GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELKROJ MOZIRJE, n. sol. o. LETNIK XII ŠTEVILKA 2 MAJ, 1988 Poslovno poročilo za Leto 1988 se je pričelo podobno kot leto 1987 s številnimi spremembami pogojev gospodarjenja. V veliki želji in nujnosti stabilizirati naše gospodarstvo smo priča številnim, hitro spreminjajočim se in nedoročenim ukrepom ekonomske politike, kar vse otežuje že tako trd boj za obstanek posameznim gospodarskim subjektom. Že samo precej prepozno sprejetje resolucije za letošnje leto kaže, kako dolgotrajni in trdi so bili usklajevalni postopki na nivoju federacije, torej kako različni so interesi posameznih delov države. Zelo se je v letošnjem letu poslabšala že lani zelo slaba likvidnost tako OZD kot bank, zlasti še, ker morajo banke višek denarja prelivati v narodno banko, s čimer se zmanjšuje masa denarja v obtoku. Vsi ti težki pogoji gospodarjenja se kažejo v rezultatih OZD in s tem na osebnem in družbenem standardu, kar povzroča manjšo kupno moč prebivalstva in s tem dodatne težave pri prodaji. Tako je začaran krog sklenjen. V vsem tem kaosu pa se je potrebno znajti. In kako je to uspelo nam? Za letošnje leto smo kljub neugodnim napovedim načrtovali proizvodnjo in prodajo 1.550 tisoč kom gotovih izdelkov, kar je 6 % več, kot smo jih uspeli proizvesti v lanskem letu. Osnovni cilj nam je povečati prodajo na tujem trgu, kar je v času dragega kapitala in zmanjšanju kupne moči prebivalstva doma edina alternativa. Kljub številnim težavam, ki se pri tem pojavljajo poskušamo lastne kapacitete čim bolj izkoristiti za proizvodnjo za izvoz, ciklus proizvodnje za domači trg pa skrajšati na minimum, da bi tako vložena sredstva čim prej dobili nazaj. To z drugimi besedami pomeni potrebo po hitrem obračanju kapitala. I. tromesečje 1988 ki danes v precej večji meri kot doslej odloča o uspešnosti oziroma neuspešnosti posameznega kolektiva. Na nivoju DO smo v prvem kvartalu izdelali prav toliko kom gotovih izdelkov kot v lanskem enakem obdobju, to pa je 7 % manj kot smo načrtovali za ta čas. Izpad proizvodnje je predvsem pri kooperaciji, ki se prilagaja proizvodnji v lastnih proizvodnih enotah in potrebam trga. V lastnih proizvodnih enotah je bil proizvodni načrt presežen (Mozirje 4 %, Luče 6 %, Šoštanj 21 % — gre za proizvode, predane v skladišče gotovih izdelkov), v Odžaku in Alibunarju pa so proizvedli po 42.000 kom, kar je prav tako v okviru planskih predvidevanj. Ob upoštevanju skrajševanja ciklusa proizvodnje in glede na zaloge ob koncu leta, ki jih je bilo potrebno prodati v januarju letos, je bila skupna proizvodnja v prvem kvartalu manjša od načrtovane, kljub temu pa smo prodali količinsko skupaj za 7 % več kot smo načrtovali in 15 % več kot v enakem lanskem obdobju. Medtem ko smo na domačem tržišču dosegli količinsko prodajo z indeksom 98, pa smo kar za 18 % presegli načrtovane količine na konvertibilni in za 59 % na klirinški trg. Nekoliko slabše od fizičnih pokazateljev smo dosegli vrednostne, saj je fakturirana realizacija dosežena v višini 93 % načrtovane, od tega prodaja na domačem trgu 86 % (v industrijske prodajalne smo predali 10 % vrednosti vseh izdobavlje-nih gotovih izdelkov), medtem ko je prodaja na kovertibilni trg za 13 % in na klirinški za 90 % večja od načrtovane vrednosti prodaje. Kot je razvidno, je slabše od pričakovanj le na domačem trgu, kar pa je posledica prodaje znižanih artiklov v začetku leta. Skupno smo tako ustvarili v prvih 3 mesecih 10 mia din realizacije (lani celo leto 17 mia din), kar je vrednostno zelo veliko in je posledica spremenjene strukture proizvodnje v korist zahtevnejših artiklov, višjega tečaja dinarja in v veliki meri visoke inflacije, ki je kljub številnim poskusom omejevanja še izredno prisotna. Žal gibanje inflacije povzroča tudi velik porast stroškov. V Elkroju smo stroške, na katere imamo neposredni vpliv sicer uspeli zadržati na dokaj solidnem nivoju, manj uspešni pa smo bili, pri zniževanju oziroma obvladovanju obresti, ki so posledica premajhne finančne samostojnosti in s tem prevelike odvisnosti od tujega kapitala, kar je že precej časa naša šibka točka. Tako se je v tem obračunskem obdobju prvič zgodilo, da so bili pri največji TOZD, ki nastopa kot kupec in prodajalec gotovih izdelkov in je nosilec vseh zalog, revalorizacijski odhodki (zaradi visokih obresti) višji od revalorizacijskih prihodkov te temeljne organizacije, kar pomeni, da je bilo