9. âtev. V Novem mestu 1. maja. 1886. Dolenjske Kovice. lahajajo 1. in 15. TBaci'iça meseca. Cona jim je »a eelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novitse" na-leto 1 gld., za poi leta 50 kr. —- Naroćnino in dopise tisníti dati, plaia za veako yi'sto z uavadninii črkami «prejema J. Krajec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat Í5 k.r. Une 12. maja 1886 popoldne ob dveh bode redni obŽni zhor kmetiške podružnice Novomeške v iitalnižni dvoiaiii v liiidolfoTcni, h kateremu se povabijo ČÍ: Èlanovî in pri katerem se bode sle-deie razpravljalo : 1.) Ijetnn sporočilo načelnika in blaf^ajuika; 2.) sporočilo iiačelnikovefia URniestuika o sledečili vprašanjih; a.) Kako bi se dosej^la postava ^a /lajšanje prepisov in izbrisanja plačanih ali zastarelili dolgov ; b.) kako bi se na vinarski in sadjarski šoli na Dolenjskem «vedel poduk ob zimskem Času; C.) ali se sinejo pri tem zavodu /vtuianji učenci dopuščati ali je tem treba dokazati, dn so za poduk že šolani ; d.) naj se na to dela, da se spoRobue amerikanske trte na državne ozirorea deželne stroške razdels med vinorejce in e.) o napravi srečkanja. Odbor kmetijàke podružiiifie. Dolenjska železnica v državnem zboru in — na papirji. v Dolenjska posla)ica, proi. S n kije in gosp. Pfeifer, sta se 7. in 8. aprila kaj krepko potegnila v državnem zboru za unŠo železnico. Prvi je v dolgem govoru razkazal mnčni položaj, t katerem tiči Dolenjska, ker je ne oživlja nobena železniška prometna žila Dvajset let ie že tega, kar se je prvič začelo govoriti o dolenjski železnici. Že 13, marca 18()9. 1. predložil js v državnem zboru tedanji trgovinski lainistor pl, Plener načrt postave, po katerem bi tudi v kratkem Do-lanjska imela dobiti svojo železnico. Ta osnova se je sicer že 29. aprila umaknila nazaj, ker je državni zbor sklenil svoje zborovanje, a vender se je koj ra to poročalo deželnemu odboru kranjskemu, da dolenjska železnica ostane zasnovana. Leta 1872 vršila se je tudi tehniško-vojaška revizija le proge. Po gospodarskem prevratu leta 1873. pa je vsa stvar zaspala in ni je mogla obuditi nobena prošnja, nobena deputacija. Sedaj pa je vendar dozorela dotlej, da se je osnoval kousorcij za pričeta dela, da je 5000 gld. podpore dovolil kranjski deželni zbor in da je za tem naslikal puščobo dolenjskega gospodarstva, katera naravno izvira od železniSkega nedostatka, V krajih , kjer bi po njihovej legi moralo biti najlepše prometno življenje, je vse mrtvo. Ker ni prometa, je na obupnej stopinji tudi kmetijstvo in rudarstvo, ležijo v zemlji neodkopani tudi veliki zakladi in trohuijo žilave moči razumnega in krepkega dolenjskega rodu. Izmej občib koristij bodoče železnice omenjal je, da ima ona namen vezati Podlistek. Vlahi. (Konec.) Sedanji stan razkolne cerkve je jako žalosten ; naj že pogledamo na Rusko, na Srbsko ali Grško, nas praToverne katoličane pa sovražijo bolj kakor kedaj) lakó da večinoma še slišati nočejo o tem, da bi se zjedinili z Kimflni, čeŽ, da smo mi krivo-verci oni pa pravoslavni, pravoverni. Ako se ud loči od telesa, zy'ubi Življenje — r&zpada, gnjije. Taka je R cerkvijo na Ruskem. Več ni edina, amjiak nastalo je v njej mnogo ločin. Štejejo jih dandanes nad 60. Veliko Rusov zlasti T viših stanovih pa je zgubilo vso vero, jako mnogo jih je, ki ne verujejo niČ in se zato zovejo nihi-listi „ničverei". Ti razsajajo grozno že več let ter prêté ves red prevrniti. Gotovo ste slišali, da so ti ljuelje umorili prejšnjega cesarja Aleksandra ÍI. ter ttorili že nepopieljivih zločinov brez števila. Duhovščina ruska je v Jako žalostnem iu nesrečnem stanu. Nevedni lo ruski duhovni sploh tako, da so nezmožni oznauovati božjo besedo — le zvunanjo dubovakf» službo opravljati su nauče, ííazun tega pa tare niže dubovstvo veliko ubožtvo. — Ker ao oženjeni, jim je skrbeti za družino, prihodki so pa pičli, zato so mnogokrat prisiljeni sami obdelovati svoje polje ali opravljati druga ročna dela. Ravno v tej revščini je vzrok, da pri ljudstvu nimajo spoštovanja, ker so jako podkupljivi in le gledajo, kje bi se kaj „vjelo". SkoQe niso revni: a ker se jeuiljo le iz samostanov, ne poznajo stiske nižih duhovnov, pa jim ttidi niso 'A Dalmacya ter čital izrek Wûllerstorf-Urbaira, veSčaka glede na avstrijske železnice, rekše; „Podaljšati železnico Beljak-Ljubljana do Ogulina, tudi do Karlovca, ni le potreba za Kranjce, katerim bi se tako jako jiov/dignil domači