i3a. gtevHIn. f UiMiui, i «*•, 17. jniji mi. LXVII. lelo. .Slovenski Narod* velja v LfvMlaai na dom dostavljen: , ćelo leto naprej • . • . K 24*— pol leta „ , • • • • 12*— •četrt leta m ...%;• • 6-— | na mesec „ .'••*• • 2*— ' v upravništvu pcejeman: i cdo leto naprej • # • I\ 22*— pol leta . •••„*. H-— četrt leta „ •••"• *. • ^50 I na mesec ., • . , t f 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se n« vračtjo. Uredntttro: Hnallova ollca 4t 5 (v pritfKja levo.) UUfec M. M. lakata vaafc aaa xvaćar tsTaamal aa^alf ta prantko. iicerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin«, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavui&tvu caj se pošiljajo narodni ne, reklamacije, imerati Ud, to je administrativne stvari ■ Pecaa^sna *t*Tilka valfa 10 rinarj**. —— Na pavacaa oaročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne orim. „Hagaama tiskar**" tilattu at. ti. .Slovenski Narod" velja po poćti: za Arstro-Ogrsko: cdo leto skupaj naprej o K 25*— pol leta „ „ „ . m 13*— ćetrt leta „ .... 650 na mesec «= • r. . » 2 30 VpraSaajem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tTaffaiaailTo (spodaj, dvoriiče levo), KaaHova ulica 6L 5, telaloB »t $&. Iza Nemčljo: ćelo leto naprej . . . K 30*-* za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej , . . . K 35.— Dosaditi v ilibaniji. D u n a j, 16. junija. Knez \Vied je snaći gleđal v mrtvi obraz polkovnika Thomsona. Ni bil to junak, ki je pade! na čelu strahopetno se umikajočili Maliso-rov, s sabljo v roki. vzravnan na okopih pred Dračem. Polkovnik Thomson je prišel v Albanijo. da slu-ii osebi in stvari, ki za njega ni mogla imeti nikakega idealnega značaja, nobene vzvišenc vrednosti. Bil je najet. in dal se je naieti. ker so inu ponudili izredno visoko plačo 60.000 kron, vciaška služba mu je bila ro-kodelstvo. ki bi mu naj pripomo^Io Uo čim boljšega materijalne^a položaja. Njegovo razmerje napram knezu \Viedu, narram Albaniji, je bilo z^olj pogodbeno. Pogodbeni patriio-tizem ne eksistira. Smrt na bojnem polju pa je le takrat junaška. kadar nas zadene.izvršuioče najvišie idealne dolžnosti patriiotičnega požrtvo-vanja. Le za narod, za domovino padajo na bojisčih — junaki. Polkov-\::k Thomson ni padel kot junak, toda krogla iz vstaške puške je v njem zadela hrabrega. odlocnega in lojal-^ega meža — morda edinega. na ka-::rega se ie mogel knez \Vied res rrdno zanašati. Smrt Thomsonova ima za njega skoro da simboličen značaj. Knez sam je ^vojeinu polkovni-ku podoben. Tuđi on je tujec v deže-li, katere knez naj bi bil. tuiec narodu, oziroma p'emenom, kctere naj bi vodil na poti kulture in napredka. !z egoističnih, četudi mr>rda nlemeni-tejšfh motivov častiželjnosti in zavesti pokliča je spreje! krono. katero so mu ponudili — ne Albanci, remveč zopet le tujci. Tuđi za njega so pripravljene iste krogle, ki so zadele Thomsona. krogle domačinov proti vflljivcu. ki hoče biti vladar narodu, kateremu je tuj po jeziku, mentaliteti, s katerim ga ne veže niti ena idealna vez. Pred truplom Thnmsonovim bi bilo knezu VViedu moglo priti na mi-sel spoznanje, da v boju, katerega vodijo vstaši proti njemu, pravica ni na njegovi strani. Albanske tolpe, ki nanadajo Drač, divja plemena, ki strahujejo Tirano, Elbasan, gotovo nišo simpatična, ali ta plemena pred-stavliajo većino albanskega naroda, ki ima, ne glede na svoje odurne last-nosti. iste človeške pravice, kakor vsi drugi narodi, predvsem pravico do samoodločbe, do samolastnega upravljanja svojih zadev. Je ironija usode, da so velesile ustanovile tem plemenom baš pod pretvezo tega splošnega naeijonalnega principa lastno državo in da so jim v imenu albanske narodne samostojnosti vsi-lile tujea za kneza. Knez Wied je moral priti že do spoznanja. da se v Albaniji ne more vzdržaii, tuđi tedaj re, ako s pomočjo Malisorov in Mi-riditov res definitivno odbije naval vstašev na Drač. Dosedanji dogodki so mu dokazali, da je vse mohamc-dansko prebivalstvo proti njemu; to so tri četrtine albanskih pleinen. Na Malisore in Miridite, na frančiškane in sumljive, takozvane nacijnnalKsfe se knez ne more trajno naslanjali, ker ni mogoče. da bi vlada! z mani-sino proti ogromni večini. Kri, ki je včeraj tekla pred Dračem, pa je za vedno pretrgala prt med knezom in albanskimi mohamedanci. Večina \Viedove države je krvna sovražni-ca svojega kneza. Za princa \Vieda izvira iz tega dejstva le ena, strego logična konsekvenca: definitivni od-stop. rTdini moralični roRum. ki bi ga ta nesrečnik rnogei se posvedočiti, je pogum razsodnosti in treznosti, ki se ne plaši bridkega spoznanja tega, kar je in kar mora biti. Tem mani pa moremo razumeti, da se v interne albanske zadeve. v spor, ki se tiče le kneza \Vieda in Albancev, ki se odigrava v nam tuji državi, vtikata Avstrija in Italija. — Priznajmo, da sta obe zaveznici sebi samim dolžni, skrbeti za integriteto Albanije, za obstoj te najnovejše države. Ali kaj nas in Italijane brigajo notranje zadeve tega organizma. — Kdo nam daje pravico, da se postavljamo na eno ali drugo stran v albanski borbif Po starem legitiml-tičnem -n absolutističncm principu sn tvorile države s prebivalstvom ' ed le nekako domeno vladarj3v, k so Klicali eden drugega na pomo^, kadar so se sprli z lastnimi podanik i in jim $€ tak spor grozil s porazom, ako po priliki. kakor si prnnagata d\ i sose-da - posestnika, kadar je treba po-tolci in uničiti opasno se množeči — —————^-—--- ■ ■ ■ "-----------------—nnnm^UlI_____^1Ljt-:;sg^gg^^^^^ggggggj^^p—ajis^!-Ja^-^a mrČes na polju. Toda čaši te inter-ventivne politike so davno minuli in nevmešavanje v notranje politične zadeve druge države je eden največ-j I li principov internacijonalnega prava. To načelo se je pri nas na pr. v času balkanske vojne tako pretirano izvajalo, da je bilo ćelo prepovedano ?n se je strogo kaznovalo, če se je kak iiavdušen iugoslovanski mlade-nič pridružil srbski armadi kot pro-stovoljec. V Bosni je bilo nebroj ta-kih slučajev. Za Albanijo pa naj na-enkrat to načelo niti v najenostav-nejšem smislu besede ne velja več? Tam je hvakvredna ako se avstrij-o iz Medne in Valone nove čete? Ne oJ~s;jnmo one varnostne odredbe, ki so bile podvzete v zaščito te-lesne varnosti in življenja kneza W ieda z izkrcanjem potrebnih mor-nariških detašmaiev, kajti vstaši gotovo nimajo pravice, ubiti kneza Vv ieda. Toda, kaj drugega je, ako mu tiova/aio nnše ladie moštvo, ter tako vspj indirektno pnsegajo v politični krvavi spor, ki se odigrava n:ed albanskim narodom in njegovim vladarjem. To je nedopustno, r?aj-manj tako nedopustno, kakor sma-trata Avstrija in Italija za nedopustno, r»odriranje vstašev od strani kake dru.ee dr/ave. Kar pa drugim pre-pcvedujeta, tega že iz gole logične konsekventnosti tuđi same ne smeta delati. Njuno nostonnnie je že radi-tega nevarno, ker Tabko izzove pro-tesre drugih velesil in postane povod raznim nesotrlasicm, ki so sedaj v dobi splošne politične napetosti opasne. Nastop Avstrije in Italije pred Dračem ie tem mani razumljiv, ker !7iavl:ain dp.res tuđi žc na Dii'iaiu, kakor tuđi v Rimi', da je knez Wicd svoto vlovro — drigral. Na tem ne bn izpremenHo de'*stvo, da se mu m^"da še t^Vrpt r°^rcči re/S!ovencc«, je razpadlo v nič in ostale so malenkostne reci, katere deželni revizor mestni upravi očita, dasi je svojo revizijo raztegnil na čas od leta 3885. do 1913. Očita se, da se globe, presegajo-če 40 K, nišo v glavnici nalagale, kakor se to godi zadnja leta. Ta očitek je utemeljen, ali pri tem se ne srne pozabiti, da je bila praksa deželnega odbora od teta 1898., da ni nobene občine silil k naložitvi teh glob. Sicer pa gre tu vsako leto za malenkostne zneske, ki ubožnega položaja ne spremene bistveno, najsi so te globe naležene ali ne. Pri davčnih globali je še posebna težava, ker davč-ne oblasti dopošilfajo znesek, ne da bi povedale, koliko ie vraes glob, pre-segajočih 40 kron. V tem pogledu se je časih že interveniralo pri davčnih obJastnijah, pa se uspeha ni doseglo. Ker pa so te globe cd leta 1885. pa do leta 1913. znašale le 8926 kron, potem stvar res ni vredna, da se o njej govori! Sicer pa se je pri ubožnem zakladu vršila revizija bolj po občutku, nego po predpisih revizijske vede in znanosti. Kaj moreino mi sedaj za to, če n. pr. za mesec julij 1S93. I. ni bil oddan ubožnemu zakladu nikak de-nar za godbo in licence. Pač ni bil oddan in če revizor ne more dokazati, da se je denar ukradel, potem tuđi sedanii župan v tem pogledu ne more rnčesar ukreniti. In kaj naj napravimo z revizijskim stavkom: »Glede leta 1895., in sicer za mesece inarec do oktobra pa s© na teh do- LISTEK. Rrp-i na čevljn. (Konec.) Take so bile moje misli. Ozrl sem se po otrocih in srd se je vzdig-nil v meni. Obšla me je sila, ki sem se ji komaj ustavil, zgrabilo me je nagnenje, da bi jih vse kriče ozmer-jal, jih vprašal: »Čemu se režite, bosjaki. Ob največjth praznikih nosite zaplaie na pošvedranih čevljih, pa še kakšne zaplate! In če Bog da, jih boste nosili svoj živ dan! Ce na čevljih ne, pa vsaj na duši!« To se pravi, da sem bil zares bolan. Ali te še nfKoii nišo boleli zobje? Sediš v prijetni družbi, poslušaš ve-sel in pameten pogovor, v tvojih mi-slih pa kljuje in govori in vpije brez nehanja — zob, zob, zob! Sprehajaš se po solnčni pokrajini, ljubeznivo dekle gre ob tvoji strani, v tvojem srcu pa — zob, zob, zob! Ti nisi nič, ni te več, namesto tebe hodi votel zob po svetu, drži se čemerno in draži ljudi. — Jaz nisem bil več učitelj Mrva, ta lepi lant — bil sem krpa na čevlju. Iz sole sem se napotil naravnost domov; hodil sem ves Čas ob desni strani ceste tik ob jarku; tam ie ra- sla visoka trava in lahko bi krpo va-njo skril, če bi bilo treba. Doma sem se sčasoma nekoliko poiniril. Ogledava! sem to zaplato in sem razsodil, da navsezadnje ni tako velika in tuđi ne tako očitna. »Pa če bi bila še večja in Še boli očitna — kaj nimajo Ijudie drugega posla, da bi se venomer ukvarjali z mojo zaplato? Saj pač nisem človek posebne sorte, pa mi še nikoli ni prišlo na misel, da bi očital svojemu tovarišu madež na suknji, kaj sele, da bi vide! edinole tišti madež, Ilo-veka pa ne! To je — boli me zob, pa se mi zdi, da imam usta nastežaj od-prta, da vidi in tipa vsakdo ta votli, crni zob!