potrebno razliko pokrivati iz celotnega prihodka TOZD. Naslednji moment, ki je prav tako vplival na finančni rezultat tega obdobja je visoka neplačana realizacija v višini 1.500 mio din, ki je posledica velike prodaje v mesecu marcu in slabše finančne discipline na domačem trgu. Ob upoštevanju omenjenih faktorjev znaša celotni prihodek, ustvarjen v tem obdobju na nivoju DO 10.276 mio din, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani, čeprav podatki z lanskim letom zaradi spremenjenega načina obračuna (Odžak, Alibunar) niso najbolj primerljivi. Delež porabljenih sredstev v CP je prav zaradi omenjene spremembe veliko večji od lanskega enakega obdobja, pa tudi nekoliko večji od plana. Tako je dohodek dosežen v višini 16 % načrtovanih planiranih vrednosti, čisti dohodek pa ob relativno visokih obveznostih iz dohodka le v višini 15 % načrtovanega. Za osebne dohodke smo porabili na nivoju DO 19 % planiranih sredstev in dosegli povprečni neto OD v višini 431.184 din. Povprečni doseženi OD na nivoju republike znaša v obdobju I — II 445.702 din, v gospodarstvu SRS 432.632 din, v podskupini dejavnosti pa 352.472 din. Z doseženimi rezultati tega obdobja smo sicer dosegli povprečno uspešnost podskupine, pri tem pa so izplačana sredstva za OD nekoliko presegla družbe- no priznane okvire, kar bo potrebno uskladiti v naslednjih obračunskih obdobjih. Po pokritju osebnih dohodkov je ostalo dovolj sredstev za formiranje rezervnega sklada v predpisani višini in za pokritje SSP — stanovanjski del v višini veljavnih stopenj od BOD za to obdobje. Ostanek sredstev predstavlja poslovni sklad, ki je bil na nivoju DO dosežen v višini 74 mio din, kar je le 3 % načrtovanih vrednosti za to obdobje. Čeprav periodični obračun za 1. kvartal ne predstavlja osnove za sklepanja o rezultatu poslovanja za celo leto, in le-ta v Elkroju glede na Nakup nove računalniške aplikacije Neurejene razmere pri vnosu in obsegu zaključnic, skladiščni odpremi in fakturiranju so že nekaj časa silile v nakup nove računalniške aplikacije. Iskra—Delta nam je ponudila svoj programski paket, ki se lahko izvaja na našem obstoječem Delta operacijskem sistemu. Obsega vodenje in obračun nabave, zalog in prodaje. V naši delovni organizaciji smo se zaenkrat odločili le za nabavo dela aplikacije, ki obsega prodajo in vodenje zalog gotovih izdelkov. Pogovori o nabavi programskega paketa so stekli že lansko leto s predstavnikom Iskre—Delte v Celju in s konkretnim prikazom delovanja na računalniškem sistemu v Ljubljani. V nadaljnjih pogovorih smo podali vse spremembe, ki se nanašajo na razlike med osnovno aplikacijo in našim načinom dela. Iskra—Delta se je obvezala, da bo osnovno aplikacijo popravila po naših zahtevah do konca septembra. Nova verzija, ki bo izdelana za naš način dela, bo tako omogočila lažji in hitrejši prehod na nov način obdelave, ki ga bo izvedel predstavnik Iskre—Delte s pomočjo naše AGP službe. Aplikacija omogoča v delu prodaje vnos naročil prodaje na način kot so ga izvajali do sedaj. Ko so zbrana vsa naročila, lahko dobimo podatke, ki so potrebni za razpis delovnih nalogov v proizvodnji in za različne analize kot so podatki za planiranje proizvodnje, analize zaključevanja po potnikih ali po kupcih, spremljali bomo lahko prodajo količinsko in vrednostno itd. V delu vodenja zalog gotovih izdelkov bomo vodili vse prejeme v skladišče in izdaje iz skladišča po vrstah prometa, artiklih, velikostih in barvah. Skladiščni delavec bo lahko tako ob vsakem trenutku izvedel stanje zalog v skladišču in koliko od teh zalog je že naročenih. Ta del aplikacije omogoča tudi izvedbo inventure v skladišču, bodisi tedensko, mesečno ali letno. Lahko jo izvedemo po posameznih artiklih ali za celo skladišče. Vse izdaje iz skladišča spremljajo dobavnice, ki se bodo najprej sestavljale na terminalu, nato pa se bodo na zahtevo delavca, ki blago odpremlja, avtomatsko izpisale v centru obdelave podatkov. Izpisane dobavnice so osnova za izpis faktur, ki se bodo prav tako izpisale pred začetkom ali zaključkom delovnega dne. Tako bo odpadlo ročno izpisovanje dobavnic in faktur. Hkrati z uvajanjem te aplikacije bomo uvajali tudi aplikacijo saldakontov, ki jo že imamo ria računalniku, tako da se bodo fakture avtomatsko knjižile v saldakonte, s čimer bomo zaokrožili proces poslovanja s kupci. Uvajanje aplikacije bo potekalo po vrstnem redu, ki ga bomo določili skupaj s predstavniki