promet, marveč bi to bilo tudi kol tistih prog, ki naj dalmatinske železnice zvežejo z avstrijskimi." Dolenjska železnica bi našo državno polovico zvezala s hrvatskimi železnicami, po teh pa z Dalmacijo, od katere je — im to državo ue more biti ponosna — popolnem ločena, čeprav je za dalmatinske železnice toliko žrtvovala. Drugo pa je, da mora oko Avstrije biti za bodočnost obrueno v zahodno stran Balkana v trgovsko pristanišče egejskega morja^ a tja vodi najkrajša pot preko Kranjske do hrvat-sko-bosenskih železnic. Tretja državna korist bi po dolenjskej železnici navstala za vojniške čase, ker ie po njej bi se vspešno dali varovati Dalmacija in Bosaa. In slednjič pa prebivalstvo Kranjske tudi po zaslugah, katere ima v zgodovini monarhije, zasluži, da sedaj tudi država, ki je drugim kronovînam tako radodarna, zanje kaj žrtvuje. Glavna proga naj bi bila iz Ljubljane preko Kudolfove^a do hrvatske meje, a odcepila naj bi se v Ribnico iu Kočevje. Proračun zanjo znaša sedaj devet milijonov, v istini pa bi bilo stroškov veliko manj. Predložil je potem resolucijo, priporočajoč, da jo zljomica odobri : „Visoka zbornica izvoli skleniti: Visoka vlada se poživlja» naj v kratkem predloži državnemu zboru vladni načrt za gradnjo dolenjske železnice." Državni zbor je ta nasvet rad sprejel, a roditelj trgovinskega ministerstva ui dal kar nič upanja, tla bi se kmalu začela zidati ta železnica, č^, da ni nikoga, ki bi jo zidal. — 8. aprila je zopet poslanec gospod Pfei Te r izpregovoril k „gradnji državnih železnic" in priporočal vladi načrt dolenjske železnice z novim razlogom, s tem namreč, da bi se državi pomno- žili dohodki iz Rudolfové železnice, ako bi se le-tej po doleiijskej železnici razširilo področje. Sicer pa je navajal tiste tehtovite razloge, zastran katerih se je že včeraj odol>riia resolucija o dolenjski železnici. Srce mora boleti, je dejal govornik, vsacega iz južnih dežel, ker vidi, da so njegovi kraji, tako na Dolenjskem, tako v Dalmaciji brez železnice, v primeri s severom države jako zanemarjeni. Kranjci, osobito Dolenjci pa so se v turških bojih za državo neprestano žrtvovali in tudi pozneje je bila njih domovina prelaz raznim vojskam, gmotno teptana in uničevana. Dežela si ne more oddaliniti, ker v mirnih časih so jo potem težile vremenske nezgode in ujime. Vrhu tega pa je Kranjska v državno blagajnico veliko milijonov preveč plačala tako v neprimernem zemljiškem davku, tako tudi v pristojbinah. Navzlic temu obrtnost na Dolenjskem ni še povsem izginila, in hitro bi se na nova postavila na noge, če bi dobila občilo, doIeujsl;o železnico. Sploh so Dolenjci svoje železnice tako potrebni, da brez nje prej ali slej popolnoma obnemorejo. Dežela kranjska ima marsikak milijon pri državi v dobrem, tedaj sme zahtevati odplačilo za dolenjsko železnico, to tem rajše, ker država dobro gos])ođari, kadar z uporabljanjem kredita oživlja močna podjetja in odkriva nove vire svojih dohodkov, liovor gosp. Pfeifeija dobil je od desnice mnogo pohvale. Na ta govor ni dala vlada odgovora — pa vsaj je bila nas že z odgovorom prejšnji dan dovolj ohladila. — živila torej dolenjska železnica — na papirji ! Nov nasvet, kako pomagati Dolenjcem. (Dalje.) Kdor je imel kedaj s tako vožnjo opraviti, ta si jo zapomni. Mislimo si le, koliko dni potrebuje voznik iz Notranjskega ali Gorejijskega, predno doli na Dolenjsko do Metlike, SemiČa ali blizu tje pride! Res, 8 praznim vozom gre še, toda očetje, marveč le trdi gospodarji. — Vsi pa so popolnoma odvisni od vlade, kajti cesar jim je prav za prav papež. Ta pa pi-epoveduje ostro prestopiti v katoliško cerkev ; kdor bi to storil, ga ne čaka druze^ga, kakor da zgubi premoženje ter se prežene v ledeno Sibirijo, Iz tega je pač razvidno, da je sedaj še malo upanja, da bi se Rusija zjedinila z Rimom. Ali pri Bogu je vse mogoče. Morda porabi Vsega-mogočni ravno žalostni stan ruske cerkve v to, da jo pripelje zopet v naročje edino prave katoliške cerkve, od katere jo je odtrgala tuja zvijača. Kaj pa v Carigradu in po druzih južnih krajih, je li tu kaj več upanja za zjcdinjenje? liazkolniškej cerkvi se godi po teh krajih prav podobno kakor na Ruskem: raz]>ada bolj in bolj. Duhovščina viša in niža je sploh Še bolj spridena, kakor na Ruskem. Cerkvene službe, zlasti više, se kupujejo in jirodajajo za denar — da za denar se premnogokrat prodajajo tudi druge najsvetejše reči. Nevedna je duhovščina