TRST 2. julija 1871.
1. tečaj.
Štev. 13.
izhaja vsako pr to in tretjo
nedeljo meseca; velja:
Za celo leto .	•	2 gold. 50 kr.
Za pol leta ...	1	„	30	„
Za četrt leta .	.	—	„	70	„
Posamesni iztisi prodajajo se po 10 kr. a. v.
političen in podučiven list.
Vrednistvo je v hiši Kali Via rociera N.° 1, II. nadstropje, — ekspedicija v hiši št. 6 Via Sta.
Lucia.
Karožnina naj se blagovoljno pošilja pod naslovom: Vek. RaiS v Trstu.
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Vabilo na naročbo.
Napočilo je drugo polletje vPrimorčevegau življenja. Kar je Mio v naši moči: smo storili in bomo storili za blagor narodov. Kolikor je nam znano, 'so Slovenci s našim listom zadovoljni; in bolj ko ga bodo tudi zdatno podpirali materijalno in duševno, bolj si bomo mi prizadevali, da postane list zmirom izvrstnejši zastopnik narodnih interesov. Pravico in resnico bomo pisali naprej ne glede na levo ne na desno. Vabimo toraj stare naročnike naj ponovijo naročbo, in tiste naše prijatelje, ki še niso naročeni, vaj se blagovolijo sedaj o začetku dru-zega polletja naročiti.
Primorec velja:
Za celo leto 2 gold. 50 kr.
„ pol leta 1 „	30 v
n Mirt „	„	*0 v
Naročnina naj se izvoli pošiljati pod naslovom: ^Vekoslav Eaič v Trstu“.
Novim naročnikom še zamoremo ustreči z vsemi letošnjimi listi.
Ž naročnino na Primorca prejemamo tudi naročnino za Pomladansko .Cvetje, ki je ravnokar prišlo na svitlo in velja 1 gold.
Propad ustavo verne straube.
Avstrija se imenuje država političnih čudežev to je, da se v njej politična situacija izvanredno giblje in spreminja, in da so nemogočnosti mogoče. Dosti
dolgo smo videli anomalijo, da je osem miljonov Nemcev imelo polno oblast čez ednajst miljonov Slovanov, in da so poslednji bili brez vseh pravic in brez politične veljave, ter popolnoma milosti Nemcev izročeni. In zdaj vidimo nasprotno prikazen, da je stranka, ki je še pred kratkem vso Predli-tavijo mogočno vladala, da je ta stranka na krat vsa skrhana, in na tla vržena. V pravi ustavni državi hi se to ne moglo zgoditi. V Avstriji pa je to moralo tako priti, ker vladajoča stranka po pravih ustavnih principih ni bila prava večina ljudskega zastopa, temveč samo fikcija. In kakor nobena sleparija nima obstanka, tako si je tudi v Avstriji resnica pot predrla, da večina v dunajskem “ Iteiclisratku „ ne zastopa večine državnega prebivalstva, in tako se da razjasniti popolni prepad te stranke. Nemško ljudstvo le še visi na njej, dokler se ne oglasi pogumen mož med njim, ki se izreče za federalizem. Edina moč, na ktero se ustavoverna stranka naslanja, je časopisje, v kterem javno mnenje kazi in vse nemške glasove, ki še niso popolnoma pruski, zaduši in terorizira. Pa kdor pozna to časopisje, kako svoj plašč po vetru obrača, bo sprevidel, da tudi ta pomoč nima dosti veljave. Največo zaslombo so do zdaj imeli na Magjarih, in glej, tudi ti so jim zdaj hrbet obrnili, kakor je razvidno iz ogrskih vladnih listov. To nam je dokaz, da je tudi Andrassy nad to stranko in njenem obstanku opu-pal, toda jej ne bo dal roke, za ktero ga lovi, zdaj ko se topi. Kajti vkljub tem izjavom ogrskih listov, da ustavovernej stranki niso več dobri, se dunajski listi Magjarom sladko približujejo, ter jim dokazujejo, da bo tudi magjarska hegemonija šla
IV.
Kadar sonce več no sije,
Gosta tmina zemljo krije,
Vse krog mene v miru spi Jaz čez hribe in doline,
Gez polje in čez planine Poletim v naročje nji!
V.
LISTEK.
Pri ljubici.
i.
Lepo kakor belo cvetje,
Ki rodi ga miadoletje Lice tvoje je dekle! Lepa krasna, čista mila Men’ srce si obljubila
Jaz pa tebi sem moje!
II.
Leto pride; leto mine,
Lepo cvetje hitro zgine,
Le ljubezni kraja nij —i Blagor komur v prsih tlije, Zlata zarja njemu sije
Sonce vedno mu sveti!
III.
Tuga žalost me obide,
Kadar mi na misel pride: Ljub’ca moja, kje si ti ? Da osoda je nemila,
Daleč naji razločila
Vedno srce me boli!
Divna me beseda gane Solza mi z očesa kane Njo objamejo roke Telo oklene se telesa —,
Solza zgine iz očesa
In poljubi me slade.
VI.
Srce naj no se raduje,
Zarja dan mi oznanuje Britko vzeli je, slovo!
Zda j srce jej še zastavim,
Preden se od nje odpravim,
Srečno srce ljubljeno!
Fr Bezeljak.

rakom žvižgat, ako se v Predlitaviji vpelje federalizem. Nihče ne more dvomiti o tem, da bi ne bilo res. Pa Magjari vendar ne marajo za prijatelje naših Radiprusov, ker vedo o njih, da nimajo vež veljave, ne moči, ne zaslombe niti pri cesarju, niti pri ljudstvu, zatoraj je isŽejo izven države v Nemčiji. In čudno, — še Nemci v “rajhu„ ne dajo dosti na naše kričače, ali vsaj tako kažejo, kakor bi se ne zmenili zanje, če naši vpijejo, naj se jih Germania brž ko brž usmili in sprejme pod svoje krilo, zagotavljajo oni na Nemškem, da nikakor ne mislijo na to, da bi nemško — avstrijske dežele anektirali. Če naši križijo, kako so le oni v Avstriji zastopniki inteligencije, jim dajo oni zunaj razumeti, da se imajo avstrijski Nemci za vse le drugim Nemcem zahvaliti, in da so še daleč v vsakem obziru zaostali, da pa vendar še ni gotov prepad avstrijskih Nemcev, ker imajo duševno zaslombo na Nemčiji. Ali ni to strašna ironija! In še dalje: Oe naši kričijo zoper Rusijo, pravijo pametni Prusi, da je treba z njo v miru in prijateljstvu živeti; in če so naši strastni centralisti, pravijo oni, da je Avstriji federalizem potreben; to oboje pravi brošura, ki je ravnokar na svitlo prišla na pruskem, in tako mnenje se je tam že pred večkrat izreklo.
v
In če naši Pangermani pravijo, da je Češka nemška dežela, in čehom ne želijo in prerokujejo druzega, nego prepad in pogin, piše pruska „National Zeitung,“ da so Nemci na Češkem pritepeni naseljenci iz vseh kotov Nemčije, da nimajo posebnega ljudskega značaja, da je njih število jako spreminjalo se v raznih dobah preteklosti, in da po vsem nimajo niti poklica ne sposobnosti, da bi vladali nad domačini, Čohi. Tako se povsod vidi, da še Nemci v „rajhu“ naše Nemce nekako zaničljivo ignorirajo, in da bi avstrijski Nemci z Nemčijo združeni ravno ne igrali prve role. Ker pa naši Psevdo-prusi vkljub temu Nemčiji tako v naročje silijo in mnogo govoriti vedo o svinčenih podplatih, so si pač po pravici zaslužili ime „Bettelpreussen.“
In v kakošni stiski so zdaj ti „Bettelpreusen, “ da so skoraj vsmiljenja vredni! Od vseh strani napadani in zasmehovani, od svojih zapuščeni; in po-
tem jih še Hohenwart kozje molitvice uči, ter jih. lasa, kakor šolarje.