« V pameti je bila tolažba, v srcu je ni bilo. »Čemu je treba tega votlega zo-ba, čemu te nemarne krpe? Čemu te žalosti in teh skrbi? Kadar se na-vadnemu človeku razparajo čcvlji, si jih da pošteno popraviti, ali na si naroči par novih. To mu je tako eno-stavna, razumljiva in malovažna stvar, kakor da bi si vzel zobotre-hec z miže. Meni pa — kakor da bi se nameril gore majati! Bog je bil dal človeku dušo, voljo, pamet, moč — in vse to leži na tleh pod zaki pa-nim čižmomN Siloma sem se upirai srdn in &nusu. ki sta mi davila dušo. Trudil setn ie, da bi računil mirno, đ* bi se 7 Jasnim očesom lazgledal po sebi in sv ojem uboštvu. Ali krpa je biia nt- usmiljena gospodarica mojih misli, vsi *c iki so se stekali van ) Dolga nisem mo?e< nikakire?.! napraviti. Ce bi ga bil tuđi nrue!, bi zvedi 1a o taki strahoti vsa vas šc tišti dan in zaplata bi bila stokrat večja. Kedaj in kako bi dolg popla-čal? Kamen bi zdrčal, sredi klanca bi bila že skala. Treba je varčevati. Kako? Kje? Ah, ta apetit! Da bi tega ne bilo! Pa vendar bi se morda dalo izhajati brez večerje ... kako bi jo odpovedal? Da se mi želodec upi-ra? Že prvi večer bi me izdale oči, bi me izdale ustnice! Preštel sem svoje premoženje; imel sem dva goldinarja in nekaj sol-dov. Še pet goldinarjev bi bilo treba, najmanj. Do božica jih ne prihranim, pa če ne vtaknem v usta nobene cigarete več! O, hudiča! Pes, kaj je to še pasje življenje? Zgrabilo in zvilo me je kakor v strašnem krču. Pograbil sem klobuk ter hitel naravnost v krčmo, trepeta-joč, brez uma. Tam so sedeli vsi mogotci. Tuđi ona, hčerka sodnikova, je bila tam. Ko sem planil v izbo, se mi ]e zdelo, da so me pogledali vsi nekam čudno — kakor tujca, ki je bil zmotil družbo v domaćem pogovoru. »Slabe volje si!« me Je smehlja-Je oSkilil tovariš Komar. »Jaz? Prav nič slabe volje! Ce bi se držal na vek, kdor ima krpo na čevlju. bi se cmeril ves vesoljni svet!« »Kaj?« je zazijal Komar. »Kakšno krpo na čevlju?« »Takšno pač, kakor jo nosim jaz! Na. peglej!« Vzdignil sem nogo visoko, po-molil mu jo skoraj pod nos. »Pa zakaj to?« je jeknil ves osupel. Nato me je premeril nezaup-Ijivo: »Saj si že pijan!« Tuđi drugi so me pogledali zve-davo, z rahlim, pritajenim zaničeva-niem. Ona je zardela ter se obrnila v stran. Izpraznil sem kozarec in koj sem bil ves omamljen. Občutil sem, da se je bila zaplata prečudno razši-rila, da je segala vse do stropa ter me razgaljenega vzdigala seboj, v zasmeh in zgledovanje ljudem. Za-hotelo se mi je govoriti, opraviciti se, razložiti — in hkrati izbruhniti kar pljuskoma ves svoj srd in vso svojo bridkost. »Kaj pa je to posebnega — krpa na čevlju? Kdo je še nikoli ni imel? Ce jo ima gospod sodnik, na primer, poreko Ijudje: Gospod sodnik ima krpo na čevlju, ker je šaljivec... Ali poznate, gospoda, tisto kratko-časnico, ki nikakšna kratkočasnica ni, zato ne, ker se ie bila resnično pripetila? Predpustom so napravili maškarado lumpov, raztrgancev in postopačev. Najbolj resničnemu raz-trgancu je bila namenjena nagrada. V cunje in cape so se bili našemili baroni. Priklatil pa se je mednje žga-niar s reste. ki ie smrdel k^ko' se spodobi. In dobil je nagrado. Ko so spoznali, da ni baron. temveč raztr-ganec, so ga pognali na cesto. Ali ni bila to grda krivica? ... Ce bi vi, gospod sodnik ... ali vi, gospod župan ... če bi vi nosili grobo krpo na čevlju...« In tako. VeČ ne vem, kaj da se je tisto noč še nadalje godilo. Zjutraj me je naducitelj poklical k sebi. Strog je bil njegov obraz. Opazil sem takoj, da gleda neprestano in naravnost na moj desni Či-žem. In tista zoperna, sladka štrena; se je počasi vlekla iz njegovih ust. »Saj ste bili dostojni... zmirom dostojni doslej! Snoči pa... kaj je treščilo v vas? Ce vam je tako hudo zaradi čevljev... jaz imam par še prav dobrih ...« V razburkano glavo mi je planil sam živ ogenj. »Komu je kaj mar moja zaplata?« sem vzkriknil. »Kdo poučuje — ali zaplata, ali jaz?« »Zaplata, zaplata!« je pokimal naducitelj ter se nasmehnil zateg-njeno. Zamahnil je narahlo z roko, sedei za mizo in me ni več pogledah Kaj je treba te zgodbe, kaj še nadalje! Zaplata je lezla od čizma navzgor, zmirom višje, dokler ni dosegla duše same... Daj mi žganja! — Ivan Cankar. Stran 2. „SLOVENU xl NAROD", dne 17. junija 19H. 135. štev. hodldh kažafo nlžja ptačlia, nego so bila normalno v drugih mesecitL« To so domneve in sedanji župan je nfim nasproti brez vsakega orožja, ker ne more tuđi tuka] ničesar ukreniti. Glede neizterljivega zaostanka 1464 K 80 vin., je župan mestnemu svetu že dal potrebna pojasnila, ka-kor tuđi glede globe 120 K, da tudl tukaj lahko mimo pričakujemo re-šitve deželnega odbora. Vse knjižice ubožnega zaklada so vinkulirane. XIII. Mestni loteriiski posojHnl zaklad. S »Slovenčevemi« fantiči se prepirati sicer ni težavna, pač pa precej kalna stvar, posebno če nimaš umi-valnika pri rokah,da si vsakih pet minut umiješ roke! Ti elementi morajo imeti sila nizke pojme o svojih čita-teljih, katerim vsaki dan natvezujejo neresnice, ki so kot take jasne tuđi zadnjemu šolarčku na Cujzovem grabnu* Če si v glavo vtepejo, da je solnee pri dnevu crno, pa je crno, in naj nastopi legija astronomov s svo-|imi protidokazi. Metoda teh časni-karskih mrčesov je od nekdaj ena n ista: kjer i im poidejo dokazi, pa bru-faajo z lažjo na dan, da se kar cedi. Tako so sedaj zatrobili v svet, i da »krivci« na magistratu vale krivdo na mestne uradnike. ceš, da so delali ti za hrbtom občinskega sveta. In če prisegaš pri najsvetejšem Bogu, da take oslarije niKdar trdil nisi, ti ne pomaga nič. ker se ti poštenjaki sploh Boga ne boje ter iščejo čast, služiti le hudicu in nikomur drugemu! Oni ostanejo pri trditvi, da vsi pokli-cani gospodarji skupaj nišo vedeli, kaj delajo njihovi uradniki, da levica ni vedela, kaj dela desnica, da glava ni vedela, kaj delajo roke in noge, usta in jezik. S takimi biki se bosti, bilo bi brezuspešno delo! Mi le konstatiramo, da je trditev. da zvračamo kako krivdo na magistralne u radnike, zJagana in da prej kot slej izreka-tno, da, kar se ie zakrivilo na magistratu, zakrivilo je vodstvo in da je uradništvo pri tem nedolžno! Druga navada »Slovenčevih« pi-sačev je, da trgajo iz naših člankov posamične besede. Pri tem se sedaj oklepajo se ćelo deželnega portirja, češ, da mu očitamo nerednost in hu-dobijo. Mi smo le trdili, da bi poroči-lo revizijske komisije tako, kot je tiskano v »Slovencu«, lahko bil spisal tuđi kak deželni portir. Pri tej kritiki ostajamo tuđi danes! Da bi pa bili imeli Ie kolščkaj v mislih tistega po-štenega rodbinskega očeta, ki straži danes vhod v deželni dvorec, na to ne bi bil prišel nikdo, če ni slučajno steber »Slovenčeve« redakcije! Katoliški list nam grozi tuđi z večino v deželnem zboru, češ, :a bo dr. Tavčarja požrla, kakor je požrl svoj čas morstri volk svetopisemske-ga preroka. Gospoda, ponehajte že s takimi burkami, ker sami najbolje veste, da se s tem norčujete le iz omenjene većine, katere se sedanji župan, kadar ima pravico in resnico na svoji strani, prav čisto nič ne boji. Resnica pa je ta, da revizija na magistratu, izvzemši nekoliko po-stranskih stvari, ni spravila drugega na dan, nego kar smo vedeli že po-prej. Glavno je, da so se v deželnem zboru dovoljena posojila deloma po-rabila v druge občinske namene. Sedanji župan je stavii vse potrebne nasvete, da se storjeni pregreški od-pravijo in da se dovoli revirment od tistega faktorja, ki je k temu pokli-can. To pa je brez dvoma gola formalnost! Dvoje je namreč mogoče: mogoče je, da deželni zbor da svoje privoljenje. oziraje se na to, da so naprave, za katere so se posojila deloma porabila, še danes tu; mogoče je pa tuđi, da deželni zbor, oziroma njegova većina, ne bo dala tega pri-voljenja. Ali tuđi v tem slučaju bo ostalo pri goli formalnosti. Stvar bo visela, kakor visf dandanes, ali mest-na uprava bo šla svojo pot naprej, kakor jo hodi dan-danes. Ali misli kdo na božjem svetu, da bo deželni zbor se mogel postaviti na stališče, da naj takozvani >krjyci« povrnejo tište zneske, ki so jih v druge občinske namene porabili? Ali mislite, da bo mogel dežeini zbor obsoditi g. Ivana Hribarja, da naj poplača porabljene tisočake, da se pa naj za to podere nekai Mestnega doma, nekaj juMIejskega mostu in preče) velik kos dekliškega liceja? Ali si more kdo predstavljati, da naj bivši vladni komisar povrne mestni občini kakih par stotisoč kron, katere so se pod njegovo administracijo morale plačati za obrtno solo, če naj se je izognila občina tožbam podjetni-kov? Ali mislite, da bi bilo logično, če bi deželni odbor g. dvornega svet-nika obsodil v plačilo ogromne te vsote, v drugem pa mu dal na prosto voljo, da srne po Izkazaaetn plačilu podreti strojolški paviljon pri obrtni šoii? Kaj bi moral sedanji župan, katerega tukaj vmes tlačite, podreti, o tem pa nimamo oofmat Morda boste ugovarjali; če le ne deželni odbor, pa vsaj sodišče te gospode lahko obsodi, da naj povrnejo mestu za druge občinske namene porabljene vsote proti temu, da lahko podero del Mestnega doma, kos jubilejskega mostu, precelien del dekliškega liceja in eno poslopje obrtne sole. Skoraj smelo trdimo, da bi taka tožba po naših nazorih težko imela kaj upanja do zmage. Sučite dejanski položaj na to stran ali na drugo stran, končno ostane vendarle vse pri goli formalnosti! Ostane seveda še volk komesari jata, po katerem kriče vsemogočni pritlikavci pri »Slovencu« rekoč: »Dr. TavČar imenuje volka, kaj ko bi prišel nanj?