nepopisljivo. Ker je pa temu tako, kako bi mogla najti resnico ? in ker sama ne vč, kje je resnica, kako bi mogla do nje pripeljati ljudstvo, za ktero ima skrbeti? Pač pa znajo nekaj jako dobro — obrekovati katoliško cerkev, papeža, škofe in duhovne. Pravijo, da vsa nesreča prihaja od rimske cerkve^ da je ta krivoverna; prepovedujejo svojim vernim pečati se s katoličani, češ, da ne bi zvedeli resnice. Zlasti pa se v takej sovražnosti odlikujejo bližnji naši bratje Srbi. Ti večinoma bolj sovražijo kato-^ lika kakor pa Turka. Iz tega je pač jasno, da vi nazaj, nazaj ! Kako je treba živino trpiuÊiti po mnozih klancih, katerih tu vsak hip najdeš; kolikokrat je treba priprege, koliko ta staue in zraven tega se Še kaj težko ne sme naložiti. Taka Tožnja stane skoraj polovico toliko denarja, kakor je poln voz vina vreden; koliko le voznik potrebuje! Naj si hode vino še tako dobro, naj f^a gospodar še tako ceno kopi, v drugič jio-nj nerad j^re, in če se mu le drujye prilika ponuja, Ěe se mu le „čiiut" v hiëo prikaže, raji ž njim kupčijo sklene. To pa največ radi slabili cest, ko vožnja ])reve(S dni trpi, ko živina se preveč inuČi in voznik preveč plačila zahteva, ker ne zamore veČ vina naložiti, ker je voznik dostikrat v nevarnosti, da se mu voz ne zvrne. V očigled tacim razmeram se ne more našim trgovcem / vinom in krčmarjem zameriti, da si raji s tujim kakor z domaČim blagom kleti polnijo, in da raji tujctmi dobiček dajo, kakor domačinu. ba je ta že sam na sebi dosti velik vzrok vsled katerega mora vinska ku])čija na Dolenjskem hirati, ii) da bode v bodoče žalibog še bolj, vendar lii edini. Tej kupčiji stavijo se še druge zapreke na pot, ki ravno iz te napake izvirajo. Kedar vinski trgovec ali krčmar od Dolenjca vino kupuje, tedaj mn najpred vse naštete sitnosti zaradi vožnje navede. Ko ga je tako omehčal, potem puk mu obljubi za njegovo težko pridobljeno kapljico tako nizko ceno, da je groza. Pri takej ceni izgubi ves svoj trud, ki ga je z vinogradom imel; zadovoljen mora i)iti, ako toliko dobi, da more delavce plačati in davek odrajtati — in pa še vesel, da je svojo kapljico v denar spravil, kajti, ako je pri prvtý priliki ne dá, pri drugej je gotovo ne bode; ker kupec se ne povrne več. Vsled tega izgubi ta polagoma veselje do vinorejstva, tacih okoliščinah ni misliti na zjedinjenje. Nekoliko boljši so v tem liulgari. Ti nikakor tako ne črté nas katoličanov kakor Srbi : mnogo se jih je že zjedinilo v zadnjih letih — in ko ne bi tega tako zabranjevala ruska vlada, smelo bi se upati, da bi jih stopilo še veliko več v pravi hlev Kristusov. Pripoveduje se, da je sedanji patrijarh v Carigradu pripravljen, da bi se združit z Rimom, Toda Rusi si baje prizadevajo na vse kriplje, da bi to zabranili. Žalosten je toraj stan, kar se tiČe vere pri naših bratih slovanskih liusili, Srbih in Bulgarih ; toda ne obupajmo ! Molimo marveč goreče, naj Gospod vzame lupino od njih oči, da spregledajo in vidijo resnico ! Cestimo zlasti sv. Cirila in Metoda, ki sta njim in nam prinesla luČ prave vere, naj ločene zopet privedeta na pravo pot s svojimi mogočnimi priprošnjami pri Bogu! boji se denar v vinograde vtakniti. Ako mu letina ne stori, ali ako trgovca ni, ostane mu vino, katero lahko sam popije, denaija pa le ni ; če se je pa enkrat zadolžil, dolg navadno ostane. Te žalostne okoliščine in izkušnje Dolenjca, oplašijo in storé otrpnenega; on se ne briga za zboljšanje vinogradov, on ne napreduje v vinorejstvu in kletarstvu — on ostane pri starej navadi in šegi — njega ne prepričaš o kateri boljši naredbi — ker ga tako prepričati ne moreš, da bi videl korist. Težko stanje imela bode prihodnja vinorejska šola na Dolenjskem, predno se bode zamogla razvijati in svoje blagonosno dejanje koristonosno obrestovati. Imela bode opraviti z ljudstvom, ki je vsled prirojene vnemarnosti težko jiodučiti in še težje do tega pripraviti, da bi se novih naredb in pripomočkov — posebno, Če kaj stanejo — poprijelo. In čemu tudi? Če nij kupca, ali pa če je kupec, ki smelo ceno dela, kakor hoče. Mnogo hode Kranjska za vinorejsko šolo na Dolenjskem žrtvovala — ona bode vse storila — kar hi mogla temu zavodu koristiti — toda ako dežela na Dolenjskem ne bode takih cest naredila, kakoršne so na Gorenjskem ali Notranjskem, zastonj bodo njeni stroški —■ kakor bob ob steno — brez-vspešen bode trud vinorejske šole. Ako se ceste ne popi-a^ijo — sploh z Dolenjsko ni govoriti, da bi se kedaj v narodno - gospodarskem oziru pomagala. A ne samo ti uzroki uplivajo slabo na Dolenjce, so še drugi in tu je zopet v prvi vrsti: pitje piva. (Koneu prihodnjii.