Pa so tudi v resnici šolarji v politiki. Oni imajo vso ustavo in vse zborovanje v „reichsrathu“ le za komedijo in igračo, in so prav radi tam, dokler se po njihove] volji godi, brž pa, ko se jim malo na robe obrne, jim za vse vkup ni nič mar, ampak tečejo v prusko naročje tožit in razlivat v pruske časnike svoje „bchmerzensschreie.“ Za ustavnost in splošno obveljavo konstitucionalnega principa v Avstriji je prepad te stranke jako koristen, ker ona je po krvi in mesu absolutistična in samosilna, in Schu-selka jo po pravici imenuje dednico prejšnega absolutizma.
Radovedni pa smo, kaj misli zdaj Hohenwart storiti. Z ustavoverno stranko se je popolnoma razdvojil ; zdaj se mora pa ali na federaliste nasloniti, ali pa ostati „nad strankami“ in nikomur prav storiti. Pa to stanje „nad strankami“ ni dolgo mogoče, namreč samo tako dolgo, dokler še vse stranke nanj nekoliko upajo. Brž pa, ko se prepričajo, da nobene] ni volje popolnoma vstreči, se mu bodo postavile vse v opozicijo in prisiljen bo, ali odstopiti, ali pa vpeljati absolutizem. Ne vemo, če se bodo dali avstrijski narodi kar tako brez upora v absolutistični jarem vpreči, in Hohenwart naj si to dvakrat premisli.
Politični svetozor.
Vsi listi enoglasno trdijo, da se Hohenwart v resnici pogaja s Čehi; tedaj moramo tudi mi verjeti, kakor je neverjetno. Pa če se pogaja, saj ne bo niČ iz vsega. Hohenwart je polovičar, premalo pogumen, preškrupulozen ustavoverec, da bi si upal Čehom dosti dati, ako jim pa malo ponudi, pa ne bodo sprejeli, in Če sprejmejo voditelji, jih bo češki narod spodil z vsem vred kar prinesejo od Dunaja. Desedajno vedenje čeških prvakov pa ni po tem, da bi se dali preslepiti in za nos voditi, kakor naši ali Poljaki.
Toraj mislimo, da ne bo nič iz vsega.
Est Bens in nobis agitante cales-cimus lilo.
Ko sem se o nekej priložnosti vozil po železnici imel sem čast z dvema zaljubljenci priti v isti kupej. Mnogo sta med seboj govorila, gladila si nasprotno lica i brade, vlekla se za nosove, šepetala si na ušesa, suvala se z nogami, zoljubljeno z očmi mrskala, tako da bi bil človek mislil, ka morata oba jako mnogo vročine v sebi imeti — toda čez nekaj časa pravi Helena Aleksandru: „Prosim Vas mene zebe, pritisnite se malo bližeje na me, da me ©grejete.“ Oho! pri vsem tem mraz, si mislimi takoj mi je trdo vkoreninjeno stalo v srcu prepričanje, da mora biti ljubezen jako mrzla reč ker še potrebne gorkote na zunaj ne pošilja. — Pa si poglejmo malo Valjavcevega fratra kutarja. Naslov se mi ne dopade i ako bi bil jaz tisto pesem skladal, imenoval bi ga bil „fratra mrzlega ker klju-bu temu da je zaljubljen čez ušesa i še pod kocasto kuto, kljubu tega da: -—•
Čudno ga prevzame vse.
Kovali srce mu začne Ko se j’ ozre v oči«
vendar odgovori vprašajočej deklici, ktera je nespo-znavši ga, po njem samem vprašala, dolgočasno:
Mladenčev zalib, lepih šest Ga neslo je v pokop So peli pesmi žalostne In grenke solze kapljale Za njim so v črni grob.
Kako neumno i mrzlo! Ali tu more še kdo trditi, da ga je grela ljubezen? Nikdo, kajti gospod frater bi se bil popolnoma drugače obnašal, ako bi bila ljubezen le iskrico gorkotp , pustila v njem, vendar, akoravno bi se dalo s torna, ka bi dandenašnji fratri kutarji v takovih slučajih popolnoma drugače se obnašali, moramo postaviti neovrgljiv princip „da iz vseh do sedaj naštetih dokazov, kakoršnih bi se zamoglo še tisuče v tisuče povedati, enoglasno priznavamo, ka ljubezen bodisi pod psevdo imenom Amorja ali ShLjä bij tisti mnogo imenovani „deus in nobis agitans.“ G
Tisti pa, ki mislijo da je poezija deus in nobis agitans manejo si radosti roke, češ da so na pravo zadeli. — Revčeki, kako daleč so od resnice. Ako prezremo factum, da poezija uže zaradi svojega ženskega spola ne more biti deus ampak h ve-
Da bi hotelo ministerstvo Slovencem kako koncesijo narediti, o tem še nismo nie slišali, pa tudi ne bomo tako hitro menda.
Pa tega ne moremo umeti, zakaj se vse to tako skriva. Še dq zdaj noben človek ne ve, kaj Hohen-wart namerava, ali ima kakošen preciziran program, ali koj tako zaplate prišivlje, kjer se mu zd6 naj-veče luknje. Če je pošteno, kar namerava, kaj bi tega ne smeli zvedeti, še je pa nepošteno, mu itak ne bo obveljalo, kedar se na dan prikaze.
Drugodi ni niš novega, kakor to, da so se poslanci v španskem državnem zboru pretepali.
Literatur«!
Zmirom in zini ron? pridemo na svoje prejšne besedo nazaj, ker vidimo, da so bilezgavorjene v puššavi, da niso našlo odmeva, in da se niso dosti uvažile. Slovstva nam je treba, slovstva! Magjari so nam jasen dokaz, da narod pri vseh politišnih zmagah, pa brez slovstvo, vendar le ne more nikamor naprej. Ravno zdaj so zašeli magjarskilisti tožiti, kako na Ogerskem germanizacija napreduje. Glavno mesto Pest je skoraj šisto nemško. Polji stanovi le najraje v nemššini korespondiraj o in govorijo. Trgovci pišejo in tele-grafirajo po svetu in med sabo le nemški; lepi spol se vedno bolj poprijemlje nemščine, i. t. d. In zakaj? To je prav lahko umljivo: Magjarska literatura ni taka, da bi se mogla skušati z nemško, ne podaja človeku toliko vede in omike, kolikor je potrebuje, ni na tisti stopinji, da bi bila sprejela v sebe ves napredek, kolikor ga je šlovešanstvo do zdaj storilo. In Magjari krivo delajo, ako se nad temi ljudmi grozijo, ki jim magjarska omika ne zadostuje. Kajti kakor drevo skuša tisto visošino in razprostranjenost doseči, kolikor mu je je od prirode prisojeno, tako je tudi v človeka položeno hrepenenje, da se izobrazi in svoj duh toliko razvije, kolikor je sploh človeku mogoče. In če tega v maternem jeziku ne more, kdo mu bo za zelo jemal, da se poprime tujščine, ki mu to mogoče stori.
