ranje javnosti, žal pa so podvrženi kapi- talu in pogosto javnost zavajajo ali pa o pomembnih temah molčijo. Energetske družbe tukaj igrajo zelo aktivno vlogo, saj na eni strani v medijih oglašujejo in jim zagotavljajo oglaševalske prihodke, na drugi strani pa z mediji sodelujejo pri skupnih projektih in jim dajejo sponzor- ska ali celo donatorska sredstva. Jasno je, da s temi finančnimi viri, ki so za medije pomembni, energetiki pritiskajo na ne- kritično poročanje medijev o energetskih temah. Omeniti gre tudi, da je največji ča- sopis v Sloveniji v lasti konzorcija, ki izde- luje opremo za HE in ima gradbeno pod- jetje, ki gradi HE; verjetno je jasno, kako objektivno ta pomemben medij poroča o energetskih projektih, ki uničujejo nara- vo. Zato so še toliko pomembnejši redki novinarji, ki uspejo objaviti resnico. Naše glavno orodje v DPRS so sodni postop- ki, seveda pa je zelo pomembna tudi ko- munikacija na javnih omrežjih, izvajanje predavanj za javnost, aktivne udeležbe na različnih dogodkih in akcijah itd. Zelo pomembne so tudi naše udeležbe na jav- nih obravnavah, razgrnitvah, delavnicah, konferencah ipd., kjer tudi izobražujemo in ozaveščamo druge stroke. V letih 2019 in 2020 ste v DPRS objavili več kot 70 sporočil za javnost. Koliko zanimanja je v našem medijskem pro- storu za ohranjanje narave? Toliko medijskih objav je zasluga izje- mne ženske, ki je novinarka in je ze- lo pomembno ojačala naše obveščanje javnosti. Zagotovo lahko trdim, da je prva prava naravovarstvena novinarka v Slove- niji. Seveda pa lobiji še vedno obvladujejo medijski prostor, kot sem že omenila. Me- diji ustvarjajo heroje in poražence ter se aktivno trudijo očrniti DPRS in stališča, ki jih zagovarjamo, kakšne naše uspehe pa celo pripišejo drugim. Naše aktivno delo- vanje v pravnih postopkih pa je tisto, kar prisili medije, da objavijo naše dosežke. Ti imajo, kot že rečeno, zmeraj širok po- men za varstvo narave v Sloveniji in velik vpliv na spoštovanje tako domače kot za- konodaje EU in boljše vodenje povezanih postopkov. Izognila se bova vprašanju, ali meniš, da lahko javna korist energetike in obnovljivih virov (ki kljub varljivemu imenu niso naklonjeni ohranjanju na- rave v primeru HE) prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. A vendarle – ali verjameš v pravno državo? Verjamem v pravno državo; zaradi Uprav- nega sodišča, ki z vsako razsodbo doka- zuje, da spoštuje zakonodajo in zahteva njeno izvajanje. Me pa bolj skrbita nede- lovanje in ignoranca državnega aparata ter politike, ki slepo sledita investitorjem in lastnim interesom, ker za njih ne obsta- ja kazenska odgovornost in odgovornost za nastalo škodo, ampak samo pozicija moči, ki se postavlja nad zakonodajo in nad ljudstvo. Potrebujemo samo še vla- do, ki bo tudi poskrbela za izvajanje za- konodaje. Tudi v DPRS smo leta 2017 v pripombah na Strategijo razvoja Slovenije pod točko Učinkovito upravljanje in kako- vostne javne storitve zahtevali, da se doda ključna usmeritev: »Uveljavljanje/spošto- vanje zakonodaje v zvezi z javno službo in državnimi službami. Razvoj kazenske od- govornosti javnih uslužbencev v primeru nezakonitega delovanja oz. delovanja, ki ima negativen vpliv na državni finančni proračun in ima za posledico degradirano družbeno in naravno okolje. Vzpostavitev mehanizmov za škodno in kazensko odgo- vornost v državnih službah.« Kaj pa lahko pri vsem tem prizadeva- nju naredi še posameznik? Na to vprašanje je zelo težko odgovo- riti, ker je odgovor zelo obsežen. Zave- dati se je treba, da imajo vse človekove dejavnosti vpliv na naravo in vsak posa- meznik bi lahko naredil zelo veliko, ven- Delavnica za otroke na prireditvi 24 ur z reko Muro, ki jo je v Veržeju organizirala mariborska enota Za- voda RS za varstvo narave in k njeni izvedbi povabila vrsto NVO ter strokovnjakov, med njimi tudi DPRS. (foto: Neža Posnjak, 12. VI. 2015) Reka Drava pri Dupleku. (foto: Barbara Zakšek, 19. VIII. 2018) 20 dar pa to zahteva visoko stopnjo zaveda- nja vpliva lastnega početja na naravo. Že v svojem prostem času ob preživljanju v naravi. Ob obisku narave se moramo za- vedati, da vstopamo v dom npr. živalskih vrst, ki prav tako potrebujejo mir, še po- sebej v času razmnoževanja in speljave mladičev ter v času zimskih razmer, ko je pomanjkanje hrane in morajo varčevati z energijo. Treba se je držati