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor se je odložil čez velikonočne praznike. Delalo in govorilo se je letos veliko od dobro avstrijske kakor tudi od nasprotne strani. Pokazalo se je posebno, kako daleč so vže zašli liberalni Nemci. Nekov Knoc je govoril tako izdajalsko za Avstrijo, da bi dobil ječo za plačilo, ako bi govoril tako zvuuaj državnega zbora. Gnjusi se tako počenjanje celo nemškim Prusom v Be-rolinu. — Sklenila se je domobranska postava ali črna vojska. — Povedali smo vže, da bode moral biti po tej postavi Avstrijanec vojak do 42. leta. Vendar ga bode pa zadela ta dolžnost samo ob vojskinib časih in sicer le tam, kjer bode vojska — ne tudi drugod po cesarstvu. Pa kaj bode imela ta vojska opraviti? V boj sploh domobran ne bode šel, marveč le v domaČi deželi varoval železnice, mostove, vojašnice, magacine itd. ; spremljal bode vjete sovražnike, živež za vojsko, da se s tem ne bodo odtegovali vojski pravi voj-ščaki. — Kusi se haje te naše postave prav bojé. PaĚ brez vzroka, vsaj imajo TŽf sedaj veliko več vojakov kakor rai. Za cesarskega naTiifiStnika v Dalmaciji jft jmeiiovaii general BlažeJioviS. To je jako mlad mož, ali Dalmatinci so z njim zadovoljni, ker je Slovai' — rojen Tîivat, V Galiciji je nastal nekov upor tamošnjih kmetov zoper plemenitaše — pa so ga hitro zadušili. V tej deželi ste pdgoreli tudi mesti Strij in Lisko. Skoda in revSčica je vsleđ tega grozno velika. Kaj je novega po širokem svetu? Prusi so naprarili mir s cerkvijo. 13. aprila se je giagovalo zato, da se odpravijo nektere krivične postave, ki so vže toliko časa grozno trle nejnske katoličane. — Ali ravno ta pruski zbor je pa tudi sklenil grozno krivico: dovolil je 100 milijonov, da se bodo nakupovala poljska posestva, naseljevali Nemci — Slovani — Poljaki pa podili iz dežele! — To ne bode prineslo Nemcem sreče. Krivica ňe nikdar ni rodila dobrega sadn. Francozi pa še vedno tlačijo katoliško cerkev. Starček kardinal in nadškof v Parizu, (rui-bert je povedal predsedniku v pismu ostro pravico. Neverniki se jeze, ali vsi pravi katoličani mu dajejo prav. Tudi papež so ga pohvalili. V Italiji razsaja kolera okoli Milana, Benetk in Kejoče — pa tudi v južnej Italiji. — Tudi v tej deželi so hočejo delavci kujati. Čudno ni, ker so res grozni trpini; — ie za polento si ne prislužijo dovnlj — vsaj vidimo, kako gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Bulgart s« sedaj n« vedó kaj bode. Pač so združeni; ali kdo vé, kaj prinese prihodnji čas? iius, kakor ^je videti s knezom Aleksandrom ni zadovoljen, ť-uje se celo, da vt«gne kar z vojsko zasesti Bulgarijo. — Grki ob meji so oboroženi do užes — taka reč res ni ravno labka. Sicer se je (Trkom ostro zapovedalo, da morajo orožje odložiti ; misliti je, da se bode to zgodilo, — ako pa ne, imamo gotovo vojsko, iz te pa lahko piide vojska po cnlej Evropi, ker hodo nektere velevlasti gotovo i GrSko — druge pa zoper njo. črnogorski knez je dobil od turškega sultana imeniten red za pinibe. Čudno ! pred nekterimi leti bi ga bil pač raje prikrajšal za glavo ! — Albanci ob črnogorskej meji nekaj rogovilijo ; branijo se priti pod črnogorsko oblast. Ruski car biva v Krimu v Livadiji ob črnem morju. Veliko slavnih mož, generalov, ministrov, itd. je tjekaj popotovalo. Sluti se, da so se sklenile važne reČi. Ali mogočnemu vladarju rovarji „nihilisti" tudi tu ne dajo miru, marveč ižčejo priliko, kako bi ga spravili spred nog. Nekaj so jih vže vjeli. Mogočen vladar pa je v vednem strahu ! Gospodarske atvari. Poduk naiemu kmetu. Kdaj naj se pepel po travnikih in deteljiščih potrese, spomladi alije-aeni? Dolenjci imate navado, pepel, kar ga ífx zimo napravite, spomladi, dostikrat še le ajirila meseca po travnikih ali še rajše z gipsom po de-teljiščab raztresati. To pa je malo prekasno. Pepel potrebuje, da se razkroji in rastlinski živež postane, obilo vlage. Če se je pepel po travniku raztrosil spomladi, ko je že deževje »inulo, bo travi malo ali pa tudi nič koristil; škoda za pepel! Tudi ga. Če je vreme suho, lahko sapa odnese drugam, kar zopet dotiČnemu gospodarju ne koristi. — Najbolj bo torej pepel spraviti do jeseni ; jesen pa, ko se deževje prične, zatrositi ga po mabovitib travnikih in takih, ki dajejo slabo kislo travo. Pepel zatare mah in zboljša travo, če smo ga o pravem Času rabili. Tudi trdijo skuiSeni kmetovelci, da je bolje deteljo gipsati v jeseni ko spomladi. Pravijo, da gips, jeseni raztro.