« Če se hoče avstrijsKa vlada ob roki takega revizijskega pr>-ročila, kot je bilo tiskano v »Slovencu«, do kosti osmešiti s tem, da poš Ije na magistrat komisarja, potem bodemo mi zadnji, ki bi ji prigovar-jali, da naj komisarja ne imenuje. V tem pogledu pozna deželna vlada, kakor tuđi deželnozborska večina nazore dr. Tavčarja. On kratkomalo ni ^raščen z ljubljanskim županstvorn in na »Slovenčeve« grožnje z volkom ali s kakim drugim strahom nema druge besede. kakor ono, kate-ro je spregovoril franeoski maršal v bitki pri VVaterlooju, prei nego so pri-ćeli nanj treskati angleški topovi! Prestopivši sedaj k loterijskemu posojilu, opažamo pred vsem, da deželni revizor z velikim aplombom na-glaša. da je prišel do uničujoče svoje sodbe, katera se pa tiče le knjigovodstva, na :ej podlagi, da ie komisija izvršila revizijo loterijskega posojila v glavnih potezah in še to le glede leta J912. ko je bil župan že dr Tavčar. Zadnje besede so značiine. Vidno Je, da je med »Slovenčevo« redakcijo in deželnim revizorjem obstajal komplot, ki je imel posebno dDkazati, da je tuđi dr. Tavčar zakrivil vse t,-sto, kar so zakrivili njegovi predniki. In pri tem slavni deželni revizor niti ne opazi, da siplie svoje prekletstvo zgolj le na knjigovodstvo, katero se uporablja pri mestnem loterijskem posojilnem zakladu. Res je, da ima sedanji župan glede knjigovodstva ravno toliko zna-n!a, kolikor ga ima, recimo, cenjeni gospod deželni glavari Nikjer ni predpisano, da se mora človek prej, kot je imenovan ljubljansKim županom ali "a deželnim glavarjem, izka-zati. ća je napravil skusnjo iz računovodstva. In zatorej je smešno, da se od ljubljanskega župana zahteva, da mora poznati knjigovodstvo do zadnje pičice in da mora v malem prstu imeti vse. kar je potreba pri pravilni sestavi račurov loterijskega zaklada. Ampak prijemljemo se za svoje sive lase in umeti ne moremo, kako so mogli ti deželni revizorji biti tako naivni, da so le za eno samo leto revidirali loterijsko posojilo in Še to samo v glavnih potezah. Loterijsko posojilo je bilo najeto, ko je sedel še nemški župan na magistratu in nem-ški občinski svet je že vpeljal knjigovodstvo glede tega posojila. I eto za letom je reševal deželni zbor račune loterifskejja posojila in po^ie-vai jih je od leta do leta in če $t ne motimo. je bil tuđi račun za leto \ H2 potrjen po sedanji deželnozborski većini! Zatorej je brez dvojbe vc ka predrznost, da se revizijsko porr Jlo ozira samo na eno leto, katero se je v glavnih potezah, t. j. le površno pregledalo, še enkrat pravimo: Za take revizije se deželnemu odboru prav iz srca zahvaljujemo! Sicer pa pričakuicmo tiskaneea poročila deželnih revizor jev! En eksempiar borno že skušali dobiti, potem pa se borno s knjigovodstvom o mestnem loterijskem posojilu že še pecali. V »Slovencu« so obsežene samo trditve, ni pa nobenih dokazov za te trditve! Deželni revizor le pravi, da so računi loterijskega posoj;!a fabricirani in da uspehi loterijskega posojila nišo izkazani tako, kaker bi morali biti izkazani, aKo bi bilo knjigovodstvo v redu. Prej kot izgovore revizorji take trditve, morajo pokazati svoje dokaze! V »Slovencu« o teh dokazih do danes ni duha, ne sluha, zatorej nam je nemogoče spuščati se v podrobnosti ter izpodbijati dokaze, katerih niti ne poznamo. Nekaj pa vendar že danes lahko vržemo na svoje rešeto. Revizor piše: »V računskih sklepih loterijskega posojila figurira med investicijami pod naslovom: razne investicije mestne občine tuđi vsota 259*668 K 34 v, ki pa se ne nanaša na kake investicije, temuč na posojila, katera so se jemala za mestni zaklad iz loterijskega posojila pred letom 1896. Dne 1. septembra 1896. je občinski svet ostanek posojila, ki je znašal takrat 259.668 K 34 v, odpisal, kl|ub temi pa §e Izkazuje ta vsota Se vedrio v rsčoaih loteritskega pocoflla m*đ aktivi.« TorcJ znesek 259.668 K 34 v se $c vedno izkazuie v ra£mv^ loterii- ckaga po soiila med aktivi in to je nekaj nečuvenega, to je velika pregre-ha mestnega knjigovodstva! Tud i tukaj so revizorli napadno sodili in ker sami citirajo sklep mestnega sveta % dne 1. septembra 18945., smemo sklepati, da so nalaič napačno sodili. Da bo stvar jasnejša, priobčimo tukaj poročilo z dne 1. avgusta 1896., št. 24.381, katero je poda! tedanji župan finančr.emu odseka. To poročilo se doslovno glasi: »Mestno loterijsko posojilo, ki je bilo najeto na podlagi zakona z dne 25. aprila 1873 (drž. zak. št. 61), imelo je služiti za pokritje izrednih po-trebščin in uravnavo mestnega gospodarstva v obče. Občinskemu svetu bilo je torej prepuščeno urediti gospodarstvo z loterijskim posojilnim zakladom po svoji volji; ozirati se mu je bilo le na to, da zagorovi s pri-mernimi investicijami do konca amortizačne dobe, t. j. do 31. decembra 1929. luterijskemu zakladu vsa-koleten dohodek 65.U0U gld. za amor-tizovanje posojila. Vse,kar je od loterijskega posojila preostalo po i em, ko se je z investicijami zagotovil ta dohodek, moglo se je smatrati za cisti cobiček mestne občine, kateri v občinske namene porabiti je imela pravico. Investicije, katere je občinski svet ustvaril iz loterijskega posojila, dajale so po proračunu leta 1896. sledeče dohodUe: vodovod . . . gld. 28.9806G voiašnica ... » 22.585*82 kiavnica . . , > 8.28720ll2 zlata renta ... » 3.396*50 Skupaj torej gld. 63.250' 181 /2 Pri tem pa je pomisliti, da se pri vodovodu in vojašnici ni postavi! v proračun ves dohodek, temuč pri pr-vem le 4"8%, pri drugem pa 4*75% investovanega kapitala. Ker je vodovod v letu 1895 dal v primeri z gori navedenim proračunjenim zneskom 1923 gld. 60 kr. več dohodka, vojaš-nica pa po odbitku 3000 gld. iznaša-joče reserve za poprave 7388 gld. 01 kr., dajo te investicije že sedaj 74.311 gld. 60 kr. letnega dohodka. Gotovo pa je — in že uspehi letoš-njega leta to dokazujejo, da bode vodovod od leta do leta več rentoval in da bode potemtakem tuđi nanj inve-s:ovani kapital dajal loterijskemu po-sojilnemu zakladu večje obresiova-nje. Glede dohodkov pehotne vojaš-nice je pač omeniti. da so zagotovlje-ni le do 1. dne oktobra 1913. 1. Vendar pa ne more biti dvojbe, da bode tuđi po preteku te dobe še vedno donašala toliko, da se bode do konca amortizačne dobe loterijskega posojila, t. j. do 31. decembra 1920 vanie investovani kapital še vedno < brestova 1 vsaj s 4*75^, kar popoinoma za-dostuje, da se doseže za amortizacijo loterijskega posojila potrebna letna vsota 65.000 gld. Ako ta vojašnica — kar je najverjetneje — ostane obranjena svojemu nafcienu, plačevai bode c. in kr. vojni 0tar prej ko ne več-io. vs* kakor pa vsaj takošno najem-ščino kakor doslej, namreč po 25.707 gld. 33 kr. na leto. Pa tuđi ko bi vojaŠtvo se iz nje izseliti utegnilo, moglo bi se vojaš-nična noslopja za privatna stanovanja dati v najem vsaj za gorenji zne-seK. Ako pa je za potrebni vsakolet-ni amortizačni znesek na vsak način nedvojbeno preskrbljeno. naravne je, da je mestna občina upravičena ves preostali kapital loterijskega zaklada porabiti že sedaj za občinske potrebe, ne da bi laj bilo potreba misliti na povračilo istega. — Or.i si je tuđi res izoosodila pri t?m zakJadu za nakup Jelenovega posestva gld. 24.000 — za nakup Galletove hiše.....» 16.000'— v poravnavo dolga Kranjski hran. za svojedobni nakup Podturnske grašč. » 78.000*— in za poravnavo dolga pri realč. zak!. » 4.418*16 ter delni znesek za gradbo nove sole v Poliskih ulicah . . » 22.20455 vkup gld. 144.62271 in občinski svet je koncem leta 1891. zaokroglil to vsoto na 144.600 gld. ter sklenil, da se ima s stalnimi Ietni-mi anuitetami loter. posoj. zaklada amortizovati. Vsled tega se je ta dolg skrčil že na 129.834 gld. 17 kr. Ta sklep občinskega sveta pa je izzval v poslednjih časih oštro kriti-ko, katera je vedla ćelo do zatožbe pri c. kr. deželni vladi, vsled česar je le-ta z razpisom št. 4242/pr. ddo. 15. junija t. I. zahtevala pojasniL Da se torej takemu neopraviče- nemu in neutemeljenemu kritikova- nju priđe v okom, predlagani, na} se iz navedenih razlogov ostanek dolga pri mestnem loterijskem zakladu v i znesku 129.834 gld. 17 kr. odpiše ter i aml aktivi kAfVftki* posoM« vodi prebltok. — S tem se bode tuđi doseglo, da se mestni blagajnici prihrani vsako leto izdatek okroglih 10.000 gld., ki ga mora plačevati za anuite-to mestnemu loterijskemu zakladu. V Ljubljani, 1. dan avgusta 1896. 2upan: Iv. Hribar L r.c V seji mestnega sveta dne 1. septembra 1896. pa je bil ob roki tega poročila sprejet ta-le sklep: »Ostanek dolga pri mestnem loterijskem zakladu v znesku 129.834 gld. 17 kr. odpiše se ter med aktivi mestnega loterijskega posojila vodi v evidenciji kot vsota, ki se je mestni občini izplačala za razne investicije; izplačilo vsote, ki se je za amortizo-vanje vsega pri mestnem loterifskem zakladu najetega posojila v znesku 144.600 gld. placevala vsako leto iz mestne blagajnice, pa se ustavi.« Mestni svet je torej pravnove-ljavno svojemu knjigovodstvu zauka-zal, da zneska, ki se je odpisal, v ra-čunih ne srne izpustiti, pač pa, da ga ima voditi med aktivi mestnega loterijskega posojila tuđi še nadalje. Razlogi, ki so bili za ta sklep mero-dajni, so bili prejkone sledeči: Ce bi se bii znesek 259.668 K M vin. med aktivi mestnega loterijskega posojila črtal, moral bi se bil ob-enem izdelati nov amortizačni nacrt za loterijsko posojilo. Naprava nove-ga takega nacrta pa bi bila zahtevala obilo časa, kar je samoobsebi umlji-vo. Da se ie gorenji znesek črtal med aktivi, bil bi s tem izginil iz knjig rudi tišti pregled, ki se ga došle] lahko za-sleduje od tedaj, kar se je loterijsko posojilo naielo pa do današnjega dne. Pri tem ševe pa se knjige ne smeio pregledati samo za eno leto in tuđi ne samo v glavnih potezah! Na vsak način pa jeunlkum, da revizor}} grajajo knjigovodstvo radi tega, ker spolnjuje pravnoveljav-n e sklepe mestnega sveta! Vsenemci brez maske. Znani Vsenemec Scheffler, ki živi v Inovroclovi, je razposlal po Poznanjskem in po nemških kolonl-jah v- Rusiji proklamacijo, ki je za Slovane zelo zanimiva. V uvodu te svoje proklamacije navaja citate iz govorov Bismarcka in cesarja Viljema II. Iz te proklamacije hoćemo navesti nekatere točke. »Mi Nemci.