Iskre—Delte. Obsegal bo priučitev delavcev za delo z računalnikom v praksi, pripravo matičnih podatkov (razni šifranti) in testiranje aplikacije s stvarnimi podatki. Popolni prehod na delo z novim računalniškim paketom bomo izvedli takoj po Novem letu. Najhujši problem v toku uvajanja novega načina dela bo gotovo organizacijske narave. Že od časa prvih pogovorov z Iskro-Delto do same nabave aplikacije smo v posameznih službah naleteli na organizacijske težave (neorganizirano delo, slaba in nepravočasna evidenca podatkov, netočno ali nepravočasno izpolnjevanje obrazcev...). Pri delu bosta potrebna sezonski način proizvodnje ni bil nikoli blesteč, pa se moramo ob prikazanih številkah kljub temu zamisliti. Res je, da imamo določene rezerve v neplačani realizaciji, res pa je tudi, da bo prodaja v naslednjem kvartalu manjša od prvega, medtem ko stroški in osebni dohodki ne bodo nižji od tistih v 1. kvartalu. Zato bo potrebno zbrati vse sile, da bomo poslovni rezultat ob polletju zadržali oziroma ga nekoliko zboljšali, kar nam bo omogočilo lažje delo za vnaprej. Direktor Kramer Ivan, dipl. oec. natančnost in red. Če na primer ne bodo vnešeni podatki o novem kupcu, zanj ne bo mogoče vnesti naročil. Ako v skladišče ne bo prispela izro-čilnica skupaj z izdelki - torej podatkov teh izdelkov ne bo mogoče vnesti v računalnik — ne bodo evidentirani v skladišču in ne bomo jih mogli prodati. Sedanjega načina dela si od prehoda na računalniško obdelavo podatkov ne bomo mogli več privoščiti. Nakup programskega paketa s spremembami vred nas bo stal nekaj več kot dve stari milijardi. ab -Dragi, ali se je pričel izbor za lepotico sveta? POTEK GLAVNIH DOKUMENTOV IN INFORMACIJ PRIKAZUJE NASLEDNJA SHEMA: RAČUNALNIK SEKTOR PRODAJE ZAPIS PRODAJE FAKTURNA KNJIGA NAROČILA ODDAJE NAROČILO ZAPIS ODDAJE SALDAKONTI KUPCEV BLAGO KUPCI RAČUN KONTROLA, POPRAVKI PREKO EKRANA IZPIS IZPIS I PRIPRAVA I DOBAVNICE I BLAGA IN | i ODPREMA . KNJIŽENJE ZALOGE IZPIS RAČUNA PRIPRAVA DOBAVNICE SKLAD IŠČE Pohvala za prijaznost Radio Slovenj Gradec v svoji akciji vsako drugo soboto odpre telefonsko linijo za poslušalce, ki sporočajo svoje pohvale, pripombe in graje na račun poslovanja prodajalcev in ostalih delavcev, ki imajo veliko opravka s strankami. Poslušalci, ki so se v oddaji oglašali, so že dvakrat izrekli veliko pohvalo prodajalkam Elkrojeve prodajalne v Slovenj Gradcu. Hvalili so prijaznost, založenost, čistočo, pomoč prodajalk pri izbiri. Vodja prodajalne Zdenka Javornik izjavlja: „V prodajalni smo štiri delavke, ki se odlično razumemo. Kupci prav gotovo začutijo, da jih z veseljem pričakujemo, da so dobrodošli. Ukvarjamo se z njimi, pomagamo jim pri odločitvi za nakup... Prostori trgovinice so izredno majhni, tako da je blago natrpano, a izbira je kljub temu kakovostna in pestra. Skrbimo za urejenost in čistočo. Vse se trudimo s srcem in dušo, zato žanjemo dobre rezultate." Za njihov trud jim čestitamo tudi delavci Elkroja, posebna pohvala pa velja poslovodkinji Zdenki Javornik. Njena poslovna sposobnost je za našo delovno organizacijo več kot odlična in prispeva k celotnemu ugledu Elkroja. ab Zaplet z elkrojevimi stanovanji na Rečici Spodaj levo bodo poslovni prostori Ljubljanske banke. Blok, ki so ga pričeli graditi novembra 1986. leta, so pred mesecem predali uporabnikom. Med njimi bi morali prejeti ključe tudi delavci Elkroja, a ga je žal, dobil le Zdravko Zaleznik, kateremu je bilo dodeljeno kadrovsko stanovanje. Čakanje in zaplet je povzročila Zrena Džordževič, ki se je pritožila na prednostno listo, češ da vrstni red upravičencev do stanovanj ni pravičen. Prvo pritožbo je naslovila na delavski svet DO Elkroj decembra 1987, ki je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Ker je bila še vedno prepričana v svoj prav, je 29.1.1988 podala tožbo še na enoto Temeljnega sodišča v Velenju. Sodišče je spor rešilo v korist tožene stranke z obrazložitvijo, da je prednostna lista sestavljena v skladu s pravilnikom delovne organizacije. Anica Bezjak, Anica Šorli in Janez Tavčar so odločbo s sodišča že težko čakali. Vsi so namreč imeli na pred- nostni listi daleč več kočk kot tožeča stranka. Prva, Anica Detrnar, je imela kar 103 točke, a je stanovanje že dobila drugje. Ostali so jih imeli od 75 do 80, medtem ko jih je Džor-dževičeva imela le 48 in je bila šele 14. na seznamu. Zatorej po nobeni logiki ne bi mogla priti do stanovanja. V kolikor tega ni niti hotela in