šen ne le več zaleže, ampak da tudi konji po taki detelji ne kozlajo tako radi, kakor Če se je gipsala spomladi. Pîâe tj« nam: Iz Krškega. — {Bogati Hočevar jo umrl). To je za KrSko in za vso Ooienjuko, kjer je kaj malo bog-atinor, imenitna dogodba. G, Martin Hočevar je bil rojen 1. 1810 v Podlogom pri Velikih Laščah kot sin kmečkih atariàev. V šolo je hodil le malo t Ljubljani. Stopil je pozneje kot dacar v sluïbo k svojemu bratu Janezu, ki je imel dac v zakupu. Z veliko varčnostjo in pridnostjo prihranil si je toliko, daje pozneje sam dac v zakup jemal in se vdeleževal se pri druzib podjetjih, pri katerih je bil toliko previden ali srečen, da ho mii dobiček priuasali. V Krskem se ji;, bil pred 42 leti naselil, oženil pa se je bit pred 38 leti ter dobil v arospej (Mulej-eva iz Radovljice) kaj marljivo, prebrisano in Tftrčn» gospodinjo. Otrok pokojni ni imel, da bi mu bili pridobljeno premoženje krčili ; zato je njegovo imetje raslo od leta do leta. Pokojni pa je velik del pridobljenih novcev porabil za koristni in blagi namen. V Krškem je sezidal 1. 1877 velikansko šolsko poslopje, ki ga je stalo okoli 100.000 gl., in c^a podaril za vse čase šolskemu okraju. V njem ste lepo pospravljeni 2 šoli : ètirirazredna ljudska in tri-razredna meščanska šola. Pogreb njegov je bil v torek 20. aprila, in sicer kaj lep, tako lep, da krško mestece tako lepega kmalo ne bo videlo zop'it. Vse mesto je bilo na nogah ; gospode je bilo posebno iz Ljubljane veliko. Vencev je bilo okoli 60. Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališči začasno v neko rakvo. Pozneje pa «e mu bode monda novu kapelica «ezidala. —-Iz oporoke so vé, da je glavni dedič Tclikej^a promožftnja, ki znaša mead« okoli milijon, njegova Roprop.i. 1200 gl. je baje dobila ljubljanska otroška bolnica, precej veliko (4000 gld.) Ijub-Ijanpko nemško pevsko (filharmnničuo) druStvo, 4000 gld. ljubljansko sirotišče. Meščanski §oli v Krškem je podaril za ustanove učencem iz krekegii okrajnega glavarstva 30 000 gld Ravno toliko za reveže v KrSkem in áe » no hiSo. Za Cflrkev tukaj fiOOO fild. 'Áa zidanje Šole v Kostanjevici ali Mokronogu 6000 gold Njegova brata sta dobila lepa posestva t LašiČah, Ljubljani in pri Novem mestu. Greškemu mestu, kjer je večkrat bival, zapustil je 10.000 gl., in sicer za siromake 5000 gold., obrtnijskemu druŘtvu 5000 gld. Otroci (devetero) enega brata dobili bodo menda po 10.000 gold. Kazni darovi so namenjeni tem in onim, kar pa ni na tanko znano. Prihodnjič hodemo poročali, ako kaj več izvemo. Kar je bilo lepo od pokojnega gospoda Hočevarja je se to, da je bil dober kristijan in ponižni mož, il kar Slovenci oližahijiuno, jti pa to, da je verjel onim svojim iiťmákomislečim prijateljem, ki 80 hvalili nemščino kot tako zeló poírebuo reč. Zato je pokojni Hočevar zu nemščino m nemške reči veliko denarja izdal, za sloveinke uapiave pa malo. Oii takih prijateljev je bil celó v dolenjskih mestih v državni in deželni zbor izvoljen. — V pokojnem imamo pa sicer Dolenjci pač vzgled, da se z varčnostjo, pridnostjo, zraernosljt), delavnostjo dospe lehko do lepeg.i imetja. Iz Vinice pri âmarjeli. — Zar^îs žakston je veliki tsdeu, ko de spominjamo trpljenja iii smrti našega izvuličarja. Prve dni smo imeli deževno vreme; zvonovi bo omolkuili, zdi se mi, da je vs« narava nekako žalovala. Tem večji brup pa so delali te t^ni fantje v »aži fari, tako da SDifj imeli zares žaloeten veliki teden. Y Zalogu, kalie četrt ure od naše vaai, »o pri nekiiru gospodarju, dné 19 mal. trav. kopali v vinogrudn. Pijani seve da so bili celi dan, knr so rjuli kakor divja zver. Zvečer so se za eno inajiino reč, ki ni bila vredua piSkavega oreha, sprli tako, da je prišlo do tepeža. Neki mlinar v Zalogu je dobil tudi eu par zaušnic. To ga raztogoti da skoči domov po puško in gre nazaj. Potem pa sreča nekega kmetskega fanta — mlinar nameri nanj in sproži. K sreči ga ni zadel v jirea, ampak v desno roko. Kar je bil pijan, ga to tako raztogoti, da đkoČi na nilioarja, in mu jili prav dobro nabriSe. Ali njemu je tudi mnogo krvi odteklo, ker ima deyet svinčenih zeren v roki. Komaj je domov prišel, kjer zdaj trpí groztie bolečine, ter pravijo, da težko da bi bila kiidaj njegova roka zdrava, [u ktjiio je vse^^a tega kriv? Zopet moram reči, da nesrečni snops. Kedaj bomo vendar rešeni te kuge, ki nam napravlja toliko nesreč in žaloriil? — Pa naj rajâe molčim od tega, in Vara sporočim kaj bolj veselega, Upamlačati. Dalje se pravi, da hiše .