čemu dea (boginja! moremo vendar konstatirati, da je med pesniki vseh časov i narodov največ zmrz-njencev, nesrečnikov, obupnikov, glavopadnikov, la-mentačev bilo i je.
Kdor pozna kacega živečega pesnika našega naroda, kterih imamo na cente, pritrdil mi bode, ka vsak pesnik najraje ljubi samoto i sicer', ker je kot pri peči najbolje samoten, tedaj vedno čepi pri ali za njo. Tega bi gotovo treba ne bilo, ako bi ga poezija šamana sebi grela ker pa od nje nijmagor-kote, mora jo so veda pri peči iskati, i zato, ne zarad druzega, išče samoto. — Ko je meni enkrat v glavo padlo, da bi imel morebiti poklic postati slovenskega naroda drugi Homer, da bi dolgo i široko v heksametrih opeval Stempiharjcve junaške čine i o njegovem velikem nosu naredil home-rič-no lep obraz, postal sem naenkrat mrzel, zapuščal sem druščino, ljubil samoto, z nikomur nič govoril i na posled vendar le ne druzega ko Markov moj-sterski heksameter:
«Pišeta, pure, race, koštrune, kopune, teleta» kteri je po njegovem izreku v našem narodu tako vkoreninjen, da se te vrste metrum sme po vsej pravici naš narodni imenovati, citiral i spoznal, da
In mi Slovenci ? Nikar sami sebi ne lažimo, kajti to je od zlega. Denimo, da danes dobimo zedinjeno Slovenijo in vse politične pravice, ktere si želimo. Kaj mislite, da bo to germanizacijo ustavilo ? Nam je Še bolj omike in splošnega razvitka v vseh strokah treba, nego Magjarom, ker živimo med dvema narodoma, ki sta v tem obziru oba pred nami. Tisti izmed nas, ki ne bodo hoteli opravljati hlapčevskih del, tisti, ki bodo hoteli doseči vrhunec se-dajnega izobraženja, ali bodo našli vse to v našej literaturi?
Se ve da bi nekteri radi, da bi čitale naše gospodične namesto romanov le molitvene bukvice in „življenje svetnikov“, pa to se ne da prisliti, in druzega jim skoraj nimamo dati. Brale bodo, kakor zdaj, nemške romane. In če jo to pri dekletih taka, koliko več se pri mladenčih, ki se hočejo izobra-•ziti, in ki jim je dan današnji toliko treba znati, da zamorejo konkurirati z tujci. Ne posnemajmo izgleda Magjarov, ter ne hodimo okoli, in ne zgrabimo vsacega za vrat, ki nemški govori ali nemško knjigo čita; kajti to se da prisiliti, da si človek nemški ne upa govoriti, to pa ne, da bi nemški ne mislil, dokler zajema skoraj vso dušno hrano iz nemščine.
Bog obvari, da bi take ljudi zagovarjali, ki vse slovensko zaničujejo, in še tega, kar smo do zdaj v slovstvu producirali, ne marajo čitati; pa prav damo tistim, ki jim je znano vse slovensko slovstvo, pa se potem še v drugih jezikih dalje izobražujejo.
Marsikteremu bo to naše pisanje mrzelo, pa kdor prav premisli, bo kmalo sprevidel, da pišemo to iz dobrega namena, in če enkrat vsi Slovenci do tega spoznanja pridejo, nam bodo še hvaležni da smo imeli pogum, jim grenko resnico v obraz povedati.
Prva je, da sami sebe spoznamo, da vemo, kaj nam manjka, in da si tako vemo pomagati. Toraj ponavljamo svoje besede: Najboljši rodoljub je tisti, ki slovstvo naše povečuje, naj že sam piše, kar je riaj bolje, ali pa vsaj z materjalnimi in moraliČni-mi pripomočki podpira in pospešuje. S tem pa nočemo reči, da bi se kar vsi z obrazom na papir vrgli in začeli pisati na nos na vrat.
mi dalje ne bo mogoče. Takrat sem si pustil rasti tudi dolge vlase, kakor je to sploh navada vseh p. t. pesnikov i da so dolgi lasje na glavi to, kar na telesu dolga zimska suknja, je vsacemu znano. Moram pa tudi odkritosrčno spoznati, da sem v tistem času postal takovi zmrznjenee, ka sem si meseca vinotoka dal napraviti zimsko suknjo, ktere prej nikdar potreboval nijsem. Sicer pesništva ali poezije nijsem imel v sebi, vendar sem pa mislil da jo imam i tudi misli so nekaj vredne. Vse eno pa Vam raje v popolno ovrženje postavljenega trjenja „de deo in nobis agitante“ povem boljših dokazov.
Kdo ne pozna Prešerna? Se celo gospod Ger-monik ga pozna.
I kakošen je bil? — Naj prej se je zaljubil; ljubezen ga nij zadosti grela zato je postal pesnik; poezija mu potrebne gorkote nij dajala i zato je rekel: «Zvečer s prijatli praznil bom bokale» kar je tudi res storil i steni nekoliko nove gorkote zopet pridobil.
Vino mu je dalo tisto gorkoto, ktero je prej zastonj iskal v ljubezni i poeziji, tedaj ima vino prednost pred poslednjima dvema, ker je bilo pa dokazano, da ono nij deus in nobis, quo agitante cales-
Taka prekopicena dela bi ne imela dosti veljave. Ampak pri slovstvu velja pravilo:	kamen do
kamna palača, zrno do zrna pogača. Dosti slabo je, da nimamo lepöznanskega lista, in da g-a matica noče ustvariti.
Pa se ve da, matičarjem je grozovitost lepoznan-ski list, ker se v njem ni mogoče izogibati pregrešnih. zaljubljenik pesem, in še bolj pregrešnih novel in romanov. Kako domovinsko pesem, to bi še natisnili in brali, pa s temi nas tako Cimperman v .jNovicahP, preskrbljuje, o krompirji in želji, kako se sadi in kako se bolezni in gosenic obvarje, pišejo tudi „Novice“ ; kaj je Slovencem še druzega treba ? !
Kamor pogledamo, povsod je taka ; le ,,ne vdajmo se!“ Na tisto pa nobeden ne misli, kakega orožja nam je treba, da se nam ne bo treba vdati, in da nas sovražnik ne bo mogel premagati.
Ako se v resnici ne mislimo vdati, moramo tudi po tem delati, in ne samo kričati.
Pisma h okolice.
Opazovaje splošni narodni duh po tem in onem kraji okolice, ne morem reči, da bi bilo bolj živahno, ako bi mi rok križem ne držali. Na drugi strani pa spet Lahoni rujejo kakor krti po okolici, ter delajo za sebe propagando na vse poštene in nepoštene načine. Naj veča krivda pa, da ne moremo do prave veljave priti je ta. da smo tako slabi gospodarji. Kar se celi teden s težkim trudom prisluži, se v nedeljo zapije.