je želela le opozoriti na nekakšne nepravilnosti na prednostni listi, ji je sodišče obrazložilo, da je njen sum neupravičen. Nerodno je le, da je bilo za to potrebnih kar pet mesecev. Ni čudno, da so upravičenci do stanovanj skozi pet mesecev nabirali jezo; tovarišica Zrena jim pač ni privoščila takojšnjega veselja nad lastnim kvar-tirjem. Najbrž je jasno, da s to tožbo ni koristila ne sebi ne delovni organizaciji. Zanjo seveda obstaja še možnost ponovne pritožbe, za katero pa je zelo malo verjetno, da bi obrodila sadove. ab Brez besed Veselo na letovanje Vse Elkrojeve dopustniške zmogljivosti zasedene. Delovna organizacija krije svojim delavcem kar 60 odstotkov cene letovanja. Padajoči standard in vedno večja kriza sta precej pripomogla k velikemu zanimanju delavcev za počitnice, ki jih nudi naša delovna organizacija. Letovanja preko agencij so postala nedosegljiva za navaden žep, zato smo se veliko bolj pripravljeni zadovoljiti s počitnicami, ki jih nudi podjetje. Kako tudi ne, ko pa je udeležba delavca pri plačilu le 40 odstotna. Povpraševanje tako počasi postaja večje kot so naše zmogljivosti. Letos smo že ponudili novo pridobitev, dva apartmaja za 4-5 oseb na otoku Krku. Eden se nahaja v Ma-linski, drugi pa v Vrbniku. Kompas ju je ponudil v zakup za 70 dni, od 25. junija do 3. septembra. Oba sta bila pri priči zasedena, kljub malce višji, a še vedno zelo znosni ceni za člane kolektiva. Podobno zanimanje je veljalo tudi za Maslenico, a zmogljivosti do^ma niso tako velike, da bi lahko ustregli vsem delavcem. Seveda je interes zajemal le čas kolektivnega dopusta, ko je organiziran tudi prevoz na počitnice. Tako bodo od 5. avgusta naprej dom koristili delavci iz Odžaka. V Maslenici bo letovalo 63 naših delavcev z družinami po izjemna ugodni ceni. En star milijon na osebo skoraj ni vreden omembe. Letos bodo tudi težave z vodo odpravljene, saj so v Maslenico končno napeljali vodovod in še telefonsko linijo. Sami bomo morali delno zamenjati notranjo opremo in do konca pokriti teraso pred domom. Povpraševanje po letovanju v počitniških prikolicah ostaja enako lanskemu. Kampiralo bo 48 naših delavcev v času od 24.6. do 2.9. V prvi in zadnji izmeni je še prostor, zato pohitite s prijavami! Sezona, ki se v Čatežu prične že 27. maja in traja do konca septembra, je tudi polno zasedena. Letos smo se dogovorili z agencijo v Čatežu, da bomo koristili hišico skozi vse leto. Tako je bila letos počitniška hišica skoraj nepretrgoma zasedena od januarja naprej. Pred glavno sezono imajo člani kolektiva pa tudi drugi možnost oddiha bodisi za ves teden ali le za konec tedna. April, maj in oktober so rezervirani za delavce, ki imajo odobreno zdraviliško zdravljenje, teh PROIZVODNJA HLAČ V JUGOSLAVIJI NJO HLAČ V ELKROJU pa tudi ni malo. Če bodo v prihodnje sredstva dopuščala, bomo kapacitete povečali še za kakšno posteljo, sobo, bungalov... Po tihem že računamo na nakup garsonjere za štiri osebe v Brabarigi. To je majhen kraj med Rovinjem in Pulo, nasproti zadnjemu brionskemu otoku. Naš prostor pod soncem smo si torej zagotovili, preostane nam le še želja, da ga čim bolje in lepše izkoristimo. ab V PRIMERJAVI S PROIZVOD- I. 1985 1.1986 I. 1987 SFRJ 17.024.000 24.256.000 26.862.000 E L K R O J 1.396.210 1.358.930 1.423.508 Delež Elkroja v Jugoslovanski proizvodnji 8,2 % 5,6% 5,3% Podatki zajemajo vso proizvodnjo hlač v Jugoslaviji in v Elkroju vključno z izvozom. Iz primerjave vidimo, da delež Elkroja v proizvodnji hlač pada. Vzrok zato je v tem, ker smo v letu 1986 pri nas začeli uvajati dodatni program in sama proizvodnja hlač ni rasla sorazmerno z jugoslovanskim trendom. V letu 1986 je delež dodatnega programa znašal 1 % celotne proizvodnje, medtem ko je leta 1987 narastel na 7 %. Pričakujemo lahko, da bo delež Elkroja še naprej padal, ker se bo proizvodni program v prihodnosti še širil na račun tega pa bomo začeli nastopati na trgu druge konfekcije. Draga, je končno gotova ta tvoja rumova torta? Boštjan Erjavec NAGRADNA KRIŽANKA itrmvK Nl|C» k Mlfl mo iiftfPE >Jf* Pint J HO naflMT/ HfjklfioL travic MtK £»2 4 KISIK fo1oH£(, OČETA j/AM NAJ4 letnim /Htfuc. :zf. ftHtrc.ii'. ZVfZUf^ wur JM l 0 liha- oKKČ fjhgitu. jPČVfCz • KiMc, ; KoL j) omike' hmo P*.a>NlK F. M 4 >/ au/vv. ! Hlflto lUAUC' N Al A l*l t-/ja cm lil otgThi KiUir*e - CEI^£jXV( izaael. Lv/c/> VEČKie/).? UIT O MEC, fOHOT/^- ZMoT^ No^g^iJ r«4Q6«l imTTKSH. m čl«m VoLe£. vmTF r.