^Ij kajžc rastejo kakor arobe. Pri nas je pa ravno naanroti. — V iiaai vasi jih je ie menj : tri so že razkopane in dve pa ne obljudene. Tuiii tega dopisniku ne \eijaineiii, da bi bili zarotniki ali tisti, ki su Be na prosto poženilt, kmečkim posestnikom v àkodo, vsaj zakon ni tiamo za bogat«, ampak tudi za revne. Tudi ni zadosti, da je premožen, pa je morebiti najveČi bedak ; gledati je treba pred vsem na zadržanje, ne pa na to: če je reven, ako se na roke ali na prosto ženi, pa zraven spolnuje te ètevilke, kakor so v zadnjem listu „Mir" popisane, ki so: „moli, delaj in šparaj". Tak gotovo ne bo kmečkim poseatnikom T škodo, ker pri takih je morebiti veča zarlo-voljnoBt, veča pokorščina in veča krščanska ljubezen doma. Ne zatirajte bornih, vsaj če ne bo bornih, kdo bo pa delal, ker pridnih poslov in dninarjev pri nas le pomanjkuje, lenuhov in za-nikernikov je preveč ; tisti bo v škodo kmetu, ker jih moramo brez dela rediti. Nobenega ne poznam takega na prosto oženenega, ki si je hiso z svojim priêparanim denarjem kupil ali naredil, da bi bil brez posebne nesreče slabo obračal. ■— Tudi pri nas je v navadi pri svatbah, da se tirja od ženina po 10 gld. ali pa Ëe več — pa le v sali ali za spas. Ko bi se pa nič ne zahtevalo, bi se reklo, da nevesta malo velja. Ako je pa vendar kak skop ženin, se pa ne tiija. Zato ko bi bil še enkrat samec, ne hotel bi iti v Velike Poljane po nevesto, kjer imajo ženske toliko opravljati, in možje pa take ku-kavce, da veliko obljubijo pa dati nemorejo. Dostavek vredniètva : Veacemn ubozemu ee pač ne «me braniti ženitev : priden Človek pafi izhaja tudi v zakonu; ali ženitev lenuhov, kterib je pa dandanes paČ mnogo, kakor sami pravite — je gotovo kmetom v pogubo. Ali ne veste, da mora vse take otroke rediti soseska? Ali ne veste, da imajo leni starisi večinoma lene, ničvredne otroke — postopače, uzmoviče? Kranjske soseske, tudi gorenjske, bi vam o tem lahko veliko povedale. — Ona navada pa, da se tirja od ženina denar je ostudna na Dolenjskem, kakor je grda na Gorenjskem in se mora zavreči. Ali je morebiti nevesta dobra, pridna zavolj desetaka, če je sicer lena? spridena? Tudi dobro vemo, ker smo bili že sami veliko na Gorenjskem, da je tudi gori več kakor enkrat tekla kri zato, ker se je od ženina zahtevala odkupnina. To pa ni bil samo „Spas", će ste v vaàej dolini tako dobri ,blagor vam, sicer pa vemo, da si tantje radi skočijo t lase. — Pa tudi to vemo le predobro, da tudi gorenjski očetje le prevečkrat izgovarjajo svojim hčeram prevelike dote — predenj dajo grunt sinu — in ga tako vržejo naravnost v revščino. Ali no poznate nobenega tacega? Mi jih poznamo veliko! DomaČe resti. (Preavitli cesar) podaril je za nov altar v farni cerkvi v Štangi pri Litiji 200 gld. (Slovensko ur ado van je.) C. kr. okr. âolski svet v Krškem je sklenil, da bode slovensko uradoval. To je lepo! Naj bi ga Še drugi uradi posnemali ! Iz tega pa razvidijo tudi Še VBÍ tisti župani, duhovniki in učitelji, ki le nemško pišejo, kako po nepotrebnem tuj jezik rabijo, ko se je še celó cesarska gosposka odločila, «loveneko uradovati, (Kegljanje na dobitke) priredil je odbor meščanske straže v korist mestne in meščanske godbe za napravo instrumentov. Kegljalo se bo v Brunerjevi gostilni od 2. maja počenši. Prvi dobitek sta 2 cesarska cekina v okvirju. — Namen je hvale vreden in mi toplo priporočamo, da se ua kakoršen način koli stvar podpira, da se godba ohrani, ki je sedaj pravi kinč mestu. (Umrla) sta g. A n ž i č e k, učitelj v Metliki, in g. V o z 1 ač ek, učitelj v Velikih Lašičah. (Procesije) pri Vstajenji Gospodovem so se v Novomestu vršile pri lepem vremenu v glednem redu. Veliko ljudi tudi iz okolice je prišlo, kteri so se vsi pohvalno lepo vedli. (V Kostanjevici) se pridno sadé amerikanske trte, kterih se ne prime trtna uš. Ker je ravuo doli ta mrčes napravil uže mnogo škode, je storilo s tem slavno ministerstvo veliko dobroto našim kmetom, ki bodo blizo dobivali amerikanske trse, da nacje pocepijo svojih domaČih. — Delo vodi g. lleichel, (Kako ae trte cepijo), razlagal je tajnik c. kr, kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 