« pravi v proklamaciji, »moramo zavladati ćeli svet. ki mora biti oblikovan po ruskem vzo-ru. Ruse, to napol sestradano sodrgo, poženemo v Petrograd in Moskvo. Poljaki, ta narod brez možgan, poj-dejo z nami in z Avstrijo, posebno tedaj. če jim obljubimo kraljestvo, katerega jim pa seveda ne damo. Angleški damo dela v Indiji. Franeoski v Maroku m v Indokini, na Rusijo pa nahujskamo Japonsko in Kitajsko. Zasedemo obbaltične kraje s Pe-trogradom in poljskim kraljestvom vred. Avstrija obvlada istočasno v zvezi s svojimi brati bolgarjjnm Ferdinandom, z romunskim Karlom in s Turki Crno morje in mi, Nemci, borno brez ovire gopodarii Male Azije. V Rusiji imamo svoje predstra-že ob Visli, Dnjepru, Njemenu in Dvi-ni. Imamo tam več nego dva milijona Nemcev. od katerih je mnogo pod-Častnikov^ in Častnikov. Mnogi od njih so naši agenti. Polno jih je v Varšavi, v Lodzu, v Petrogradu, v Mrskvi, v Rigi, v Jurjevu, v Odesi, v Kijevu, v Vilni in drugih industrijskih središčih, kjer aranžirajo de-lavsko gibanje. Povsod deluiejo proti slovanski misli, ščuvajo Poljake na Ruse in Ruse na Poljake, podpirajo Ukrajince, ker bi zedinjenje Slovanov bilo naš pogin. Poseben ozir se jemlje na vpliv-ne naše agente v osebah ruskih biro-kratov. Nujno potrebno je, da bi nemški kolonisti v tem kritičnem času ne izgubili poguma. V enem letu smo zbrali poldrugo milijardo mark vojnega davka, Če-prav smo potrebovali samo eno milijardo. Ves preostanek uporabimo sedaj za vzdržavanje svojih agentov v Rusiji in na Poljskem. Neumni Poljaki sele sedaj razu-mevajo, da so njih vstaji 1. 1850. in 1. 1864. izzvali naši agent je. Ce bo treba, izrabimo medsebojno sovraštvo med Rusi in Poljaki ter izzovemo novo poljsko vstajo. Ostanite pogumni, sorojaki, In pričakujte čas svojega zedinjenja z drago domovino, ki se bo kmalu raz-širila Čez Ural, ker borno mi izgnali vse Slovane v Azijo.« Petrograški »Svete prinosa ta plod blaznega pangermanizma. V tej proklamaciji je mnogo nemške do-mišljavosti in nadutosti. Vendar pa je eno jasno, s kakimi sredstvi delu-je pangermanizem. Saj imamo tuđi v naših južnih deželah vse polno dobro plaćanih nemških agentov in pi-jonirjev pangermanizma, ki pa uži-vajo ie to ncodoott« da Bb poiilla in podpira naša kratkovidna vlada, ki kar noče videtj pravega cilja nemške ekspanzivne politike. . »C. Slov.« Češho - nemšha spravna | pogajanja. j Tekom tega tedna se bodo vr-Sile tako na nemški, kakor na češki strani strankarske konference, da spoznajo stranke, ali imajo nadaljna pogajanja sploh kak smisel, ali ne. V ponedeljskih pogajanjih ni prišlo do sporazuma, tega tuđi ni bilo pričako-vati, pa tuđi vse niti se nišo potrgala. Zato je vsaj še nekaj upanja, da se bodo stranke morda sporazume-le in zato je računati s t^m, da se bo še enkrat vršila spravna konferenca. Stvarne diference obstojajo naprej. Nemci vztrajajo na svojem odklanja-;očem stališču ter že proglašajo, da na obnovitev pogajanj ni misliti pred ♦jesenjo. Vsled tega bi seveda od-padlo tuđi poletno zasedanje držav-nega zbora in »Pravo lidu« pravi, da ni izključeno, da bo pod takimi raz-irerami poslanska zbornica razpu-ščena. »Prager Tagblatt« trdi sicer, da je prihodnja konferenca določena za 22. t. m. Če se tuđi takrat ne pokaže možnost za nadaljna pogajanja, bo konferenca izjavila, da so se pogajanja razbila. Nadaljnih pogajanj potem ne bo več, najbrže niti ne jeseni. _________ Želje Rusinov. Predsedstvo ukrajinskega kluba se je zglasilo včeraj pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, da se predvsem pritoži proti temu, da vlada ne skliče državnega zbora. Klub protestira tuđi proti uporabi § 14, zahteva sklicanje galiskega deželnega zbora in sankcioniranje deželno-zborske volilne reforme. Končno se je predsedstvo pritožilo zaradi zane-marjanja gospodarskih zadev Rusinov in še vedno neizvršene ustano-vitve samostojnega rusinskega vse-učilišča v Lvovu in rusinskih srednjih sol. Vlada pa je dovolila Poljakom še rudarska akademijo v Kra-kovu, prati kateri so se Rusini od-lacno upirali. Ministrski predsednik jim je od-govoril, da delazmožnost državnega zbora ni odvisna od vlade. Na vsak način bo vlada sklicala državni zbor, če bo le količkaj upanja, da bo mogel delovati. Glede rusinskega vse-učilišca se bodo v kratkem pričela pogajanja. Tuđi volilna reforma za Galicijo se bo dala izvesti. Rusinske srednje sole se bodo otvorile začetkom šolskega leta 1914/15. Gališki deželni zbor pa se ne bo več sestal, marveč se bodo jeseni razpisale nove volitve. _________ Ogrshi državni zbor. Tuđi včerajšnje seje ogrskega državnega zbora se opozicija ni ude-ležila. Zbornica je razpravljala o regulaciji rek. V splošnem in v detaj-lih je bila nato sprejeta tuđi pogodba z Avstrijo glede medsebojne izvršil-ne pravne pomoči. Finančni minister je predložil nekatere izpremembe davka na žganje in zbornica je spre-« jela zakonski nacrt o varstvu časti. Prihodnja seja danes. Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je nadaljeval včeraj debato o uradniškem pokoj-ninskem zakonu. Generalna debata je bila zaključena in predloga v pr-vem branju sprejeta. Poslanec dr. Starčević je zahteval predložitev aktov o vstaji v Rakovici leta 1871. Poslanec firvoj je zahteval osuše-nje močvirij v Slavoniji. Prihodnja seja danes. Na dnevnem redu je specijalna debata o uradniškem pokoj-ninskem zakonu in poročilo kombi-niranega odseka glede predloge o učiteljskih plačah. Kabinet Viviani. Novi kabinet Viviani je sklenil, podati obema zbornicama vladno izjavo, ki obsega v bistvu sledeče točke: Kabinet računa na čisto republikansko večino ter zavrača vsako podporo reakcijonarnih strank. Parlament mora najprej resiti posofflo, lin sicer še predno bo rešen proračun. Nato bo moral senat sprejeti progresivni dohodninski davek, ki je pri-klopljen finančnemu zakonu za leto 1914. Nacrt proračuna za leto 1915. bo vseboval progresivni glavnični davek. Nova vlada bo glede zunanje politike stopala po dosedanjih potih. Zakon o triletni vojaški službi se bo lojalno in točno izvajal tako dolgo, jte bo moda vlada o& DOdlMi Uk* 135. štev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 17. /unija 1914. Stran 3. šenj predlagati delne olajšave. Tuđi volilno reformo bo treba izvesti spo-jazumno z republikansko stranko obeh zbornic. Pozornost bo obračal kabinet tuđi obrambi posvetne sole in socijalnim reformam. Finančni minister Noulens se je izrazil napram nekemu poročevalcu, glede posojila, da je za najetje 3V2% posoiila, ki naj se poplača v 25. letih. Posojilo bi se porabilo za pokritje izrednih vojnih in rnornari-ških potrebščin, ki so preračunjene na 1.800.000.000 frankov, od katere vsote odpadc 1.400,000.000 na vojno upravo, 400,000.000 pa na vojno bro-dovje. Izdatki bi se razdelili na 7 let. Posojilo se bo izdalo najbrže v treh oddelkih. Prvi oddelek naj bi znašal 900,000.000 frankov ter naj se izda V času med 6. in 12. julijem. Orijentshe želcznice. Iz Belgrada prihaja od dobro informirane strani vest, da Se prišlo med družbo Ori?ent«kih železnic in srbsko vlado do končnega sporazuma Srbija plača družbi odkupnino 38.700.000 dinarjev. Razentega je vlada pripravljena, plaćati družbi še 4 milijone kot odškodnino za trasiranje proge Skoplje - Tetovo - Gosti-var. Srbija je vrhu tega tuđi pripravljena, dovoliti Avstro - Ogrski ćelo vrsto olajšav na svojih progah dn oddati avstro - ogrski industriji dobave za gradnjo železnice Raška-Uvac. Nasprotno pa zahteva Srbija ugodnosti konvencije a cjuatre na progah bosanskih železnic do jadranske obali. Srbija tuđi dopusti, da se zadeva izroči razsodišču v liaagu, če bi sicer ne prišlo do sporazuma. Revolucija v (Maniji. Poročila o bojih. Poročila o bojih za Drač se glase zelo neenako. Počim skušajo du-najska in draška poročila slikati položaj kneza in Drača kot ugoden. da, dočim vedo dunajska poročila ćelo o odločilnem porazu vstašev, o tem v italijanskih poročilih ni sledu in običajno zelo dobro podučena »Frankfurter Zeitung slika položaj kneza kot jako obupen. Tuđi iz Pariza in Londona ne prihajaio tako ugodna roročila o položaju kneza, kakor z Dunaja. Vzprieo dejstva, da naša uradna poročila še nikdar nišo govorila popolne resnice. bo pač najbolj pametno, če verjamemo dunaiskim poročilom nekaj, drugim pa ostalo. O polkovniku Thomsonu poročajo listi sledeče: Rojen je bil /leta 1869. ter je vstopil 19 let star kot poročnik v holandsko armado. Bil je nasorotnik drila v vojašnicah ter si je sku^al pridobiti izkušeni na boji-sčih. Bil je več let v Indiji, kjer ?e dohil tuđi vojaski zaslužni križec. V burski vojni je bil ataše pri burski armadi. Pozneje je bi! poslanec ter je na^tcral proti takozvanemu monopolu Krupp za artileristične dobave za Hofandsko. Pri zadnjih volitvah je podlegel socijalnim demokratom. V balkanski vojni je bil ataše pri gr-£ki vojski. Padel je, zadet od krogle v tilnik. Albanci — vladni vojščaki mu nišo pomagali, marveč so tako], ko je padel. zbežali. Major Roelfsma in neki angleški vojni poročevalec sta ga odnesla v neko hišo, kjer je kmalu nato umri. O bojih poročajo z Dunaja še sledeče: Av-strijske in italijanske vojne ladje so se kolikor mogoče približale mestu, da morejo v slučaju potrebe poseči v boj. Do sedaj vojne ladje nišo po-segle v boj. pač pa so avstrijske vojne ladje izkrcale nove oddelke, ki naj šcitijo nemško poslaništvo in mednarodno kontrolno komisijo. Ita-lijanska torpedovka »T I.