č»-(en. Livjnvv v er Ti^ IPoLA ionW| falM cefiAk 4nx( > vc. LfteTL £a*AČt ZENfjCo (Ml? 1 o o X J) Blvil fiol/Etf. TujiHK z^eteK (1 $t'(VE f*( .. TEMINI/ Izžrebani reševalci zadnje nagradne križanke so bili: 1. nagrada, 15.000 dinarjev: Zofka Podrižnik (računovodstvo) 2. nagrada, 10.000 dinarjev: Peter Marovt (vzdrževanje) 3. nagrada, 5.000 dinarjev: Štefka Seidl (prod. Tržič) 4. nagrada, 3.000 dinarjev: Zvonka Mandelc (tehnologi) Rešitve sprejema Niko en mesec po izidu zadnje številke Kroja. Obiskali so nas duhovniki Na Občinski konferenci SZDL so ob novoletnem tradicionalnem srečanju z duhovniki obljubili, da jih bodo popeljali po nekaterih uspešnejših delovnih organizacijah iz doline. 12. aprila so se duhovniki polnoštevilno odzvali vabilu. Skupaj s predsednikom SZDL Zdravkom Novakom so obiskali delovno organizacijo MGA iz Nazarij in našo. Ogledali so si proizvodni proces, živo so se zanimali za težave s katerimi se otepamo, direktor I. Kramer pa je odgovarjal tudi na vsa njihova vprašanja. Srečanje je potekalo prijetno in sproščeno. Obiskali so nas duhovniki Nadaljevanje in konec poglavitnih sprememb zakona o združenem delu Samoupravno organiziranje združenega dela — Ustvarijo naj se normativni pogoji za sodobno organiziranje združenega dela na podlagi združevanja dela delavcev v temeljnih organizacijah kot temeljnih oblik združenega dela in sestavnih delov delovnih organizacij na podlagi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah kot samostojnih poslovnih organizacijah, v različno prožnih oblikah samoupravnega organiziranja prilagojenih potrebam tehnično-tehno-loškega razvoja in sposobnih za vključevanje v mednarodno menjavo dela, — ustvarijo se normativni pogoji, da se samoupravno organiziranje združenega dela uresničuje na realnih ekonomskih temeljih, brez vpletanja in vmešavanja organov družbenopolitičnih skupnosti, — natančneje se določijo in zagotovijo razmerja temeljnih organizacij v delovnih organizacijah, ki zagotavljajo širše in popolnejše uresničevanje skupnih interesov v delovnih organizacijah, zlasti njihov skupni razvoj in samostojno poslovanje delovnih organizacij, — z razvijanjem različnih oblik samoupravnega organiziranja od drobnega gospodarstva do velikih tehnično-tehno loških in poslovnih sistemov naj se razširijo možnosti za uresničevanje skupnih interesov v združenem delu. Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu — Izboljšajo naj se vse oblike samoupravnega odločanja delavcev in s tem povečajo kakovost, učinkovitost, dejavnost in smotrnost pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih odločitev, — zmanjša se število vprašanj o katerih odločajo delavci z referendumom in daje se večji poudarek odločanju z delegati na vseh ravneh samoupravnega organiziranja združenega dela, — natančneje se določijo pristojnosti zbora delavcev in vprašanja sklepčnosti za organiziranje ter veljavno odločanje na zboru delavcev, — okrepi se vloga delavskega sveta kot organa upravljanja v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, — zoži naj se krog vprašanj o katerih sklepa delavski svet delovne organizacije na podlagi soglasja temeljnih organizacij. — zagotovi se močnejši vpliv delavcev pri izbiri poslovodnega organa delovne organizacije in se poveča odgovornost poslovodnega organa za opravljanje poslovodne funkcije in za prizadevanje, da lahko sprejme poslovodni organ DO končno odločitev v primeru, ko ni doseženo soglasje poslovodnih organov temeljnih organizacij v okviru DO, — zaostri se odgovornost delavcev za opravljanje samoupravljalskihfunkcij in odgovornost poslovodnih organov za strokovno utemeljenost predloga sklepov, o katerih odločajo delavci in njihovi organi upravljanja, — izboljša in racionalizira se samoupravno urejanje odnosov in povečata učinkovitost in uporabnost samoupravnih splošnih aktov, — zgradijo naj se rešitve, s katerimi se zagotavlja učinkovitejše in popolnejše družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Marija Krivec Elkrojeva rojstna hiša dobila novega lastnika 8. aprila smo na javni licitaciji prodali Grabnarjevo hišo v Mozirju. V njej so se nekoč nahajali prvi proizvodni prostori delovne organizacije El kroj. Hiša je potrebna prenove, njena nova Po številnih preselitvah vzorčnega oddelka so se vzorčne krojačice in šivilje ustalile v sobi, ki je že skrajno natrpana, tako da se človek komaj obrne. Število delavk z leti narašča, pogoji za delo