11. aprila dopoludne v Križevem pri Kostanjevici, popolndue pa v Ćateži. To je za te kraje kaj potrebno ; kajti trtna ns je na desnem bregu Krke, «lasti v fari križevski že velik del lepih vinogradov uničila. Te vinograde treba je zdaj zasaditi z amerikanskimi trtami, ki se pa morajo z našimi požlahniti, da bodo rodile dobro kapljo. Nekaj amerikanskih trt je že došlo na Dolenjsko, v Novo mesto in Krško. (iz K a d o v i C e) se nam poroča, da je velikonočno nedeljo 3 leta staro dete v gnojnico palo in se vtopilo. Vsi poskusi, dete oživeti, so bili brezvapešni. V torek je bila prišla komisija. (Premerabe pri uradnikih.) Uradnika pri okrajnih glavarstvih,^ g. Oršulekv Krškem, in g. Zupane v Črnomlji sta menjala s službami. (V8treIjil) se je v ponedeljek večer ob 10- uri žandarmerijski stražnik v Grosupljem. Težko ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. (Banka „Slavija.") Nov dokaz zaupanja in veljave pridobil ei je slovanski ta zavod tudi med Nemci. Glavno ravnateljstvo „alpinsko moiitanske družbe" na Dunaji pripo-roSilo je námreS banko „Slavijo" podredjenim 81 uradom, pozvavSi jib v to, da bî uradniki in delavci „alpinsko montanske družbe" zavarujejo pri njej življenje. (Postne uradne ure v Novomestu) fio od 1. maja poČensi prednif^ažene. Sedaj se bode uredovalo zjutraj od 8. do 12. ure. Popo-ludne od 2. do 6. ure. Ob nedeljah kakor dose-daj zjutraj od 9. do 12- ure, in popoludne od 3. do 4. ure. („Krefi") bode izhajal v bodože kot po-učeH in znanstven list vsacega četrt leta v zvezkih, po 6 tiskanih pol obsegajoÈih. Cena za celo leto h for. — Naročnina naj se pošilja tiskarni družtva sv. Mohorja v Celovec. — Želimó mnogo naročnikov. (V Kopri) so se stepli pijani delavci in vojaki. Nekaj je bilo ranjenih. Štiri delavce so zaprli. _ Darovi za prenovljenje frančiškanske cerkva v Rudolfovem: (Dalje.) Cast, gosp« Krftvu...........1 gl. — kr. , , Proatoni..........3, — , „ gospod A. Zaman (vrfrugiu)......3 „ — „ Fr. Mayr.........5 , - . NeimonoTani.............1 , 50 „ Neimenovana.............5» — i, ..............2 „ - , (Dalje sledi.) Razne vesti. * (Dolge zime), kakor lotos, so bilo v letih 1767, 1797, IROO, 1808, 1814, 1821, 1826, 1853, 1858, 1865. Vendar so bile po dolgi zimi večkrat dobro letine. — Leta 1767, 1797, 1821, 1858 bo bita rodovitna leta, posebno za vino. Doka», da je bila letošnja aima želó dolga, je posebno to, da avstrijake železniee, od kar obstojó, 15. marca se nikoli soei-nega pluga rabile uiso, kakor so to letos storiti morale. * (Dobro zdiavilo «oper ozeblino) je ])0S6bn0 Limona, ako se ozeblina s tem sokom pomoôi, vse si'bišće mine ia se ne povi-ne vo6. * (Zoper bolezen v grlu) je neki prav dobro, ako se med ia satovja iacedi, ter tisto satovjc na vrat navCKati; to ohladi. Verjetno je vse to, sknš-oja tudi a\ draga, in morebiti ima kdo to zdravilo naj bolj pri rokah. * (Dobro zdravilo za opeklino) je med. Opečeni del, ako se z medom ])omažo, so preccj ohladi in niti mehurji se ne narede. Smešni ce. v gostilni so sedeli pri enoj mizi katolišk župnik ))a dva luteranska duhovna s svojima /.enama. Eden luteranoev naroči »a južino 4 jerebice. Ko se prinesejfj, pravi katoliškemu dubovnu; liazdelite tako, da bode povsod enako — ali rezati nič ne smete. — Ta se kar nič ne prestraši, ampak poloii peCeno je- rebico pred luterauiia rekoč: Vi, Vaša gospa pa jerebica Hte trije, potem dene drugo pred soseda, ter pravi: Vi in Vaša gospa in jerebiea ste trije — jaz in ostali dve j«rebi(5ici amo jta tudi trije — torej jaz dve pojem. Katolisk župnik se je peljal po železnici z dražbo gosposkih ljudi, rned kterimi je bila novošegna gospa. Ta je zabavljala ua vso moč zoper vero iu šege katoliške cerkve. — Ali duhoven o le tiho molil svoj breviar, kakor bi je ne slišal. To jezi neverno žensko in obrne sc naravnost k g. žapniku ter pravi: j,Gk»8-pod, ja« vendar govorim o rečeh, za katere bi so morali tudi vi brigati, ali kar molčite. — „Gospa, pravi duhoven, „vi ste pač veliko brali?" „Se ve da sem" ona odgovori, — „Torej tudi sv. pismo." — „O tudi odvrne gospa — „nektere reči še s posebno pridnostjo." — „Dobro! reče župnik, „potem vam je znana povest od Ralaama in njegove osliee. Tam je zapisano: Ko je govorila oslica, je molčal prerok. To imate odgovor, zakaj sem molčal, ko ste vi govorili." — Sedaj je pa gospa molčala. Loterijske srXke. 