„ Cittadino “ se jezi, da so pri železnici in ednini uradniki večidel tujci, in da se jemljejo po večem iz češkega arsenala. Se ve da, njemu bi bilo prav, ko hi bili povsod taki italianissimi, kakoršni so v službah pri magistratu, ki so že pod Graribal-dijem proti Avstriji služili, in so toraj pri „uitta-dinovi“ stranki na dobrem glasu. Prebrisano je že pod avstrijsko masko za obljubljeno deželo, Italijo, delati, pa pošteno, značajno to ni.
Okoličani, nam pa je potrebna sloga in edinost, kakoršno vidimo pri naših sovražnikih, ki so vsi
složni, kjer gre za njihovo korist in proti nam. Posebno pa nam je treba, da smo značajni in previdni, ter da se ne damo od sovražnikov preslepiti, ne z vinom, ne s sladkimi besedami.
Tudi bi bilo enkrat čas, da naše župane pra-šamo, kdaj mislijo začeti s slovenskim uradovanjem, in koliko so dobili od magistrata za to, da do zdaj še niso začeli.	Slardjub.
D « p i s I.
la Hecolja 26. jun. — M. K.— Vedi, „Primor ec‘C da v Kocolji ni še vgasnil narodni duh, ampak še vedno bolj se oživlja. Tega se je lahko vsak pretečeno nedeljo prepričal, ko je bil pri nas somenj, pri kteri priložnosti je pri nas, kakor dru-godi v okolici, navada, da mladina malo poskoči na prostem,
Le škoda, da je bilo letos slabo vreme. Že v soboto zjutrej je vihrala slovenska zastava nad plesiščem, in potem še v nedeljo in poudelek.
Slava toraj Ilocoljskim fantom.
V petek zvečer 2o. t. m. smo bili skoraj vsi odborniki prejsne Kocoljske čitalnice zbrani. O čem smo govorili, in kaj smo sklepali, še ne maram praviti dokler ni nič gotovega. Pa tudi Ferlugov duh se je začel pritepati v okolico, in zmirom huje, če se mu nasproti ne postavimo. Tako je ravno tisti večer nekdo prišel k nam iz mesta. Slovenec po rodu, ki nam je v laškem jeziku začel razlagati, da ; v 10 letih noben okoličan ne bo več kratkih hlač j nosil in da tudi slovenski nihče več ne bo govoril, i Za kratke hlače se ne bomo pretepali, pa to si naj I vsi takošni preroki zapomnijo, da okolica ne bo j nikdar laška, in da bomo zmirom slovenski govo-j rili, ker se svojega materinega jezika ne sramuje-i mo, kakor takošni veternjaki.
Oll SV. Ivana 23. jun. — Streljanje in pogled na vihrajoče zastave me je privabilo v podnebje. Vzamem v roke daljnovid, ter opazujem zastave, pa zavzamem se ko ne zapazim nobene slo-
cimus, jasno je tudi ko beli dan, da po tem takem tudi ljubezen i poezija nijste.
Kdo zini
Noč lomno razajsnit’ ki tare duha!»
Pesnikov duh tedaj tare noč, po noči je navadno mraz, toraj je tudi pesniku mraz, kar bi ne bilo, ko bi mu poezija gorkoto dajala. — Prešern
i vsi pesniki tožijo o nesreči, ktera jih je lovila po vseh potih življenja i ne vem komu bi v nesreči bilo vroče ali vsaj gorko.
«Mraz Ovidija v Pontu tare.»
To je vendar jasno ko beli dan. Ovid je bil pesnik i vendar mu je bilo mraz —: ergo mu poezija ni j ogrevala udov.
Tudi Boris Miran je tak. Vse njegove poezije so bolje mrzle, kažejo vam neko notranjo bolest i še le v veseli družbi pri vinu se pesnik s poezijo vred nekoliko ogreje, kar zopet spričuje, da je vino bolje podobno tistemu bogi i ker ono samo to nij tedaj tudi poezija biti ne more.
Mickievič je bil velik pesnik tedaj je moral imeti tudi mnogo poezije v sebi, vendar pravi:
Bdi w sercu, w licach bladöse,
(bol v srcu, ua licih bledost).
Cernu na licih bledost ? G-orkpta rudeči lica, mraz jih bledi, tedaj je Mickieviča zeblo, ergo mora poezija biti jako mrzla reč.
Ali hočete še več dokazov ? — Sapienti pau-ca sat. —	o. r,* 1 *
--'vAAnA/vA
Pisma z Ihmaja.
vij.
„Pri bogu je vsmiljenje, pri Vas ne.“ Kaj hočem sedaj početi ubogi revež? Izgovarjati se, a kako? Kedar nij Boerne dalj časa svojej ljubici pisal, dejal je, da so ga knjige preveč zanimale. Ta uzrok bi tudi jaz lehko navedel, a dišal bi preveč po lastnej hvali, in tudi je prašanje, ali bi mi Vi verovali. Zatorej z drugim izgovorom na dan ki je tudi bolj resničen. Resnica je bogu, torej mora biti tudi Vam ljuba, za-me pa nij toliko prikupljiva. Naj bo! Pisal Vam nesem, kar se mi nij — hotelo; nastala je pri meni neka duševna lenoba; drugič Vam pa tudi pisati nesem — smel in še zdaj ne smen. Kajti žuga mi še vedno nekedo za radi teh nedolžnih pismic me jako zgrabiti, in ker je nevarno segati v seršenevo gnezdo bodem tudi v prihodnje molčal.
venske. Ta je lepa, si mislim, ter pogledam na cerkev, češ, tukaj je bila še vsako leto slovanska trobojnica, pa kaj Še! — vidim rudeco —rumeno — črno trobojnico in slovenski trak od nje viseti! No, si mislim, da je še bolj „kunšten“ ko naš g. učitelj Masten, kdor je to zastavo gori obesil ; le škoda, da ni bilo nobene turške. Pri procesiji pa so se gnječili kakor ovce, in namesto molitve so si prižigali španjolete. Tudi pevci niso tako dobro peli, kakor nekdaj pod Piano-tom. Iz vsega sem se prepričal, da lakonski duh v okolici dobro napreduje. Pa ke-dar sem slabo povedal, naj povem še dobro, Videl sem pri stari pivarni lepo srbsko zastavo, ki me je močno razveselila.
Sploh se vidi da se Srbi v Trstu veliko bolj trdno svoje narodnosti držijo, nego mi Slovenci, menda za to, ker so staroverci.
In kako krasno cerkev imajo! Kaj da moramo ravno mi Slovenci povsod zadnji biti.Ena besedami zmirom po ušesih zvoni: zna — pst! — čaj! — Bog pomaj!
Lipov štor pri sv. Ivanu.