pa postajajo nemogoči. Zavedajo se, da je kvaliteta prvi in edini dejavnik, ki mu morajo zadostiti, a s starimi šivalnimi stroji tega ne zmorejo. Modeli so vedno zahtevnejši, kroji zanje bolj komplicirani. Vzorčni oddelek, ki bi moral napraviti najbolj brezhiben izdelek, ga tako naredi le „za silo", kot pravijo delavke. Naza- lastnika pa sta Boris in Silva Cimperman iz Polzele. Zanjo sta odštela tri stare milijarde. Kakšnemu namenu bo služila, ko jo uredita, zaenkrat še nista izdala. do voljne so tudi zato, ker morajo prenašati blago v krojilnico od zunaj, ne glede na vremenske neprilike. Ni jim vseeno za zdravje, a nočejo reči, da se jim godi najslabše. Razmere v likalnici so na primer težje, a tam je že narava dela taka, da je težko karkoli spremeniti. „Vzorčna" si torej želi vsaj kakega novega šivalnega stroja, če že novega prostora ne more dobiti. ab OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE Varčevalci, izkoristite ugodnosti, ki jih imate kot imetnik tekočega računa Izognite se plačevanju računov prek položnic in nepotrebnim potem v banko! Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje vam nudi možnost plačevanja računov, ki se redno ponavljajo, prek trajnika. Trajnik je popularno ime za trajno pooblastilo banki, da omenjene račune poravnava avtomatično in jih hkrati knjiži v breme vašega tekočega računa. Prek trajnika lahko plačujete račune za: — elektriko — naročnino za RTV — račune EUROCARD — stanarino — komunalne storitve — telefon — zavarovalnino — naročnine za revije, dnevnike in knjige. Možno pa je pooblastiti banko tudi za redno mesečno nakazovanje sredstev na vašo hranilno knjižico, na primer za stanovanjsko varčevanje, ali na račun druge osebe. Plačevanje prek trajnikov je varčno plačevanje, saj je to brezplačna storitev, medtem ko za plačilo prek položnic banke in pošte zaračunavajo provizijo. Poleg tega vas trajniki razbremenijo odvečnih skrbi, saj vam ni potrebno misliti na vsak račun posebej. Za natančnejše informacije se pozanimajte v vaši enoti Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje. Brez besed OBVESTILO DELAVCEM Prosimo, da se dosledno ravnate po obratovalnih časih in ne vstopate ter telefonirate po nepotrebnem, saj tako nenehno motite Tomaža in Nikota pri njunem rednem delu. Niko je sprejel dodatne naloge operaterja, zato prosi, da ga ne obremenjujete dodatno in upoštevate ure, kijih je postavil. Obveščamo vse delavce, da je obratovalni čas hranilne blagajne ob navadnih dnevih od 10.30 — 12. ure, dva dneva po plačah pa zaradi velike gneče posluje od 9. — 13. ure. Knjižnica je odprta vsako sredo od 8. — 10. Ob sobotah blagajna in knjižnica ne obratujeta! Vzorčni oddelek postaja premajhen Vzorčni oddelek postaja premajhen JUBILEJNE NAGRADE V letu 1988 so upravičeni do jubilejne nagrade naslednji delavci: TOZD Konfekcija Mozirje: Delovna doba ACMAN Marija 20 let BEZJAK Anica 20 BORŠNAK Ema 20 CAJN ER Marija 20 GLUŠIČ Ana 30 GORS Dragica 10 HAJNŠEK Vesna 10 KAKER Jožica 10 KEZMIČ Milena 10 KOLAR Neva 10 KOMPARE Marija 20 KOSMAČ Jože 10 LENOŠEK Tilka 10 MLINER Ana 10 MLINŠEK Ema 10 PRAZNIK Cveta 10 PRAZNIK Marija 20 PU RNAT Darinka 10 ŠPEH Marjana 10 V E LAM Marta 20 ZAGOŽEN Anton 20 ZAJC Fanika 20 ZAKRAJŠEK Zdenka 10 DSSS; GROS Metka 20 let P RELOVEC Vladimir 20 NAŠA DELAVKA N Vesna Hajnšek Vesna Hajnšek Vesna dela v El kroju šele od avgusta lanskega leta. Prej je bila čistilka na Osnovni šoli Braslovče, od koder je tudi doma. V Elkroju je veliko bolj zadovoljna s plačo, norma ji ne dela preglavic. Mož je zaposlen pri privatniku, poleg službe pa je tudi trener badmintonske ekipe. Rezultat tega je, REMIC Ana 20 SOVINŠEK Breda 20 SUPIN Darinka 10 ŠULEK Vera 10 TOZD Konfekcija Šoštanj: BOROVNIK Aleksandra 30 let BOŽIČEVIČ Cveta 30 ČEKON Marjana 10 CENTRIH Amalija 20 HRNČIČ Ljuba 10 KOČEVAR Marija 30 KOLIČ Irena 10 LEBAR Ana 20 MATKO Matilda 10 MEH Marija 20 RAMŠAK Štefka 20 STROPNIK Iva 30 STOJNIČ Nevena • 10 URLEP Majda 30 Z A30RIČNIK Štefka 10 OBRAT LUČE: KOSMAČ Jože 20 let METULJ Marjana 10 Nagrada znaša: — za 10 let delovne dobe 50 % povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS, izplačanega v preteklem periodičnem obračunu. — za 20 let delovne dobe 75 % — — za 30 let delovne dobe 100 % da ga ni skoraj nič doma in tako ostaja Vesna sama. To ne bi bilo nič posebej strašnega, če je ne bi doma čakalo njenih sedem otrok in tako besedica „sama" pomeni prav