« je reko-gnoscirala za vladne čete ter je pri-plula do visine Pali. Poveljnik tor-pedovke poroča, da so vstaši zelo ■številni in da so zasedli vse vrhove okrog Drača. Večina vstašev počiva, Ie nekaj jih strelja. Zdi se, da ho-čejo vstaši posadko popolnoma izmučiti in da se pripravijajo na drug napad. Ponoči so vojne ladje r re-flektorji razsvetljevale pozicije vstašev. Angleška vojna ladja »Glonce-ster« pod poveljništvom admirala Troubridgeja je dospela pred Drač. Ob 10. ponoči se je zdelo, da je boj končan in da so vstaši odbiti. Cei dan je trajal boj. Vstaši pa se nišo mogli ustavljati hudemu ognju to-pov. Njih izgube so baje velikanske. Končno se je posrećilo, vstaše popolnoma odbiti. Nekako o polnoči je bi-4o zopet slišati močno streljanje pušk. Napad pa se ni ponoviL Med boji so opazili v neki hiši v Draču samem, da so muzlimani iz hiš stresali na vladne čete. Neko tako hišo so s topovi razstrelili. Ali so muzlimani poginili, ali ne, ni znano. Med bgem 3Q se Maiisori zbcaii n* &*• i kem dvorišču, naenkrat so opazili, da streljajo na nje iz mesta. Napa-dalcev pa ni bilo mogoče izslediti. — Vstaši imajo še vedno Drač obko-Ijen ter stoje kakih 600 metrov pred mestom. Iz Drača poročajo, da so močni oddelki vstašev nenadoma napadli začetkom boja straže pred Dračem in vdrli v predmestje. Vladne čete i*o jim stopile končno nasproti in raz-vil se je silno ljut boj. Sele ko so za-čeli streljati topovi, se je posrećilo, vstaše potisniti nazaj. Krogle so pa-uaie ceio v pristanišče. Baje je bilo tuđi nekaj prebi valcev ranjenih. Avstrijski inženir Hassler je poveljeval pri topovih. V Draču ]e zavladala vsled ne-gotovosti položaja panika. Mnogo rodbin je pribežalo v konzulate. Malisori in Miriditl. V mestu se razširja vest, da so Miriditi v Sv. Ivanu pripravljeni, ko-ia!:ati proti vstašem. Neki LIoydov parnik je odplul, da pripelje Miridite v Drač. Iz Lješa je odkorakalo v (Isina Sojak 2000 Miriditov. Iz Skadra pa je odkorakalo 1500 Malisorov v Lješ. Iz lješa je baie odšlo 2000 mož proti Tirani. V torek ob 10. zve-čer je dospelo v Drač 1500 Malisorov iz Lješa. Nadaljnih 500 Malisorov je Jospelo \ Lješ, da korakajo proti vstašem. Pet malisorskih vstaških vaši se je vdalo Prenk Bib Dođi. Ranjenci. Mesto je polno ranjenih. Lazareti, v katerih strežejo ranjencem večinoma Avstrijke, so prenapolnje-ni. Iz Skadra so poklicali usmiljenke. Avstrijski in italijanski mornarji no-sijo ranjenec v lazarete. Kolikor se je dalo do sedaj dognati, je bil izmed avstro - ogrskih podanikov samo Oger Zsak lahko ranjen. Drašk! župan. Aretaeija draŠkega župana GJurkevića se je izvršila baie na za-htevc polkovnika Thomsona, ki ga je imel, ktr je rojen Cniogorec in je baje sorodnik kralja Nikolaja čr-nogor^kega, za vohuna. Trdil je, da je Oiurkević v službi Srbije. Boji drugod. Tuđi pri Kavaji se vrši ljut boj med vstaši in najbrže med četami Aziz pase. Baie so pristaši kneza pod vodstvom Aziz paše mesto Ka-vajo tuđi zavzeii. Iz Valone poročajo. da so vladne čete v Muzakiii ob spodnjem toku reke Seneni severno od Fierija na-padle vstaše in jih potisnile nazaj. Za-s'edovati pa jih nišo mogli, ker ni bilo prehoda Čez reko. Vstaši so se tstaviii baje v snmostanu A^denica, k: so g? utrdili. r:n oddeiek vtadnih čet prodira proti Lftovci. Vladnim četarn manjka živil in sanitetnesca materijala. Neko dunajsko poročilo prav;, da so hladne čete zasedle tuđi že Tirano, glavno taborišče prista-Šev Zsad paše in vstašev. Baje je mesto zavzel Ahmed bec: Mati, so-vražnik Esad paše, s 1500 mnžmi. Velik del vstašev iz Tirane -e je iz-rekel nato baje za kneza. Malisori pod poveljništvom Prenk ?''*» Dođe so baje zasedli tuđi mesto Kroja. Poročilo »Frankfurter Ze'iung«. »Frankfurter Zeitung, da bodo velesile drugače uk ranile. Presojanje pc'ožaja v Ftelgradu. V belgradskih merodajnih kro-gih i^resojajo položaj vsled krvavih dogodkov v Draču kot skrajno kriti-ćen. Hitro posredovanje velesil ni sanio v interesu Albanije, marveč tuđi v interesu otiraiiitve miru v Lvropi. Samo naravno je, da imajo sosednt balkanske države važnejši interes na tem, da se razmere v Albaniji čim prej ustanove in utrde. Vojna nefarnost med Bršho ii Tuptijo. Za vojno. Kakor poročajo iz Aten, tvori bojazen pred mogočo r^emočjo Tur-čije na morju glavni povod za zahte-yo, ćd napove Orška Turčiji vojno, časopisje pozivlja vlado, da naj ne-mudoma napove Turčiji vojno. Tuđi če bi Turčija obljnbila, da bo napravila red, mora zahtevati drška za-dostne garancije. Najboliša garancija k mantate turltost vota* brodovja, ki je mora Grška zahtevati v svojem lastnem interesu in v interesu svojih zaveznikov, saj tursko vojno brodovje itak nima nobene vrednosti napram velesilam. Tuđi ne potrebuje turska trgovina nobene za-ščite in če bi Grška tuđi res hotela kdaj posegati po Mali Aziji, tega tursko vojno brodovje ne bo moglo pre-prečiti. Presojanje položaja v Srbiji. V ponedeljek dopoldne se je se-stal srbski ministrski svet, ki je so-glasno sklenil, da mora Srbija izpol-niti vse zavezniške dolžnosti napram Grški. Turčija se hudo moti, če misli, da bi utegnila kaj doseči. — Eventualna vojna bi prinesla samo Turčiji škodo. Velesile. Francoski ministrski predsednik Viviani je naročil franeoskim poslanikom, da naj pornirjevalno vplivajo v Atcnah in v Carigradu. Oba poslanika bosta izjavila, da delajo Fran-coska in velesile na nacrtu, ki oblju-buje uspeh. Grški vladi naj se sporo-či, da bo Francoska dosegla, da ne-mudoma prenehajo zasledovanja Gr-kov v Trakiji in Mali Aziji. Ruski in nemški veleposlanik v Turčiji sta storila pri porti korake zaradi pre-ganjanja kristjanov v Sniirni. Da bi velesile storile skupne korake,, o tem se doslej še nišo vršili razgovori. Tuđi v Konstanci se je razmotrivala možnost grško-turškega oborožene-ga konflikta ter sta se izrekla oba vladarja za lokaliziranje eventualne vojne. _________ Kopetost med 0;1Ho isi »VViener Allgemeine Zeitung« poroča iz Aten: H grško-turškemu konfliktu prihaja sedaj še napetost med Grško in Bolgarsko. Grška vlada je do skrajnosti razburjena vsled odredb bolgarske vlade, za katere je izvedela sele zadnje dni. Bolgar-ska vlada ie, da da Grški zadoščenje za proti^rške demonstracije, odsta-vila policijskoga rredsednika v Sofiji, sedaj pa je bolgarska vlada imenovala tc^a funkcijonaria za prefekta v Sofiji. Tuđi ni vrnila Bolgarska, kakor je bila to obljubila, poslaniške kapelice, ki jo jc-bila svoj č?s zaple-nila. Tuđi vlada ne dovoljuje v tej kapelici grške službe božje. Štajersko. Dcželnozborske valitve že na jesen? Klerikalni dežeini poslana pripoveduicjo na slioJih, da je z vso sig;:rnQFt]o rričakovati deželnozhor-skih vo?itev ?e to jesen. Mariborsko časopisje napoveduje posebno okrož-nico, katero hocejo klerikalci glede volitev razposlati po deželi. V tej okrožnici bodo seveda navedena najuspešnejša« o^rekovanja naših ljudi in pa navodila za volilne slepa-rlje. Naši zaupni slioui in živannejše gibanje naših vrst ni klerikalni gospodi nič po volji; v Mariboru si svoje stvari nišo sigurni in zato pozivalo pristaše že sedai v »sveti boj <. Da more biti boj za Verstovška. RoŠkar-ja in Pišeka svet. to verujcjo sicer samo še mežrnrji in Marijine device — pa v časih Koroeec-Krekovega kr-ščnnstva je mogoče iti v volitve s ta-kimi sredstvi! Iz Celja. Sodniški izpit so napravili tukajšnji avskulianti pp.: dr. Vojtch Kočevar, Leopold Vičar in Iv. Zagor ičnik. Iz Caber?a rri Celju. V ponde-ljek so opazili pri Sribarjevih, da domaći pes, ki ga imajo na verigi pri-klenjcnega, čudno tuli. Domaći fant dijak je šel k psu pogledat, kaj bi mu bilo. Pri tem ga je pa pes ugriz-nil v mezinec desne roke. Preiskali so žival in dognali, da je stekla. Ko-njač Joras jo je odpeljal, a doma je ta stekel pes ugriznil še njega in očeta. Vsi trlje odidejo v Pasteurjev zavod na Dunaju. Neznosne sodnijske razmere v Laškem trgu. Vrhunce svoje nemške nastrpnosti so pokazali laški sodnij-ski uradniki ob priliki občinskih volitev. Slovenci so ponudili Nenicem kompromis, ki je bil od mirnejših, starejših gospodov sprejet; na obč-nem volilnem shodu, kjer je predse-doval sodni svetnik Wagner, je bil kompromis odklonjen vsled oštrih ugovorov mlajših, katere ie $čuval sodnik (!) dr. Kratter v daDšem govoru na boi proti Slovencem ter za-smehoval na kompromisno pogajanje vabljene in došle slovenske volilce. Isti sodnik je pri volitvi v družbi so-mišljenikov burno ugovarjal nemški volilni komisiji, ki je zavmila njihove proteste proti volilm pravici pravomoćno vpisanih volilcev. Kandidiral ie tuđi osetao kakor svetnik Wag-ner, strate pred sodno oblastjo pa ni vpfivai nt penstraiene voiiicc, če- jala njih vera na sodniško nepristranost. Na volilni shod so bili koman-dirani sodni oficijanti in sluge; ti ljudje morajo sodelovati pri nemških zborovanjih in prireditvah, agitirati od hiše do hiše za svoje predpostav-ljene, katerih se zaradi kruha boje — kako skrajno izzivajoče je na pr. na-stopal oiicijant Kopatsch kot agitator! Okrajni sodnik Wagnerf ki je sicer tuđi predsednik ^Siidmarkine« podružnice, ie volil demonstrativno kot sulferajnski pooblaščenec. Privržene: nemških kandidatov hodijo od hiše do hiše poizvedovat, je - li se ni kaka kazniva nepravilnost pripetili — in hajdi z ovadbo, nemški kandidat dr. Kratter pa naj bo preiskoval-ni sodnik! Nimamo zaupanja do nepristranosti tega sodnika, zahtevamo odločno, da se temu sodniku, ki se je udeležil najljutejšega volilnega boja, odvzame preiskava volilnih deliktov, da ne bo sednik v lastni zadevi! »Heil Alldetitschland!« V nede-Ijo so imeli nemško - nacijonalni de-lavcir (t. j. mestni pisn.rji, trgovski uslužbenci, uradniki In dr.) neko zbo-rovanje v Ptuju. Ponoči so navalili na brzovlak »gostje<' iz Pragerske-ga, Slov. Bistrice in Celja. Ti »gost-je« so bili totalno pijani in so na vlaku kakor na Pragerskem z živinskim kruljenjem dokazovali, kake kulture so se kot rojeni Slovenci med Nemci navadili. V Ptuju. :■ vl^ku, na Pra-gerskem in v Celju se je ta čedna družba drla »Heil Mldeutschland!