Os! SpOšI Sij S* 2 p‘ivi* E28. junija (Izv. dop.) fDobrohotnost naše eminentno ustavne vlade in marsikaj). „Difficile est satyram non scribere“, pravi latinska poslovica ali po slovensko: Dolgo sem grizel pero, kako bi dobrohotnost našega glavarstva oziroma c. k. vlade dostojno popisati zamogel. Evo k njeni dobrohotnosti zopet en sijajni dokaz: Ni bilo še dovolj, da nam je naše glavarstvo renski tabor prepovedati blagovolilo, k tej njeni dobrohotnosti je pridjalo Še prepoved občnega zbora „Soče“, ki je bil že v 5. listu „Soče“ v dvorani dornbržke čitav-nice 25 t. m. napovedan. Razlog te prepovedi opira ono na to, da bi bil oni zbor „Soče“ nekak zaprt tabor, kterega točke dnevnega reda jej niso dopa dale. Naše politično društvo si ukljub nasprotovanja naše preskrbne vlade prizadeva, vsaj koliko toliko k dosegi svojega cilja pripomoči, odkar mu je ta-borovati prepovedano, ali ves trud je zastonj, ker vlada se proti nam ravna po poslovici:	Ne stavi
kakor že zdaj nekoliko časa molčim. Izprva se mi je dozdevalo to nemogoče. Ah, kas ljubiti, Vas ljubiti čez vse, kar je na zemlji in nad zemljo, pa molčati, to mi je bilo nerazumno. A. naposled mi pride vjiceron na pomoč se svojimi večnimi frazami. „Nij reči, naj bo še tako abotna, ki bi se ne dala zagovarjati“ pravi nekje ta klepetec. (Navel bi Vam lehko latinske besede, pa saj jih tako ne u-mejete!) In ta fraza me je pripravila h temu, da sem res začel premišljevati, ali je prav da Vam pisem, ali ne. Današnji svet je materjalen, vse gleda na dobiček; jaz sem pa tudi na svetu, tedaj moral sem se prašati, ali je s tem dobiček, ali zguba. In ko sem resultate na tehtnico sv. Mihela postavil, ktero vedno seboj nosim, je strašno visoko poskočila škudelica, v kterej je bil dobiček.
To je čisto naravno. Mesto da bi doma sedel v zatuhlej sobici, jo mahnem v mestni vrt. Tiste krajcarje, ki bi dal za papir in marke, raji dam tukej za stol (saj tega je treba tudi plačati). Za to pa mirno sedim in poslušam godbo, ki mi vse tiste žalostne in temne misli razpodi, ktere me pri pismih navadno navdajajo. In koga ne veseli tista mnogovrstnost ljudij, ki se tukej pod noč sprehajajo.
prste med vrata, datljih ne stisnejo vrata. Zastonj je bila enoglasna po tabrih izražena želja razkosano Slovenijo v eno politično celoto združiti. Bit-stvo naroda ravnopravnosti zahteva neogibljivo ono združenje, kajti narod ne obstoji le v ideji, ampak v istini. Po tem takem ne zadostuje nas le kot narod spoznavati, ampak k temu vresničenemu spoznanju, je treba, da ga ona v politično celoto združi. Žalostne nasledke našega razkosanega naroda sleherni rodoljub spoznava, ter jih bode Čedalje bolj občutil, čem manj jih vlada uvaževa. Ne doslednost in protislovje je to, nas kot narod sicer pripoznati, meje pa, med kterimi bivamo, ne pripoznati. Ker nimamo tedaj nobene nade, da bi nam vlada z največim navdušenjem sprejeto resolucijo, zjedinjene Slovenije uvažiti hotla, ne ostane zaca sno ničesa druzega, da si do spolnjenja te pravične zahteve vsaj neki „modus vivendi“ priskrbimo, a še tega nam očetovska vlada zanika, kar nam ravno prepoved občnega zbora „Soče“ v Dornberga sijajno dokazuje, Sam ne vem, kakšen komentar bi k tej prepovedi pridjal. To pa menim, ako je naša razko sana domovina dosihmal brez nevarnosti proti državi obstojati mogla, zakaj ne bi kompaktno celoto čineči narod v prostoru, kterega že od narave za v zima, še veče poroštvo in veča trdnjava za lastni in Austrije obstanek biti ne mogel? Po Kozlerjevem zemljevidu omejena Slovenija je za dejansko ravnopravnost našega naroda, kakor tudi v oziru njegove politične veljave in duševnega kakor gmotnega blagostanja neobhodno potrebna ; to zahteva tudi hasek, ki izvira iz jedinosti jezika za politično in pravno upravo, in ki povzdigo državljanske svobode, neizmerno pospešuje. Tako združena Slovenija ne bi sedajni Oislajtaniji in njeni politični razdelitvi nikakove posebne spremembe, niti kacih posebnih stovškov vzrokovala, kajti vsaj združena ostane še na dalje v njenem, če tudi trh-Ijem okvirju, čije narodne meje niso postale po človeški samovolji, ampak so po jeziku in narodnosti tedaj že po narave volji vstvarjene. Ker moramo tedaj žalostno obstati, da nam naša vlada vkljub, občnemu mnenji vseh izobraženih in manj izobraženih Slovencev neprekoračljive ovire k vres-
Sreča me zadene, in vsedem se poleg lepega dunajskega dekleta, ki je izgovorno, ki se rado smehlja. O Dunaj ima lepa dekleta, in za dekleta krepke može; in možje so ljubeznjivi, vredni ljubezni tacih deklet. Nij to pametneje, nego pisma pisati, in še ta ničeva, kakor — o svojih ne govorim — ono dunajskega studenta prof. Glaserju. Costov govor mu ne dopada — saj ne dopada, posebno zagovor, tudi mnogim drugim ne — za to je moral Glaserju zaupnico poslati ! Toje čudna demonstracija ! To je ravno tako preudarjeno in tako pametno, kakor od nekterih graških studentov, ki so se samo zaradi tega procesije rešnjega telesa dan udeležili, da bi Döllingerjancem klubovali. Krasna logika teh gračkih infallibilistov! Naposled bodemo morali mi še vsaki dan k spovedi hoditi, ker drugi nikedar ne gredo. Ne bo li to lepo? Drugi slavijo svoje može pri vinu in pivu, mi bodemo svoje pa z vodo škropili. Voda i)a nema nič duševnega v sebi, zatorej ne bode čudo, ako bodemo tudi mi vodeni.
To kar se tiče pisanja samega. Kaka nesreča se pa zgodi često pri pečatenji pisem ? Svoje dni sem se bil tako spekel, da če bi mi sami Vaši poljubi rano hladili, bi ne bil pred mesecem ozdravel, tako sem jo pa cela dva meseca nosil, in zatorej še dandanes jako
mSenji ravnopravnosti na pot stavlja, je nase đružtvo „Soča“ za oni po vladi prepovedani zbor na dnevni red tudi to potrebno točko postavilo: Da naj se namreč vlada pri podeljevanji javnih služeb na domačine in narodnega jezika zmožne može ozira. In ta točka je onim vladnim možem „plave krvi“ menda še naj bolj v oči bodla •, kajti naše glavarstvo nima sedaj po odhodu bar. Pina niti enega uradnika, ki bi slovensko dobro govoriti, še manj pa pisati znal. Da je to res, nam je moja malenkost porok. K temu mojemu trdenji naj služi to v dokaz: koncept za prepoved renškega tabra je menda glavar po navdihnjenji od zgorej sam po nemško sestavil, a prevesti ga ni znal zarad čudnega nemškega Stila nobeden izmed njegovega vradniškega osebja. Prevedel je oni čudni komentar k cislajtanski svobodni ustavi, neki drugi znani Slovenec, ki je bil zarad zadrage g. glavarja v to naproŠen, in ki je nek sam izustil, da akoravno je v uradnem nemškem Stilu dobro zveden, vendar si je moral po nalogu glavarja zlo glavo beliti da ga je saj nekoliko umevno od besede do besede in z vsemi mogočnimi nemškimi „pleonasmi“ prevesti zamogel. To je lepa ravnopravnost, da nima naše glavarstvo niti osebe, ki bi mu slovenske dopise, kakor popred pod bar. Pinom prevadjati zamogla. Zarad tega si jemljem prostost vradniško spovednico, kakoršno jo ima „Slov. Narod“ toliko „Primorcu“ kot „Soči“ na srce polagati, da bodo Slovenci saj tiste uradne osebe, s kterimi imajo oni opraviti, poznali. Toliko za sedaj; a drugi pot še kaj slovenskih jeremijad, kterih ne manjka na cente. Zdravo vsem vrlim rodoljubnim okoličanom!