pestro družbo. Glede na to, da nataliteta v Sloveniji iz leta v leto drastično pada, si kar težko zamišljamo, da se podi okrog matere sedem nadebudnežev. Ste se zavestno odločali za toliko otrok ali bolj po načelu, kolikor Bog da? Ja, zavestno odločila se prej res nisem.. Toda, ko so prišli, mi še nikoli ni bilo žal. Dvakrat so bili celo dvojčki. Tudi v moji družini sta bila moja brata dvojčka. Omenili ste brate, starše. Kdo vam poleg moža pomaga pri delu? Živim pri možu v veliki obnovljeni hiši. Pri vsem skupaj mi največ pomagajo moževi starši. Vsaka pomoč mi prav pride, obupavati ne smem. Moji starši in brata se me sramujejo zaradi tako številne družine. Moja mati najmlajšega sploh še ni videla. Tudi marsikdo drug postrani gleda name, a mi ni mar. Kako pa se je odrezala družba? Otroci imajo hrano v šoli zastonj, najmlajši je še v vrtcu, ki mi ga tudi ni treba plačati. Na Rdečem križu so nekoč rekli, da sem upravičena do pomoči, a mi do danes niso še nič dodelili. Tudi porodniška bi bila lahko daljša. Zdaj smo si izborili enoletno. Jaz pa pravim, da je tudi to premalo. Samo matere vemo, kako zelo majhen otrok potrebuje mater. Dobivam otroške doklade, ki skupno znašajo 25 starih milijonov. Marsikdo mi jih ne privošči. Dala bi jim otroke za en mesec, pa bi videli, kako bi shodili. Več kot desetletje se že posvečate otrokom. Trinajst jih ima najstarejši, šest najmlajši. Morate pa res hudima-no poznati otroško naravo... Večjih težav z otroci nimam. Ker jih je toliko, so kar pozabili biti zahtevni. Če nekaj imajo, imajo, če ne, ne. V nasprotnem primeru bi lahko šla kar od hiše. Enakovredno sprejemam vse. Če ga kaj ušpičijo, sledi kazen. Tepem jih ne, ker ne dosežem nič. Le kazni so vedno večje, če kateremu prva ni dosti. Če pustiš, te prinašajo okoli, kolikor te morejo. Včasih jim prepovem gledati televizijo, ali jih ne pustim ven. Kdaj morajo tudi po stokrat napisati kak stavek, da bodo pridni. Hitro uvidijo, da se ne splača nagajati. Starejši je zelo trmast, da o dekliški trmi niti ne govorim. Zanimivo, dvojčka si niti pri enem niti pri drugem paru nista čisto nič podobna, ne na zunaj ne po obnašanju. Vam ne popustijo živci, ko jim morate biti stalno na razpolago? Z leti se človek vsemu privadi. Včasih nastane tak živ—žav, da je kaj. Tudi stepejo se. Večkrat si zaželim biti sama, imeti mir. A že v naslednjem trenutku mi je dolg čas, če jih ni. Ste res tako neobčutljivi, kot izgle-date? Moj značaj kar veliko pripomore, da se razumem z otroci in na delovnem mestu. Ker sem zdrava, je vse lažje. Živahna sem, ne kregam se rada in ne vrže me iz tira vsaka najmanjša pripomba. Nekatere ženske na delovnem mestu so zelo napete in takoj pobesnijo, če je kaj narobe. Jaz delujem kot popoln flegmatik. O prostem času si vas skoraj ne upam vprašati. Si morda poleti privoščite dopust? Ko je bilo manj otrok, sem še lahko govorila o prostem času. Zdaj ne morem več. Popoldne, ko pridem z vrta, porabim najmanj dve uri, da malo ponavljamo šolsko snov. V šoli so vsi pridni. Po večerji jih pripravim za spanje. Tu in tam posedim pred televizorjem in pletem. Poleti bova šla z najmanjšim in možem na morje, da si malo odpočijeva. Toda že zdaj se bojim, da ne bom zdržala ves teden. Ostali otroci gredo v kolonijo, tako da za morje niso prikrajšani. Bi imeli še enega otroka? Bi ga pa imela! Zaenkrat se mi zdi, da jih je dovolj, čeprav si mož želi še eno punčko. Potem bi bilo enako število deklic in fantov. Veste, najbrž je lepo, ko si starejši in pridejo otroci k tebi. Tedaj ne bom gledala na to, koliko jeze in skrbi so mi povzročili. Že po obrazu komaj tridesetletne Vesne lahko uganemo, da je morala nekaj ,,dati skoz". V teh časih ji najbrž nihče ne zavida njene družine in tudi sama se boji, da ne bi postala kriza še hujša, dokler se otroci ne osamosvojijo. ab Mladim se podira hiša prihodnosti Namesto dolgovezenj o cvetočih travnikih, prebujajoči se pomladi in povzdigovanju meseca mladosti, vam ponujam nekaj čisto nasprotnega. To so misli naših mladincev, kritične in ostre, a že čisto vsakdanje. Mladi zelo radi „šinfamo". Najbrž smo se tega kot vsega naučili od starejših. Ali pa morda mislimo s svojo lastno glavo. Lahko mi verjamete, da so jim šli lasje pokonci, ko sem jih spraševala, kakšna se jim zdi prihodnost, naša vlada, prireditev na stadionu JLA v Beogradu, ugled partije med mladimi in podobne vroče teme hladnega meseca mladosti. Peter Marolt: Pri