« Kaj pomeni to, ve vsakdo; ve pa tuđi vsakdo, kako hinavsko prevrača-jo vedno naši Nemci oči, kadar govore o svojem »patrijotizmu«. V ti, Ie za »Alldeutschland« navdušeni družbi, smo epazili doooldne sina tište gospe Rakusch, ki je ni odlikoval pred nedavnim časom znabiti pruski krali, teinveč avstrijski cesar; v tej družbi je pa bil kot slavnostni govornik tuđi sin celiskega oštirja Rebev-ška, pri katerein imajo svoj domicil — veteranci. »Alldeutschland« — in patrijotični veteranci, to je pa me.ša-nica. ki vendar niti v Celje ne sodi. Prostcvoljno gasilno društvo v Kaplji vaši priredi v nedeljo, dne 28. junija na vrtu g. Turnška kresno slav-nost, h kateri vabi prijatelje in znance. Iz Maribora. Podpisani se zahvaljujem 4cr. odve+niku dr. K. Kodermanu, ki me je uspešno zastopal v pravni zadevi, s tem, da darajem družbi sv. Cirila in Metoda znesek 20 K. — Inž. Viktor Brabenec, stavb. kom. južne železnice, Maribor. Iz Maribora. Sokolski zlet v Rus ah. Za prapor Mariborskega Sokola je prijavljenih doslej 32 žrebljev. Ražen odposlancev Slov. Sok. Zveze, Celjske župe ter večjih posameznih | sokolskih eruštev iz raznih žup pribiti v Ruše tuđi vse članstvo Varaždin-skega Sokola s praporom. Razvitju novoga prapera bo prisostvovalo 7 prarorov, med njimi tuđi prapor akad. društva „Triglav". Ormofko učiteljsko društvo ie ohhajalo v nedeljo na slovesen način svojo 401etnico. V okusno okra-šcni največji šolski sobi slovenske okoiiske sole se je vršilo siavnostno zborovanje. Soba je bila nadareno polna učiteljstva in gostov. Društveni predsednik nadučitelj R a i š p Je pozdravi! med gosti krajnega šolske-ga nadzornika Kovačevića, ravnatelja R a m u s č a k a in strokov-nega učitelja P i li 1 e r j a, vse tri iz Varaždina, dalje okr. šolskega nadzornika H e r i c a, Šolskega svetnika Lauterja iz Maribora, središke-ga župana Sinka, zastopnike so-sednjih učiteljskih društev, zastopni-ka »Slovcnskega Naroda«, odposlan-ce Sokolstva, ormoskih narodnih društev in dr. Med udekženci je bil tuđi Franc S i j a n e c, ki je poleg dcžclncga šolskega nadzornika gosp. K o n č n i k a edini še živeći ustano-vitelj in član društva v prvih letih. Slavnostni govor je imel nadučitelj A. K o s i iz Središča; ocenil ie v krasno zasnovanem govoru bogato društveno delo, ki je stremelo za izbolj-šanjem Šolstva in za izboljšanjern gmotnega stanja društvenikov. Nudilo pa je članom tuđi mnogo veselja in zabave. Učitelj A. R o s i n a je podal »zgodovinske crtice« o društvu; nekatere so bile dovtipne, druge so zopet pripovedovale o bojih in trpljenju društva. Oba govornika sta žela obilo priznanja. Po slavnostnem zborovanju se je vršil v Skorčevi go-stilni banket, katerega se je udeležilo 75 oseb. Kolo napitnic je otvoril nad-učitelj R a i § p, ki se je spominjal ce-sarja; istemu se je poslala udanostna brzojavka. Društvu je došla obilica pismenih in brzojavnih pozdravov, tako od deželnega poslanca dr. Ku-kovca, pisatelja in vpokojenega sol-skega nadzornika Davorina Trstenjaka v Zagrebu, šolskega nadzornika Schmoranzerja, ki se sedaj zdravi v Eppanu na južnem Tirolskem, se-natnega predsednika dr. M. Ploja in od mnogih učiteljev ter učiteliskib društev. Slavnost je lepo in harmonično potekla ter je bila živ dokaz, kak ugled m kake simpatije uživa OTUO&fco utitcijjkg društvo y okraiu 1 in po celem Spodnjem Štajerskera. Št. Pavel pri Freboldu. Telo-vadno društvo »Sokol« v št. Pavlu pri Preboldu ponavlja v nedeljo, dne 21. junija ob 3. popoldne v prostorili Sadnikove gostilne ob Savinskem mostu lepo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Vsi naši prijatelji od blizu in daieč so iskreno rabljeni! Zaničevani Bošnjaki. Iz Gradca nam piše prijatelj: V nedeljo seni slučajno prisostvoval telovski procesiji pri Sv. Lenartu. Procesije se je uueležila za streljanje tuđi stotnija bosanske infanterije. Ko so korakali bosanski vojaki mimo deklet neke višje sole, ki so se udeležile procesije, so se jim punčare zaničevalno po-snienovaie, jim nalašč obraćale hr-bet in se sploh demonstrativno nedostojno vedle. Dokaz duha, v katerem se dandanes mladina v nemških šo-Iali vzgaja; vsakega albanskega ca-pina slikajo ti vzorni nemški pedago-gi mladini simpatičneje, ko nas Ju-goslovane, ki nas je skoro tretjina vseh avstrijskih državljanov. Kako vrli in zvesti vojaki so ti Bošnjaki — in kako se cbnašajo proti njim »patrijotični« Nemci! Pomežna akcija za do povodnji prizadeto prebivalstvo. Kcr so nalivi v maju povzročili velike povodnji po Koroškern, ki so skoraj popolnoma uničile krmo za živino, se je pojavilo že sedaj pomanjkanje krme, zlasti zato, kcr se zaradi slabega vremena ne more gnati živine na gorske pašnike. Da se pa prepreci prodaja živine pod ceno, je dovolilo poljedeljsko mini-strstvo na intervencijo deželnega predsednika znesek 21.000 K za nakup krme za živino. Na ta način se je omogočilo dežeini zvezi kmetijske družbe oddajati krmo prizadetim slojem za najnižjo ceno. Strah koroških Nemcev pred ro-marji. Kakor znano, agitirajo slovenski klerikalni listi že več ko mesec dni za romanje h Gospe sveti v nedeljo, 21. t. m. V zvezi s tem, na sebi popolnoma nedolžnim romanjem se name-rava napraviti izlet tuđi na Vrbsko jezero. Nemški listi, zlasti pa graška „Tagespošta" pa vidi v tem že demonstracijo ter piše doslovno: „Ljubljanski siovensko klerikalni listi poročajo, da bodo v nedeljo, 21. t. m., ko se vrši, kakor znano, v Celovcu nemški .Volkstag', prišli slovenski demonstranti iz Ljubljane na Koroško in da se bodo s posebnimi vlaki pri-peljali v Celovec. Po celovških cestah se bo vršil baje v nedeljo, 21. t. ni., dopoldne demonstrativni obhod Slo-vencev in se bo popoldne vršila slo-venskonacijonalna manifestacija na Go-spovetskem polju ter se bo priredil tuđi izlet na Vrbsko jezero. Značilno je, da skuša zadnji „Slovence" pridobiti za to derr.onstracijsko vožnjo ude-ležnike s tem, da prikriva pravi namen te slovenske prireditve na Koroškem in da vabi Slovence Ie na romanje h Gospe sveti in k izletu na Vrbsko jezero*. — Tako „Tagespošta". Kolikor nam je znano, nišo bili romarji še nikdar nevarni demonstranti, če pa Nemci vidijo v tako nedolžnem ro-manju nevarnosti, ki v resnici ne ob-stojajo, je to pač znak, da nimajo čiste vesti. Drobne novice. — Okradeni hl a pci. V Celovcu zaposlenim de-lavcem, Franu Prodniku, Francu Wie-serju, Jakobu Dreierju in Jožefu Klecu bilo je te dni ukradeno iz zaprte shram-be okrog 70 K denarja, ve"č obleke in čevijev v vrednosti 50 K. O tatu, ki je moral biti o krajevnih razmerah dobro zuan, nimajo še nobene sledi. — Kačji pik. V blizini Rikarjevasi so našli predvčerajšnjem na polju vele-posestnika Ignaca Sorgo nezavestnega in popolnoma zatečenega. Kakor se domneva izvira to od kacjega pika. Poklicani zdravnik pričel je z zdrav-ljenjem, a ni upa, da bi Sorgo ozdrave!. — Najdenotruplo. V Kotmari vaši našel je v nedeljo tamošnji župan in neki občinski odbornik na levem bregu Drave truplu kakega 40 letnega moškega. Truplo je bilo že močno nagnito, lobanja na več mestih zdrobljena in tuđi levo koleno močno po-škodovano. Pri mrtvecu so našli žepno uro. Domneva se, da je to truplo enega izmed onih 5 delavcev, ki so za časa poplave utonili. Truplo so prenesli v občinsko mrtvašnico. Dosedaj se še ni moglo dognati, kdo da je mrtvec. — Nesreća. V Št. Vidu ob Glini je udaril na sejmišču konj nekega po-sestnika s tako močjo, da se je ta nezavesten zgrudil in da so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu. Primorsko. Osebna vest C. kr. okrajni ko-misar dr. Fran Vodopivec je preme-ščen od c. kr. okrajnega glavarstva v Pulju v poijedelsko ministrstvo. Goriškl župjui Booblč potrlm. ta Oojrice s^e goioča, «te Je i»yol^v. Stran 4. .SLOVbNbKi NAKUD*, dne 1/. junija 1914. 135. stcv. Jurja Bombiča za župana zadobila najvišje potrjenje. Iz Plav pri Gorici nam pišejo: Vojaki - rezervisti se silno pritožu-Jejo proti nadporočniku 7. lovskega bataljotia, češ, da ravna z njimi skraj-no nečloveško. Navedel bi posamne slučaje, toda opuščam to, ker vem, da bi jih pisal samo za rdeč svhičnik državnega pravdnika. Navesti pa hočem slučaj, ki je nad vse značilen. Ka zid gosp. Konjedica so nabili sokolski lepak. Ta lepak je nadporo^ nika tako bode! v oči, da ]e gosp, Konjedica prisilil, da je dal plakat strgati z zidu. Med rezervisti, ki so večinoma goriški Slovenci, je to \z» Kvalo silno ogorčenje. Pripotočamo vojaški oblasti, naj skrbi za to, da se bo z rezervisti, ki so z malimi izjedam! davkoplačevalci, dosledno le-po postopalo, pred vsem pa da se jih ne bo žalilo v njihovih narodnih ču-3tvih. Strah pred slovensko zastav !V Krminu je, kakor znano, več i .