Prosimo naše poslance, naj enkrat prašajo v mestnem zboru očete, kaj mislijo o tistej postavi, ki pravi, da mora vsak učitelj iz tistega jezika izpit imeti, v kterem podučuje 5 v okolici so pa nek-
teri učitelji, ki nimajo izpita iz slovenščine, in je zika tudi v resnici niso zmožni.
(Rojanslca čitalnica) bo obhajala 16. t. m. obletnico. Igrala se bo igra „Zupanova Micika,“
(Preširen kot improvizator). Da je naš Preširen tudi v naglici pesem skovati znal, nam priča gospa K. na Selu pri Ljubljani. Nečega dne ptistopi naš rajnci velikan k njej, jo potrka na i-amo in reče :
Slovenske dekleta	Pa lepše od tebe
So limbarjev cvet,	Je videl ne bom,
So tenke, ko jelke,	Ak’ hodim po svetu,
Njih'usta, ko med.	Al’ ostanem pri dom’.
*** V zadevi slovenskih tiskopisov pri c. kr. poštnih uradih, kterih rabo je ministerstvo kupčijstva ukazalo, obrnilo se je zastopništvo banke „ftlavija“, v Ljubljani, na tukajčno poštno direkijo, in dobilo sledeč odgovor: Nr. 6484. Slavna Banka Slavlja v Ljubljani.
A sled cenjenega dopisa od 10.ga Junija t. 1. podpisano vodstvo počesti se Slavnej Banki naznaniti, da se je od visokega C. K. Ministerstva za trgovino ukazana Slovenska prestava nemških poštnih tiskopisov vže zgorej imenovanemu visokemu Ministerstvu za daljno porabo in odločbo predložila.
Trst 13 Junija 1871.
C. K. poštno vodstvo	(podpis se ne da brati-)
[Znani „nemazač“ v ,,Soči‘'’) se je zopet oglasil, in pravi na blizo tako le: ,,Primorec“ je bedast, njegovi dopisniki so bedaki, vsi so bedaki, samo jaz sem pameten.
(Pomladansko Cvetje) dotiskalo se je danes in ga bomo brž po broširanji č. gg. naročnikom razposlali. Cena tej obširni in zanimivi knjigi je 1 gold.
[Zavarovalne zadeve). Iz poročila, ktero so priob- . čili računski pregledniki zavarovalnega društva “WIC“ lOB’IšSoo za leto 1870 v glavnem zboru 31. maja 1871, posnamememo sledeče važne točke iz oddelka za zavarovanje zoper ogenj: V teku leta zavarovalo je društvo za 239,977,104 gold. vrednosti. Dohodki za omenjeno zavarovano svoto znašajo 1,638,934 gold. 93 kr. torej so se dohodki pomnožili v raz-
nerad pečatim. Ali kaj je ta nesreča proti onej, ki se je te dni na Dunaji zgodilaI O to je Strašno! Ker pa sega stvar v politiko, s ktero se Yi le toliko kolikor pečate, naj Vam to širje razjasnim.
Ze skoro zunej mesta, pri škotskih vratih, stoji lesena hiša na samoti. Slovenski politikarji, jo kar lesenjačo imenujejo. Tu notri se zbirajo naj pametneji možje vseh naših dežel, da bi se o našem blagoru posvetovali. Zatorej govore ti gospodje o vsacej reči na dolgo in široko, in ako tudi skoro vsaki drugače govori, vendar vsi le za blagor ljudstva. Le hudobni ljudje pravijo — in gotovo imajo nekoliko ti prav — da govore nekteri le za mastne službe, drugi pa, da le — govore. Zatorej jim tudi veliko nij mari, ali njih predlog pade ali ne; se že znajo tolažiti. In med gospode zadnje vrste spada tudi neki baron Kotz, če-garšno ime Vam tudi njegovo zunanjo podobo kaže.
Nij jo seje, v kterej ne bi govoril; sicer pa imajo njegovi govori pred drugimi to prednost, da se jim vse-smeje. Pa kaj je to njemu mari? Kedar je svojo povedal, ne briga se več kaj drugi na to porečejo, ampak vzame svojo tobačnico in gre od prvega do zadnjega ter vsakemu svojo blago ponuja, misleč da je tako dobro ali pa še bolje, kakor njegovi govori. In čes še ministri se ga ne branijo. V enih zadnjih sej je bil pa naš baron strašno tih: nič nij hodil po zbor-
nici, ampak ves v delo zamaknjen sedel je na svojem mestu. Drugi poslanci so ga že pogrešali, češ, kaj ima danes, da ne govori, da ne ponuja tobaka. Pisma je pisal, in jih srečno tudi spisal, a pri pečatenji je iniel strašno smolo. Izprva mu žveplenke neso hotele zagoreti, naposled pa mu je zubelj tako visoko poskočil, da so vsi vpili „ogenj, ogenj“. Strašna zmešnjava v lesenjači, in to tem bolj ker ravno sedaj je deset let, kar je ta lesenjača postavljena. Stavbnik jo je vladi pa le za deset let zagotovil, od sedaj naprej se lehko vsaki hip podere, ali pa zgori. —
In v tem hrupu in šumu je bil predsednik prisiljen sejo zaključiti. Kako so se drugi dan poslanci veselili, da hiša še po konci stoji, „da jim bode, če ne toliko mastnih služeb, saj desetakov delila, in da bodo še priliko imeli prazno slamo mlatiti. Vendar bi jaz posebno našim poslancem svetoval, naj nikar ne zahajajo več noter, kajti ta ogenj, to pečatenje se mi dozdeva strašno slabo znamenje“.
Kam pripravi pečatenje, in kam je posebno mene pripravilo, da sem Vam toliko pripovedoval a nič povedal 1 Ne, ne bom Vam ne pisal ne pečatil pisem (oh, kaka škoda 1), ker v malih dnevih bodem že — pri Vas. Do tedaj pa potrpite, in ne vstrašite se, ako Vas j ne bom ne hotel, ne smel, ne mogel — poznati.