nas nobeden ne odgovarja za tisto, za kar bi moral. Toliko, da še nagrade ne dobi tisti, ki kaj ,,zafura". Naša prihodnost je v ,,pufih". Strah nas je, kako jih bomo plačevali. Prireditev na stadionu v Beogradu je potrata denarja. Vlada, ki jo imamo, nas že ne bo potegnila iz krize. Vse bi morali zamenjati. Sicer je pa naš sistem super — za nekatere. Mojca Leskovšek: Mladi so sposobni. Hodijo v šole, lahko bi nas spravili iz krize, če bi jim zgoraj pustili. Zdaj, ko Tita ni več, je prireditev za dan mladosti brez veze. Kar naprej nam vlada nekaj obljublja, ne naredi pa nič. Branko Požarnik: Mladina ne vidi več perspektive v ZK, ko opaža, kaj se dogaja znotraj nje. ZK kot vodilna sila je soudeležena pri krizi sistema, zato njen ugled ni več tako velik. Prej so vanjo vstopali zaradi kariere, dobili so vodilna mesta, zdaj pa izstopajo. Danes partija ne omogoča več povz-petništva, zato interes zanjo upada. Naša vlada nas kratkoročno že ne bo potegnila iz krize. Morda bi nas mlajša, bolj revolucionarna. Jaz sem za štafeto, ne pa za gala predstavo, ki nam požre preveč denarja. Prav je, da se spominjamo hudih dni, Tita. a ne tako potratno. Naša prihodnost je zelo črna. Mladi bomo še dolgo v drugem planu. Vodilni kadri in politični funkcionarji so vsi stari. Kriza bo trajala še dolgo, če se ne bo na vrhu kaj premaknilo. Marjana Acman: Če bi upoštevali mnenja mladih, bi bilo bolje. Lepo je, če se spominjaš preteklosti, a vse skupaj že predolgo traja. Mislim, da ljudje ne gredo več v partijo zato, ker so preveč zadržani. Na sestankih ZK se pogovarjaš z ljudmi, seznanjaš se s težavami. Bolj bi morali biti povezani, sodelovati. Jožica Slapnik: Prireditev na stadionu JLA je največja neumnost. Si lahko zamisliš, koliko denarja bo šlo. Partija me ne zanima, cerkev tudi ne. Tako kot dela naša vlada, nas bo pripeljala le še v večjo krizo. ab Izdaja: DO Elkroj Mozirje Ureja: Uredniški odbor Glavna in odgovorna urednica: Andreja Britovšek Grafična priprava in tisk: GP Grafika Prevalje „ Naklada: 1000 izvodov CS l J 6 * S K l du 1SČ6 Glasilo je oproščeno plačevanja prometnega da n p - r Naslov: Proizvodnja modne konfekcije „Elkroj c tel. H.C. 1063) 831-611 192/1988 5000001223,2 GOBI55 s Beseda urednika Pozdravljeni! V pričujoči številki Kroja se zopet srečujem z vami, dragi bralci. Najbrž ste me po nekaj mesecih, ko vihram med vami z blokom in svinčnikom, že spoznali, zato ne bom izgubljala besed o sebi. Raje vam bom na kratko orisala način svojega dela in težave s katerimi se srečujem. V E ikro j prihajam samo ob petkih, domujem pa pri Tomažu in Ni kotu, ki sta me prav prisrčno sprejela. Tudi ostali že vedo, da je petek, ko me zagledajo. Pomagajo mi z informacijami, kolikor jim dopušča čas. Vedno pa se ob petkih ne najdejo vsi, ki jih potrebujem pri sestavi strokovnega ali „ta resnega" dela Kroja, zato se tedaj posvečam drugemu, ,,lahkotnejšemu" delu glasila, kot ga radi imenujete. Vanj spadajo intervjuji z delavci, kakšna zanimivost, modni utrinek, križanka... Prav tukaj bi mi bralci Kroja lahko veliko pomagali, iz lanske ankete sem namreč razbrala, kakšne prispevke si želite. Hkrati sem se zelo razveselila dejstva, da ie malokdo med vami Kroja nikoli ne bere. Zato sem sklenila, da bo ena stran čisto vaša. Svinčnike v roke, skriti pisatelji, pesniki, humoristi, ugankarji...! Zakaj bi morali na predzadnji strani tu in tam objavljati že priznane ustvarjalce, če pa lahko predstavimo delček vaših stvaritev v vsaki številki Kroja. Tako bi se bolje poznali, bili bolj povezani. Tudi z idejami za resnejši del glasila ne sko -parite. Opozarjajte me na težave, pocukajte me za rokav, pa bomo obdelali temo, ki vas zanima. Težav je čez glavo dosti, a jaz nikakor ne morem spoznati vseh ie ob petkih. Dokler ne bom zaposlena in v „toku dogajanj", kot pravimo, se bom prisiljena zanašati zgolj na vas. Skupno bomo koncept Kroja oblikovali tako, da vam bo všeč. Poskušala bom torej najti pot do vas, kakor mi je naložila bivša urednica Vida. Kako mi bo uspelo, bo odvisno tudi od vas. V petih mesecih sem že spoznala posebnosti urejanja tovarniškega Usta. Presneto pazljiv moraš biti. A kljub temu bom včasih kritična, sitna... Ne zamerite, taka je pač narava mojega dela. Kakršnekoli vaše prispevke, podpisane ali ne, zapečatite v kuverto in oddajte 0 Nikotu. Če se boste tako množično S odzvali kot pri rešitvi križanke, bom 1 prijetno presenečena. u Andreja Britovšek