*-vdušenih iredentovskih hujskačev, ki jim pa kljub temu, da so tako na-vdušeni Italijani, še vedno diši slovenski denar. Okoliški fantje, zlasti oni z Brd, imajo ob priliki nabora navado, da pridejo k naboru s slovensko zastavo in korporativno. To pa je silno bolelo iredentovske fanatike v Krminu in prosili in moledovaii so tako dolgo, da je politična oblast v Gradišču prepovedala slovenskim fantom pri ti na nabor s slovensko trobojnico. Sedaj pa vlada v italijan-skem taboru silno veselje nad to »zmago«. — Ne vemo, Če vpliva taka odredba ugodno na zvesto patriotič-no obmejno slovensko Ijuds vo, pač pa je sigurno, da je ta odredba napravila iredentovcem veliko veselje! V predoru Podbrdom se je ob Času zadnjih nalivov zopet pojavila voda, a ne tako hudo kakor meseca marca. Nad železniškim tirom je bilo vode na nekaterih krajih do 30 cm. V ta predor, katerega skoraj vedno popravljajo, vdere voda ob najinanj-Šem dežju. Do sedaj so se vsa popravila izkazala za nezadostna, vsikdar, kadar se je predor popravil in se je voda odstranila, je pri prihodnjem nalivu zopet vdrla ter provzročila pri vlakih znatne zamude. Mazzintjanske otročarije v Trstu. Te dni bi moral pripluti v Trst par-nik »Tripolis« iz Beneik, na katerem se je nahajalo kakih 200 izletnikov. To priliko so hoteli izrabiti tržaški mazzinijanci in malo podemonstrirati. V nedeljo zjutraj se jih je zbralo pre-cejšnje število na pomolu Sv. Karla pod vodstvom nekega Romea Balbi-ja. Čakali so tamkaj prihoda parnika, a ta jim je prekrižal račune ter pri-stal mesto na pomolu Sv. Karla ob pomolu št. IV. v stari prosti luki. Ko so navdušeni demonstranti uvideli, poldne je zagrebškim jezdecem ž n-darrnerijski nadporočnik prepove al jezditi v mesto, skočil pred kor a, potegnil sabljo ter zaklical „Halt". Ma to je priteklo polno orožnikov \zz& bližnjega skrivališča ter so postavili kordon pred vhodom na slavnostni prostor. Sicer so pa bile Brezice, kakor bi ne bilo v njih ne enega nemškutarja, nobenega glasu, nobenega znaka. Opoldae Vli so tokoll ▼ Ha ređsem doirm pri Pečntkn la dragih narodnih gostilnah prav dobro in poeoni postratoal. Ofced Ie gta! za osebo 60 vin. Popoldne je bil pred telovadbo na slavnostnem prostoru pozdrav. Govorili so za Sokola Brežiškega starosta br. dr. Stiker, za Celjsko Sokolsko Župo starosta br. Smrtnik, za Slov. Sokol. Zvezo podnač. br. Drenik; za hrvatskega Sokola br. dr. Mazzura; za Srbskega Sokola br. dr. Budisav-ljević, in za Sokola v Mokronogu, katerega je Brežiški Sokol osnoval, br. Strel. Vsi govorniki so povdarjali velike zasluge desetletnega delovanja Brežiškega Sokola, ožigosali velike krivice, ki se gode Slovencem od strani vlade, ter ošabnost brežiških nemškutarjev. Oštri medklici in burno pritrjevanje je pričalo, da so govorili zastopniki vseb tren jugoslovanskib narodov vsem iz srca. Slavnostni prostor je bil poln narod ne ga občinstva; za nami in ob cesti pa kordon žandarmerije pri be-lem dnevu, da so se bajoneti kar bliskali na soincu. Posebno pa so bili pozdravljeni bratje Hrvatje in Srbi iz Zagreba, ki vsako leto prihajajo med Brezi ča ne ter jih podpirajo v težki narodni borbL Slava jim! Po pozdravih vrtila te je lepa javna telovadba, ki jo je spretno spretno voda župni načelnik b& Jata. Moške proste (87), ženske (21), orodna telovadba 6 vrst (3 bradlje, 2 droga in 1 konj). Vse je pričalo, da se v tej župi marljivo deluje na telovadski spo-polnitvi. Enako s priznanjem sprejelo je občinstvo nastop Brežiškega Sokola (6 članov in 6 članic) pod vodstvom neumornega br. Holvja. Posebno pohvalno priznanje pa gre prvovrstnim telovadcem hrvatskega Sokola iz Zagreba za krasno telovadbo na drogu. Pohvala pa tuđi srbski vrsti iz Zagreba za čisto izvedbo vaj na bradlji. Javno telovadbo zaključili so srbski Sokoli z vojaško vervo izvedenimi prostimi vajami. Taka skladnost in čis-tost gibov rok se pač malokje vidi in je Ie posnemanja vredno. Pri skušnjah in javni teiovadbi je marljivo svirala vojaška godba iz Zagreba in srbska fanfara. Po javni teiovadbi vršila se je na slavnostnem prostoru velika ljudska veselica ob zvokih vojaške, srbske in hrvatske godbe. Plesalo se je srbsko kolo, prepevale navdušene pesmi, v šotorih pa si bil izvrstno postrežen od brežiških rodoljubov in rodoljubkinj. Zanimivo je, kakor so se ob von-cu srednjega veka slovenski in h ski kmetje pri Brežicah zbiraii proti svojim tlaciteljem, iste Brezice še danda-nes združujejo * sako leto Slovence, Hrvate in Srbe, BIatt der Hausfrau«, >Wiener Mode«, »Salonblatu, »Wie-ner Illustrierte Zeitung« itd. so židovska podjetja. Od 37 dunajskih ko-respondenčnih birojev, jih je 31 v židovski posesti. To so fakta, ki doka-zujejo duševno uboštvo avstrijskega nemskega naroda na polju svetovne-ga časopisja. -f Iz sodne službe. Za deželno-socinega svetnika je bil imenovan dr. Juri PolenŠek v Trebnjem. — Poslovilni večer priredi dru-Stvo »Pravnika svojemu častnemu Članu, dvornemu svetniku g. Ivanu K a v č n i k u, v soboto, dne 20. t. m. cb pol 9. zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Oospod-ije, ki se hočejo udeležiti te skupne večerje, naj se izvolijo do najpozneje petka opoldne javiti pismeno ali ust-meno v pisarni društvenega pred-sednika gosp. dr. Danila Majarona. — (X »Kontrolorju Skrobarju« priobčuje »Agramer Tagblatu v pod- I listku oceno izpod peresa dr. O. Kritik zaključuje svojo oceno tako-le: »Balzamski zemeljski vonj đomače grude sem si obetal kot matski pozdrav, ko sem vzel v roke Kraigher-Ucv roman: mesto tega mi je več ka- i kor enkrat — in na} sem se proti temu se tako branil — brutalno zavel v obraz seksualno okažen zrak.« — Ustanovltev gremija tiskarjev za dežeio Kranjsko se je izvršila v torek dne 16. junija 1914. Ustanovni e že-Ieznice postali še posebno oderuški. fJokler je gradba trajala, se Je še kako potrpelo, ker so morali mnogo stvari dovažati iz Novega raesta, kar je dotično blago podražilo, zdaj je glavni roj delavcev že davno sfr-čal po svetu, za njim prihaja v manj-ši meri in večinoma le ob nedeljah roj vnanjih izletnikov. Čas je torej. da se po ćeli Beli Krajini ustanove zopet normalne razmsre, v prvi vrsti glede cen v gostilnah. Ali kakor vse kaže, so se Belokranjci že pre-več uživelt v dosedanje razmere in tisto napačno taktiko, ki se je pri nas na Kranjskem nasproti vnanjim izletnikom sploh rado izrablja, namreč taktiko, da treba tujca ožeti ta-krat, ko priđe. To pa je čisto napačno, in sicer napačno v interesu go-stilničarjev in sploh vseh, ki imajo s tujskim prometom opraviti. Ker tu-jec se bo enkrat že dal, ker se pač mora dati ožeti, a drugič ne samo, da njega ne bo več v tak kraj, temveČ on bo dostikrat morda zaradi par gostilničarjev spridil tujski promet za vse druge celega tistega kraja. — Zadostuje samo tri besede: predrago je tam, pa bo marsikoga odvrnil od obiska takih krajev. V nedeljo Je družba ljubljanskih in novomeških izletnikov v Metliki morala Hter na-vadnega domačega vina plačati po 1 K 44 vln. liter. Za boga svetega, ljudje božji, kam pa mislite. Saj tega niti v Ljubljani ni, ki Je z davki pre-obložena in ki si mora vina dobaviti od daleč in po višji ceni, kakor pa domaćini v vinorodnih krajih. In v Ljubljani izpiješ vino vsaj v osnažene m prostoru. Prcidimo k Crnom-lju! Dao na dm se dogalajo sločafU 1 da tujci v Črnomlju ne dobe preno-čišča in se morajo potikatj (če imajo katerega znanca) po privatnih hi-šah, ali pa se odpeljati nalašc samo spat v Novo mesto. Neki domaćin pa je s tem nedostatkom računajoč, namenoma v to svrho preuredil hišo za restavracijo in 8 sob za prenoči-šče, — pa kaj^če mu glavarstvo ne da koncesije. Ce oblast na tak način skrbi za tuiski promet, kako naj priporočamo izlete v take kraje? Dom na Vršiču bo stalno odprt za letošnjo sezono od 21. junija in z vsem potrebnim bogato oskrbljen. Med prvimi turami vsakega leta naj ne pozabijo planinci te važne in lepe planinske postojanke. Nemci obisku-jejo Vosshutte v podvojeni množini, odkar imamo Slovenci na Vršiču lastno in reprezentativno stavbo. Tuđi je že sedaj Mojstrovka lahko dostopna. Nad vse vabljiv pa je izlet do izvira Soče, ali v Trento in dalje do Bovca. — Kranjskogorska podružnica si bo prizadevala, ohraniti dober sloves oskrbovanja doma na Vršiču. vsaj na dosedanji visini. Velik zemeljski usad je videti na I poru iz Kranjske gore na Vršič. Ka-\ kih 3(K) metrov dolga in okoli 80 m ; široka ilovnata plast se je utrgala \ v.c!ed vednega deževja in liki lava ; nočasi gomazeč po bregu. opustošila rozd in zasula tuđi pot na Vršič kake 3 metre visoko. Zapreka na polu ie že odstranjena. Za zlate žeblje prosijo nekatera društva po Oorenjskem pri rodolju-bih. Ali ni to časovno zelo neprimer-na potrata narodnega premoženja, kupovati zlate žeblje, ko imamo toliko nujnih in važnih potreb? Dne 26. junija t. I. se bo vršila pri okrajni sodniji v Radovljici ob pol devetih dopoldne dražba posestva g. Jurija Auer v Begunjah pri Lescah. Posestvo obstoji iz enonadstropne vile in iz vrta, zasajenega z žlahtnim sadnim drevjem. Posestvo je bilo ce-njeno na 31.831 K, najmanjši ponu-dek pa znaša 15.915 K 50 v. Natanč-nejši podatki so na razpolago v pisarni g. dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani in pri omenjeni sodniji. Avtomobil alpske dirke povozil otroka. Včeraj je povozil neki avtomobil alpske vožnje v Jelšanah pri ilirski Bistrici malega sinčka kremar-1a Udovica. Revček je zadobil no-tranje poškodbe, zlomijeni ima tuđi obe nogici. Baje je hotel avto druge-ga prehiteti, deček. misleč, da ga avto povozi, zateke! se je naravnost pod drugi avto. Ponesrečenega dečka z očetom vred, hoteli so gospodje s seboj v resko bolnico odpeljati, a oče v svoji razhurjenosti ni tega dovolil. Danes so dečka pripeljali v Reko v nek sanatorij. Telefonska zveza Trst-Daruvar. Z dnem 16. junija t. 1. se uvede govo-rilni promet med Trstom in Ljubljano ter Daravarom (Hrvatsko). Go-vorilna pristojbina znaša 3 K za na-vaden, tri minute trajajoči pogovor. Korak od pota ali Pepca s sad-nega trga, dunajska ljudska drama v 3 dejanjih in predigro, ki se je pred-vajala včeraj prvič v kinematografu >Tdea!