poti, kolesari se na cesti, in ne čez travnike ter gozdove, smuča na smučarskih progah, svoje mo- torne igračke se pusti doma ali pa se drži asfaltiranih cest, pri veslanju po rekah se je treba čim manj s čolni vleči po prodi- ščih in strukturah, ki so pomembne za ri- bjo drst, hišne ljubljenčke je treba voditi na povodcih itd. V svoji domači okolici naj spremljajo ob- činske prostorske načrte in se zavzemajo za ohranitev struktur, kot so mejice, mo- krišča, gozdni otoki, obvodni zeleni paso- vi. Zavzemajo naj se za sprejetje načrtov upravljanja na turistično obremenjenih točkah ali plovnih režimov na vodotokih itn., da se s tem omeji število obiskoval- cev in določi pravila obnašanja. Če so v njihovih občinah kake črne točke za živali, naj si prizadevajo to urediti na občinski ravni; taka so npr. območja, kjer spremlja- mo množične selitve dvoživk – tam naj se npr. uredijo podhodi. Zelenic naj ne kosijo vsak teden, ampak ko rastline odcvetijo. Naj ne sekajo starih dreves z dupli. Name- sto okrasnih tujerodnih rastlin naj sadijo avtohtone plodonosne. Če vidijo kršitve v naravi, npr. vožnjo v naravnem okolju, naj to prijavijo policiji ali inšpekciji. Okoljski inšpekciji naj tudi prijavijo, če naletijo na izpuste kanalizacije ali tovarniških od- plak v vodotoke ali če naletijo na kmete, ki vlivajo velike količine gnojnice v vode ali v času, ko je to prepovedano. Obvešča- jo naj medije o teh škodljivih delovanjih. Od države naj zahtevajo, da se vsaj na vseh državnih zemljiščih (kmetijskih in gozdnih) gospodari na sonaraven način, ki bo ohranjal biotsko raznovrstnost – s tem se bodo tudi širile površine za nabi- ranje zelišč in gozdnih plodov. Podprejo naj naravovarstvena društva. Pri naravo- varstvu so dobrodošla različna znanja, zato naj razmislijo, kako bi lahko s svojim znanjem pomagali. Volijo naj stranke, ki bodo imele program reševanja krize biot- ske raznovrstnosti, in od svojih političnih predstavnikov zahtevajo zavzemanje za te teme. Kakšni so tvoji in društveni načrti za prihodnost? V DPRS bomo še naprej nadaljevali svoje poslanstvo, brez popuščanja, za prostote- koče reke, varstvo rib in njihovih habita- tov. Ker v DPRS verjamemo v pravno dr- žavo, smo tudi prepričani, da projekti HE Mokrice in HE na srednji Savi – upošte- vajoč slovensko in evropsko zakonodajo, standarde, strokovna dejstva in podlage – ne morejo biti izpeljani. Povej mi, kakšno pivo pije teh sedem oseb iz maloštevilnega društva, da je to tako dobro, da lahko "sedem" zanese- njakov dokaže sodišču, da se v državi dogaja in izvaja nekaj nezakonitega? :) Proizvedeno v Sloveniji. Z zdravo pitno vodo, ki naj takšna tudi ostane! Četudi bi pri nas zgradili vse načrtovane HE, ne bomo mogli nadomestiti Termoelektrarne Šoštanj ali jedrske elektrarne, ki vsaka proizvedeta približno po tretjino elektrike. Imamo 22 velikih in 500 malih HE, od tega 9 HE na Dravi proizvede 70 % vse hidroenergije. Vse načrtovane HE bi prispevale skupaj še 10 % energije, ob pogoju, da ne bi bilo hidroloških suš. Da o poslabšanju poplavne varnosti in kakovostne pitne vode ter uničenju biotske raznovrstnosti ne govorimo. Ne pozabimo: pri HE je obnovljiva samo voda kot element, nikakor pa ne rečni sistem kot celota. (A. S.) DPRS se je pridružilo evropskemu manifestu proti gradnji novih HE, ki ga je podprlo 151 NVO, o katerem je več napisanega v tokratnih Društvenih novicah. Ta skupni poziv prihaja nekaj mesecev po tem, ko so z raziskavami potrdili, da je od leta 1970 izginilo kar 93 % evropskih selitvenih sladkovodnih vrst rib, tudi zaradi delovanja HE. V EU je že več kot 19.000 HE, več kot 5.500 jih je še načrtovanih ali v gradnji. Če bi se apetiti glede gradnje novih HE uresni- čili, bi to pomenilo uničenje zadnjih prostotekočih rek v Evropi in še dodatno poslabšanje stanja že tako vedno bolj ogroženih sladkovodnih ekosistemov. WWF sporoča: »Če bi bilo zgrajenih vseh 5.500+ načrtovanih HE v EU, bi se delež proizvodnje električne energije v EU, ki ga zagotavljajo HE, z današnjih 10 % povečal na 11,2–13,9 %.« DPRS je na javni razgrnitvi Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010–2020 (ANOVE), 19. IX. 2017, zahtevalo razglasitev izključitvenih območij za ribe, znotraj katerih HE ne bi bilo dovoljeno graditi. (foto: arhiv DPRS) Sava med Hrastnikom in Zidanim Mostom. (foto: Marijan Govedič, 20. VII. 2020)