6radsc 17. aprila 85 20 51 26 30 Trst 24. aprila 25 62 43 68 28 Globoko užaljeni, naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni sin, oziroma soprog, oče, svak ia sinah, gospod liUdovik Kalčld, ti-govec In poBoetnik, po dolgej in mučnej bolezni, previden sè svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj popoludne ob 4. uri, v 25. letu svoje starosti m ruo v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek 29. aprila ob 5, uri popoludne. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnozih (sei-kvah. Dražega rajneoga priporočamo vsim sorodnikom, prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev. Rudolfovo, 28. aprila 1886. [40] Žalujoóí ostali. Zahvala. Za milo sočutje, za poklonjene krasne venec povodom smrti presrčno ljubljenega gospoda Luđovika Kalëîca^ kakor tudi za mnogobrojno ndcležitev pri po-grebnen) sprevodu izrekamo vsem najtoplejšo zalivalo, Novomesto, 30. aprila 1886. l^n Žalujoči ostali. ŠtCT. Ferdinand Haika, lekarna „pri Kroni" v îJovomcstu priporovuj« p. t. taeKtconu, in obúinitTii iz okolice sledet'u zdrsT^Uetio specijalitete, —— Anatherinova Ubtna voila itkib po 10 kr., in v Skatljicah ()o 10 kr. Ribje olje, Iiitibo! e vrste. Stok Ion ic» I gld. Santoninske past le. v SkatijicHh po itt kr., 12 Skai- Ijic 1 gld., 100 (fianioT 60 kr, 1 kilo 1 gld. Seldtltzov) piaâki. èkntlja po 12 parov eo kr. Šumeči praški. (UmusopulveT) ákatijica 12 parov 30kr. Dr. Oelis-iV jedilni prah. Škatlit« S-l kr. Kwizda-]ev ..GicMfluid". StaHenic« l gld. Kwizda- ev „Restitucjjski fluid'' la konjo. Stokloiiioa 1 glti 40 kr, Harl aceljske želodčne kapljice. Stakl. 35, 20 in 10 kr. Nett ejeva otročja redllna moka. àkatljloa 'JO kr. Paylinno syrup. Stcklenic« 1 [;ld. 20 kr., — J'agUaiio prflli, ftkiitliiCB ! gld. 20 kr: Pain-ÉxpeUer. Staklenitm 40 kr. Dr. Pfefrprmsnova iobna pasta. 1 gld, 25 kr. Praiko vseobčno domače mazilo. ék»t poi)6in0Okr, PserhoferJevB c. kr. priv. krlčiateče krugljioe, ákatijica 21 kr, iest Skatljio 1 gld. 5 kr. Rosov ïivljenski balzam. Štckleuk-a po 1 gl. in po 60 kr. Seigelnove kro^ljtce. Čkatljtc^a ôO kr. Želoď^na sol. Hkatljica 73 kr. — Gastrophan. 7ti kr. Franzbrantwein, (ïgaii.ju in sol) v s t ok Ionien h po SO in 2j kr. Carlshadov „Sprudelsalz". Stoklonica 1 gld, 10 kr. Tamarinden-pastllp, Hkatljipn 75 kr., koa 8 kr. Schaumannva sol za želodec, 75 kr. Kapljice proti zobobolu, 10 kr Smidov tlajšter zoper kurja očesa, ákatljii^a 23 kr, Bibergeist. 20 kr — Kropfoelst, 10 kr. Therr-Seife in Ělycerin Theerseifc, po 36 kr. Hoftmannsgelst in Hellsenflelst po 10 kr. Slupa za svinje, 30 kr, — Slupa za krave, da se jim mliiko zlioljňa, 35 kr, = Dobiva se Èe velika vrsta drugih zdravil, ktere niao tu naštete. Izvanredne zdravila naročujejo se nemudno in najboljše vrste. ^ |3li~-l| Daje so na znanje, tla bode z dovoljenjem vis. C. kr. Ucželut; vJado v Ljubljani z dno 28, marea Kt. 302á. DavaUui letni sometij st, Jur]a v trgu Žužemberku Ititos na 8, maja prestavljen, Tržko prcdstojniátTO t Žužemberku, dné H. aprila 1886. Franjo Florjanéié, trški predstojnik. 30 mernikov krompirja dobre sorte je naprodaj pH IS71 Janezu Mcžiiar^iću v Kandiji. Odgúir>nii «rMsik, ÍE(Uimt*U in salotiiik J. i V. H. ROHRMANN, naslednik J(»S. STllZELRE v muMjaiii kupuje v vsaki mnoiiiiii (lo najvišji ceni; ćešniinjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, volovski jezik, átnarnice kuhinjske kosti, L25-4] i. t. d. ITa Dolenjskem prevzame blago iz prijaznosti gos])» Marija Roïiriiiann v lliHlolfo\ei» (îiovein mestu), kjer se tudi razno milo (žajfa) in sveče pri eiiaki kvaliteti po ravno isti ceni dobé, kakor kje drugod, ako se resnična cena pove. (llothgiirhcreij z vso pripravo se daje takoj v najem. Natančneje pod naslovom: Franc Kaatelic v Mudolfovem. ter Na prodaj joseatTO, za obrtnika posebno pripravno, obstoječe iz liče in gospcdarskimi poslopji iu več njiv .sa takoj prodá. Vfč pové lastnit Janez Hrovat^ [35—2j ět. 4, v Gotni vasi posta Novomesto, m €¥€4 protiïi m trganje, po dr. M. BraukoTÍú-H, — Cena 50 kr. Dobiva se pri Dominik IHzzOli-jU lekarju „Angelju" v Novem mestu. [-m—z] [31-8] Gorenjski in Samoborski gips za deteljo tudi cement za zidanje vodnjakov dobi pri AdollTauHer-ju v XoveinnieHtu. V najem se da gostilna s poliištvom v Malih Lašičah pri Fužinah pole^ Žužemberka. Pri hiši je tudi Llev in sviujak; tudi ujivoselabko iiraveu dobi. — Več o tem bc lavé pri lastniku [3S1 Jožef ákul. HoT9««ito. — Katitnil J. Kraj«o.