I	K. K.
meri proti letu 1869, za 509,819 goldinarjev. Ako se k zgoraj navedenim dohodkom priraöunijo še obresti in različni postranski dohodki šteje skupni dohodek lanjskega leta 1,936,885 gold. 68 kr. Od teh dohodkov porabilo seje za plačevanje škod 1,036,560 gold. 19 kr.. 781,706 gold. 26 kr. se je pa pridjalo založnoj glavnici. Cisti dobiček šteje 118,623 gold. 23 kr. Poroštvena glavnica znaša za letošnje leto 3,316,638 gold. 18 kr. Da se je zavarvvalnica „Victoria“ v kratkih letih popela do tako sijajnega vspe-ha, temu je uzrok njeno blago in pravično postopanje pri plačevanji škod, česar so se prepričali posebno mnogobrojni pogorelci na Kranjskem. Sploh je društvo v celej državi napredovalo z najboljšim vspekom, četudi so se prikazale na pojedinih krajih znatne škode; na Češkem n. p. pogorele so 4 tovarne (fabrike), med kterimi je plačalo društvo samo bratom Bičelnovim v Prošvici 160,000 gold. odŠkod-be. To so žive priče, ktere govorijo za točnost in zanesljivost zavarovalnice „Victoria“. Zoper točo društvo v Sloveniji še ne zavaruje, ker jej manjka potrebnih statističnih pregledov, torej nam nij treba o tem oddelku govoriti ; omeniti pa moramo, da je društvo začolo v tekočem letu zovarovati tudi za življenje z najboljšimi pogoji.
(Premeten „Sckivah“). Iz zadnje vojske pripovedujejo sledečo smešnico :	Neki nemški vojak iz
Schwabskega pobere nekega ranjenega Prusa ter ga odnese na zavezališče. Med potom ga praša kje je ranjen. „V nogo“ odgovori ranjenec. Kmalo potem prifrči bomba in odtrga ranjenemu Prusu glavo. Schwab pa tega ni zapazil, ter nesel svojo balo naprej. Ko ga prinese k zdravnikom, se mu jamejo na glas smejati, in ga prašajo, kako more tako neumen biti in človeka brez glave k zdravljenji prinesti. On pa se razjezi in reče : „Nisem vedel, da se znajo ti prokleti Prusi tako legati. On sam mi je rekel, da je samo v nogo ranjen, in zdaj še le vi-diim, da se mi je zlagal in da tudi glave nima.“
Dobili smo sledeče pismo :
Slavno Vrednistvo “Primorca,,
v Trstu.
Ker me v zadnjem listu “ Primorca „ interpelirate zarad nekega dopisa v “Tri es ter Zeitung „, moram tu javno izreči, da nisem v nikakoršni zvezi ne dotiki z omenjenim dopisom ter, da nisem še zanj vedel dokler nisem iz Vašega cenjenega lista stvar posnel.
V Proseku 16. junija 1871.
Ivan Nabergoj.
MANIFEST.
Mi, po imenu našega očeta Cesar slovenski, izrekamo s tem lastnoročno pisanim manifestom, da nočemo več mirno gledati, kako se Nemec in Italijan z ene, z druge strani pa Magyar ember trgajo za slovensko zemljo; ampak v svesti si svojega prava hočemo z vsemi močmi delati v to, da se öl ovenel iztrgajo izrok tem kripijavicam i nas priznajo ne le za svojega kralja, ampak za Cesarja, kar smo tudi v resnici. Ker je pa naše visoko, slovensko - Cesarsko veličastje iz globočine svojega milostljivo-Cesarskega srca prepričano, da se takovi sovražniki ne dajo zadušiti, kakor Nemcem i nemškutarjem slovenski kopuni, prevdarilo je to v svojoj najviše stoječej veličastvenej glavi i si v ta namen poiskalo ministra, kterega bo svet še v poznih letih slovenskega Bisrnarka imenoval. — Kajti minister, kteremu je naše Veličastje svojo najvišo milost podarilo, je mož jekla i železa, ima železno dušo i se imenuje
S l»IIS04i. — „Jurij s pušo“? se bo slovenski narod začudeno vprašal, „tisti Jurij, kterega smo že mrtvega mislili?“ — Da, da, ravno tisti „Jurij“ je sedaj našega slovenskega Veličastja glavni minister, kajti ko je iz slovenske dežele zginil, nij kakor so mnogi mislili, vmrl, ampak šel jo naj prej k dremlj aj o čemu kralju Matijažu. da ga je malo sunil pod rebra i opomnil, ka se uže bliža slovanski dan; potem je obiskal uni svet, tako spodnji kakor zgornji i ko je tam pozvedel različne, Slovanov i Slovencev posebno se tikajoče zadeve ter si pridobil nekoliko prijateljev, kteri mu bodo od časa do Časa poročali kaj je tam posebnega, kako Tarče predejo i Šibila piše, prišel je zopet na,beli svet i tu se je predstavil našemu najvišemu slovensko-Cesarskemu Veličastpi i mi, to je naše najviše Veličastje, smo blagovoljno obrnili svoje Cesarske oči nanj i ga sprejeli zaradi njegovih vednostij za glavnega ministra.
Izročili smo mu sledeče oddelke;
1.	) ministerstvo notranjih zadev. On bo namreč ogledal od znotraj gradove i hiše, palače i koče, ter Izmetal vse iz njih, kar se njegovej pameti ne bo primerno zdelo tam pustiti.
2.	) ministerstvo pravd i pravic. Bo tedaj najviši sodnik naše najmilostivejse slovensko-Cesarske svetlosti i bo po svojem prepričanji enako Radamantu ali Minosu sodil vse od prvega do poslednjega, Slovence, Nemce, Nemškutarje, Lahe, Lahone, i takove vrste ljudi. Po naše najviše osobe najopravičenejšej želji bo Slovencem v vsaeem slučaju kazal pot do njihovih pravic.
3.	) ministerstvo uka i prosvete. Mi smo spoznali, da bo za ta posel posebno pripraven, ker mu nobenih lastnostij ne manjka, ktere bi ga pri tem ne pospeševale. Navadno ministri uka le ukazujejo i dajo službe učiteljem, včasu celo takovim ki dobro brati ne znajo; ali naš p. n. minister „Juri s pušo“ si je na svojem dolgem potovanji pridobil toliko učenostij, da mu bo lehko mogoče najtežo struko podučevanja, to je uradnikom v trde buče mehko slovenščino tlačiti, — prevzeti, i po tem takem za najemanje sposobnih i nesposobnih učiteljev ne bo treba nobenih stroškov.
4.	) ministerstvo financij. Vsak pošten občan namreč, ki misli z našim slovensko-Cesarskim Veličastjem stopiti v ožjo dotiko, mora našemu p. n. ministru ,,Juriju s pušo“ izročiti gld. 2»1](0 na leto ali gld. l.&O kr. na pol leta, ktere bo po svojej kupčijskej previdnosti djal tako na obresti, da bo gotovo vsak zadovoljen. Posebnih davkov vsled naše najmilostivejše zapovedi ne bode od Slovencev i sploh Slovanov poberal, vstanovljeno pa je, da mora vsak nasprotnik slovanske narodnosti ali tudi vsak tisti Slovan, kteri pri njem nij omenjenih gld. 2.40 oziroma gld. 1.20 na obresti dal, vselej kebrov SO plačati, kedarkoli koče pri njem avdijencijo zadobiti ali sploh z njim v bližjo dotiko prijti.
5.	) ministerstvo policije. Njegovi policaji ali beriči bodo takovi, kakoršnih do sedaj svet še nij videl. Celo tropo je namreč uže najel kocastih i kozjekopitnih Satirov ter Humorov v najraznovrstniših oblekah i barvah, kterim se bo ves slovenski i slovanski svet moral smejati; nasprotno pa se bodo kislo držali
nasprotniki Slovanstva, poseTono tista dva nelojalna policaja pred Dežmanovimi vrati i beriči „Slov. Naroda“, ker nas p. n. minister „Jurij s pušo“ jih bo odpoditi dal s svojimi Satiri i Humori.
6.) ministerstvo deželne hrambe, da bo namreč varoval Slovenijo vsacega vtiranja Nemcev, Lahov, Magy&rov i slovenskih odpadnikov, zaradi česar ima uže svojo pušo pripravljeno i si je vrhu tega naročil iz Prage različnih Kerberjevih bomb i granat največega kalibra in iz Pariza način najnovejšega vojskovanja — petrolej.
Ko smo tako svojo najvišo Cesarsko osobo zavarovali i na vse strani s svojim umnim ministrom zabarikadirali, nadejamo se, da nam bo mogoče v našem dednem slovenskem Cesarstvu pošteno vladati :i naznanjamo le Še, da mislimo svojega p. n. glavnega i edinega ministra „Jurija s pušo“ vsak mesec dvakrat i sicer vsako drugo i četrto nedeljo poslati med slovenski svet, da se prepriča kje bi mu bilo treba ali s svojo umnostjo ali s svojim orožjem posredovati i bo —prvič izidši 9. mal. srpana — pri tistih, ki njegovej finančnej previdnosti zaupajo prej omenjeni znesek, pokazal se brezplačno, oni pa ki so to zamudili storiti i bi ga vendar videti hoteli, bodo morali plačati kazen kr. 10, zaradi česar si dovoljujemo še enkrat najmilostiveje vabiti, naj kar naj prej mogoče veliko število Slovencev i Slovanov stopi z njim v ožjo dotiko.
Dano v stolnem mestu našega slovensko-Cesarskega Veličastja Trstu denašnjega dne letošnjega leta.
Josip Cesar 1. r.
Poprejšnissi gg. čitateljem
„ Ju r i j a s p u š ou.
v
Se danes mi je žal, da sem moral lani z izdajanjem „Jurija s pušo“ tako med letom in na naglem nehati zaradi nevgodnih okoliščin. Bolelo me je, ko sem videl, da ostanem na dolgu tistim naročnikom, ki so se bili za celo leto naročili. Pa tačas nisem bil v stanu to škode svojim čest. čitateljem povrniti. Zdaj pa so se našli možje, ki so volje „Jurja“ iz groba nazaj poklicati. To priložnost porabivši, sem stopil z njimi v dogovore, ter storil pogodbo, da se novi „Jurij“ pošilja naročnikom starega „Jurija“ tako dolgo, dokler jim naročnina kar se je je meni preveč dalo, izteče. S spodobnim spoštovanjem
(h 1L Martelanc.
Opomba.. Opominjamo, da je stari „Juriju izhajal le eüälil'elt na mesec in veljal le CM5 soldov na pol leta; zdaj pa bo izhajal po clv&lsr&t na mesec in veljal
Splošna
pp** j k i m s
mi UMssaji
ustanovljena leta 18.39.
Izključivo premoženje vseh članov zavoda
Goldinarjev 2 MiSjona av. vrd.
sprejema ponudbe za zavarovanje življenja na raznovrstne načine.
Zavod je razdeljen v pet delov in zavaruje:
V	prvem oddelku:
a)	Islino, klera se plača, ako zavarovanec pri sklepanji zavarovanja določen čas doživi.
b)	Islino klera se plača, ako otrok doživi 18. 20. ali 25. leto. Zavarščine nij treba več plačevati ako odgojilelj umre, ako pa umre otrok, dobi odgojitelj plačano zavarščino nazaj.
V	drugem oddelku:
a)	Islino ktera se plača po smrti zavarovanca.
b)	Istino klera se plača na vsak način, kedar preteče določen obrok, ako zavarovanec živi ali ne.
c)	Istino, ktera se plača, kedar preteče pri sklepanji zavarovanja določen čas, ako še zavarovanec sam živi, ako bi
. pa utegnil popred umreti, tistemu, kteremu ga je v oporoki priznal.
d)	Islino, klora se plača takoj, ako zavarovanec umerje v času, ki se je določil pri sklepanji zavarovanja.
e)	Istino, klera se plača po smrti zavarovanca (odgojitelja) osebi v pogodbi omenjeni ako zavarovanca preživi.
f)	Islino, ktera se plača izmed dveh zavarovanih istej osebi, ktera drugo preživi.
V	tretjem oddelku:
Letne dohodke kteri se plačujejo od .začetka zavarovanja do zavaro-vančeve smrti.
Letne dohodke, ktere društvo začne plačevati, ob času, ki se je določil pri sklepanji zavarovanja.
V	četrtem oddelku:
a)	Letne dohodke, kteri se plačujejo po smrti zavarovanca osebi, ki se je pri sklepanji zavarovanja določila, do njene smrti.
b)	Letno štipendijo, ktera se plačuje po odgojiteljivi smrti otroku do 24. leta.
V	petem oddelku:
Zavžitek naraščajočih dohodkov s posredovanjem društev za preži tj e.
Vloge se plačujejo po volji zavarovancev enkrat za vselej, ali pa v obrokih.
Ako so plača še posebna zavarščina prevzame društvo tudi zavarovanja s takimi pogoji, da se v vseh slučajih, v kterih zavarovanci ne dožive pri sklepanji zavarovanja določenega časa, plačana zavarščina vrne.
Natančneja izvestja dajejo gg.
P. Ravasini in Lor. Reya, kterima smo izročili najvišje opravilstvo za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Reko, Gorico, Furlansko, laške Tirole, in Italijo.
jBälp Razkazila premij in poslovni red dobe se v pisarnici omenjenega namestništva brezplačno. (Do 23. avgusta „Piazza dei Negozianti N. 2“ od 23. avgusta v ulici «ViaNuova» Nr. 4,1. nadstropje).	VODSTVO.
1 (jld. S© kebrov. Kdor tedaj starih naročnikov želi „Jurija1'' citati pol leta, naj blagovoli dodati še O© kebrov, ker je g. Martelanc le 60 novčičev celoletnim naročnikom dolžan ostal. Denar se pošlje: „Administraciji Jurija s pušo, Via S. Luzia Nr. 6.u
Administracija „Jurija s pušou.
Poziv in prošnja!
Ker je nam zelo na tem ležeče, da se „Jurij s pušo“ kolikor mogoče svojim bralcem prikupi, na-1 znanjamo, da hočemo posebno izvrstne sestavke primerno honorirati, in v ta namen prosimo gospode i pisatelje, naj blagovole naš list obilno podpirati bodisi j s članki ali podobicami. — Imena gospodov pisateljev izve le vredništvo, ktero vso odgovornost prevzame; j ni j se jim tedaj bati', da zarad svojih spisov v kake i zadrege pridejo. — Vsa pisma prosimo pod napisom:
Administracija „Jurija s pitM'L !	Via S. Luzia v Trstu.
vzajemna zavarovalnica za istine in dohodke
I.asttnik, in odgovorni vrednik Vekoslav RatC. — Tisk Rupnika in dr. v Trstu.