<% dosegla je občno priznanje. Drama nam kaže britko usodo du-naiske deklice jako jjanljivo. Evge-nija Reingruber, ki je pred leti slo-vela kot gledaiiška igralka na Du-naju, igra glavno vlogo. — V petek špecialni večer s senzacijonelno Nor-disk dramo ^Zlato tele« in veselo-igro ^Gospod generalni konsui«. Premeščenl proda]alcl. Ker so včeraj začeli ob ljubljaniČni strugi od Frančiškanskega mostu do konca vogala hiše meščanske imovine po-dirati škarpo, so se morali prodajalci ki so tam prodajali semena, kruh, laščice in železnino, umakniti, in je mestno tržno nadzorstvo premestilo onet ki prodajajo semena, na Poga-čarjev trg ob zidu škofijske palače, slaščičarje, kruharice in železninar-ic pa na Pogačarjev trg ob hodniku hiše meščanske imovine do Medne ulice. Toliko kupcem v znanje. Ponesrečena kolesarica. Ko se ie pred par dnevi v kolesom peljala \ iz Med vod proti Ljubljani delavka v ! tobačni tovarni Albina Erjavčeva, ji j nasproti pridrvi nek kolesar in se j ražene v njo s tako silo, da je padla raz kolo in si v levi ratni zdrobila kost, vsled česar je morala v dežel-no bolnico. Izkaz posredovajnlce slovenske-ga trgovskega društva »Merkur« v LjuMiaai. Sprejme se: 2 kontori-sta, 1 poslovodja, 2 skladiščnika, 4 pomočniki meŠane stroke, 1 pomoćnik Železniške stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki specerijske stroke, 1 pomoćnik modne in galanterijske stroke, 2 kontori-sthiji, 5 prodajak, 6 učencev in 3 učenke. — SlužbeiŠče:3 knjigo-vodje, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 4 posiovodje, 3 potniki, 8 skladiščni-kov, 19 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov specerijske stroke, 3 pomočniki modne in gatanterijske stroke, li kontoristinj, 10 blagajni- ' čark, 20 prodajalk, 7 učencev in dve učenki. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Društvena n^.nanila. III, slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani (. 1914. Seja finančnega od-seka vrši se jutri v četrtek ob 8. zvečer v zvezni sobi v Narodnem domu. Sokol I, priredi dne 5. junija veliko javno telovadbo in JjudsKo vese-j lico. Ker pa je društvo do sedaj na-! stopilo le s 120 do 150 telovadci in bo letos nastopilo okrog 250 telovad-cev, ne zadosruje skromen prostor na Ledini in se vrši letošnja javna te-lovadba na Dunajski cesti na stavb-nih parcelah »Kmetske posojilnice«. Občinstvo in ostala bratska društva se opozarjajo na ta velik nastop vrle-ga Sokola I., ki bo nudil vsem vse-stranski užitek. Na zdar! Društvo jugoslovanskih u radni-kov denartiih za vodo v, krajevna skupina Ljubljana priredi v četrtek 18. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Mrak, Rimska cesta prijateljski sestanek, na katerem se bo poročalo o delova-nju odbora in o položaju organizacije. Tovariši udeležite se sestanka pol-noštevilno! Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo v soboto, 13. t. m. svoj ietni občni zbor. • Zborovanje otvori načelnik, deželni poslanec g. Turk, ki pozdravi navzo-če, zlasti pa podžupana g. dr. Triller-ja, ki je vsled zaposlenosti g. župana posetil občni zbor tega društva. Nato je v odsotnosti tajnika prebral g. Bar-le tajniško poročilo 44. letnega zaključka. Društvo je priredilo v minu-lem letu več zabav in veselic, odbor je imel 5 odborovih sej, društvo samo pa šteje 74 izvršujočih in 219 podpor-nih članov. ObČinski svet je dovolil za nabavo novih cevi 1000 K in so cevi že v rabi. Nakazale so se razne podpore in nagrade. Moštvo društva se je delilo v tri čete, od katerih je I. četa imela 10 vaj, II. četa 12 vaj in III. četa 14 vaj. Društvo je sodelovalo v minulem letu pri 15 požarih in je nastopii reševami oddelek 717krat. — Blagajniško porocilo o stanju bol-niške blagajne poda blagajnik g. Anton Leutgeb, ki poroča, da znaša skupno premoženje bolniške blagajne 27.181 K 61 v. Nato je podal bla-gajniško poročilo o stanju društvene blagajne blagajnik g. Fr. Barle. Do-hodkov je bilo v minulem letu skupaj 9494 K 98 v in ravnotoliko izdatkov. Dolg društvene blagajne bolniški blagajni znaša 3590 K 28 v. Premoženje podpornega sklada znaša 9596 K 6 v. Vsa ta blagajniška poročila so se odobrila. — Pri nato sledečih volit-vah bili so izvoljeni sledeči gg.: za načelnika Jos. Turk, podnačelnik I. Dintar, blagajnika Fran Barle in Anton Leutgeb, tajnikovim namestni-kom Pip, za povelSnike čet Tomaž KavčiČ, Anton Kavčič in Fran Fur-lan. za^ njihove namestnike V. Stare, Karei Struke!j in Pip; za odbornike Levec, Strukelj in Kadunc, za pre-gledovralce računov Jezeršek, Speil in Puhar. — Nato se zahvali načelnik Turk za izvolitev ter poda besedo podžupanu g. dr. Trillerju. Ta pozdravi zborovalce v imenu kluba nar. napr. obc. svetnikov ter prinaša pozdrave odsotnega g. župana. Nato poudarja, kako je društvo postalo žr-tev političnih razmer. Pri deželnem odboru se zbira fond, od katerega se dele podpore posameznim gasilnim društvom. Od vsote 34.000 K plačajo ljubljanski posestniki vsaj eno tretji-no, a ljubljansko gasilno in reševalno društvo ni deležno nobene podpore, ker se noče udinjati političnim tež-njam posamezne stranke, temveč de-luje nepristransko in v korist posa-meznega ogroženca. Nato zagotav-Ija govornik društvu, da mu bo stal klub napr. obč. svetnikov vedno ob strani, posebno tuđi v gmotnem ozi-ru. Nadalje poudarja tuđi edinost, ki se je pokazala pri izvršenih volitvah. Zeleč društvu tuđi nadaljnega uspe-ha zaključil je govornik svoja izvaja-nja s klicom: »Na pomoč!« — Za vodjo zdravniškega oddelka je bil iz-voljen nato dr. Demšar. — Pri raz-noterostih se je izrekla zahvala obe-ma sedanjima blagajnikoma in tova-rišu Vidru, ki stopi y pokoj in sicer z isto šaržo, kakor jo ima sedaj. Konč-no se je resila še neka interna zade-va glede podpore nekemu članu, na-kar je načelnik g. Turk zakl]učil zborovanje, zahvaljujoč se zlasti g. podžupanu za poset. LHItska podružnica Slov. pla-nlntkeca društva ima v ponedeljek, dne 22. junija 1914 ob 8. zvečer v go-stilni g. Đoriška v Litiji izredni občni zbor. Dnevni red: Izprememba društvenih pravih »Hrvatsko akademsko podporno draštvo« na vseučilišču v Zagrebu je dne 14. junija praznovalo 40letnico svojega obstanka. Prav za prav bi se ta proslava morala vršiti že L 1912. — zakaj prvi začetki društva spadalo v 1. 1872. — toda se je takrat opu* stila radi komisarijata. Iz treh man}-ših društev (za pravnike iz 1. 1872., za filozofe iz 1. 1883. in iz posebnega društva za Dalmatince 1886) je leta 1894. nastalo eno društvo z današnjim imenom. Član društva (in vsled tega podpiran) biti more vsak Hrvat, ki je vpisan na kateri posvetni fakulteti zagrebškega vseučilišča, pa tuđi ostali Siovani, ki nimajo v Zagrebu svojega posebnega podpornega društva. (V smislu tega društvo podpira tuđi Slovence, Bolgare in Poljafce). V zvezi z društvom je »Hrvatska mensa akademičar. Opozarjamo na to slovensko vseučillško mladino, ki pojde v Zagreb Študirat. — Svečanost sama se je vršila pod predsed-stvom rektori dr. Lovrića v avli za-grebške univerze ob pol 11. dopoldne. Poleg navzočih omenjamo zlasti predavanje prof. dr. B a z a 1 e o »Filantropiji nekdaj in sedai«. — Stro-škov je 1. 1913/14 imelo društvo 108.751 K. Književnost. — »Slovenski Sokol«, glasilo Slov. Sokolske Zveze št. 5. ima sle-dečo vsebino: 1. Odbijalne igre z žo-go. 2. Dr. Jan Podlipny. 3. Vestnik slovenskega Sokolstva. 4. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1914. — Janka Kersnlka zbrani spisi. Zvezek VI., sešitek II. in III. Janko Kersnik njega delo in doba, spisal dr. Iv. Prijatelj. Sešitek II. in III. Novelist in politik. Založil L. Schwentner, VI. zvezek, 2. in 3. sešitek, strani 644, cena broš. 5 K, po pošti 5 K 55 v, VI. zvezek kompleten, to je 1., 2. in 3. snopič, strani 900, skupaj vezan v platno 9 K, po pošti 9 K 55 v, v pol franc. 10 K, po pošti 10 K 55 v. — Engelbert Gangl. Mofe ob-i zone. Učiteljska tiskarna je izdala I najnovejše poezije Engelberta Gangla i pod naslovom »Moje obzorje«. Knji-! ga obsega na 153 straneh bogato vse-I bino od lahkih poskočnih pesmic pa ! do romane in globokih refieksij bo I nudila knjiga vsakemu, kar odgovarja j njegovemu duŠevnemu razpoloženju. Knjiga stane okusno vezana 3 K, po pošti 20 v več. Kazne stvari. * Za rešitev polarne ekspedicije« Iz Petragrada poročajo: Gosudar-stvena duma je dovolila 480.000 rub-Ijev za ekspedicijo, ki naj poišče po-grešano polarno ekspedicijo Sjedova, Brusilova in Rusanova. * Kmetje napadli bosanskega po« slanca. Iz Sarajeva poročajo: Dne 13. t. m. zjutraj je bil na cesti med Bihačem in Krupo napaden voz sa-borskega poslanca dr. Katalića. V vozu je bil dr.Katalić s svojim oskrb-nikom. Kmetje, ki so napadli voz, so ustrelili oskrbnika in voznika. Dr. Katalić slučajno ni bil zadet. Napa-dalci so pobegnili. Gre baje za ma-ščevanje kmetov, ki so izgubili neko pravdo proti Kataliću. * Napad na kinematograf v Sofiji. »Pester Lloyd« poroča, da je 10. t. m. napadla v Sofiji neznana tolpa s pomočjo policije in vojaških oblasti ondotno kinematografično gledališče Aladarja Osterreicherja ter ga porušila. Skoda znaša 80.000 frankov. Napad so izvršili, ker so Osterreicherja smatrali za grškega ogleduha. Osterreicher je rojen Oger in se je že pritožil pri avstro-ogrskemu posla-ništvu v Sofiji in s pomočjo svojih prijateljev v Budimpešti pri grofu Berchtoldu. * XXX. državna dobrodelna Io-terija. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterii priredi za skupne vojaške dobrodelne namene XXX. državno loterijo, katere žrebanle bo dne 2. julija t. 1. Igrahu crtež je bogato opremljen in izkazuje 21.146 do-bitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K, med tem glavni dobitki po 200.000 Kt 50.00 Kf 30.000 K in 20.000 kron itd., torej je prav lahko mogoče kaj zadeti. Srečke po 4 K se dobivalo v trafikah, loterijah, menjalnicah, pri davkarijah, poštah, železnici rtd. * Angleškl flnančnl mlnlster lloyd George je v svoji domovini precej nepril}ubljen, vendar pa se zelo rad šali iz te nepriljublfenosti, za katero ni posebnih povodov. Tako je nekoć v družbi pripovedova! sledečo anekdoto: »Mož, ki Ie rešil iz vode nekega človeka, Je đobil kolajno. Skromno je zavrnil to odlikovanje: »Napravil sem venđar le svojo dotžnost. Videl sem moža v vodi, slišal ga, kako je klica! na pomoč. In ker ni bik) nikogar blizu, sem skočil v vodo ter ga prijel za ovratnik. Dal se je mirno vleči. In ko sem se prepričal, da mož ni Lloyd George, sem ga potegnil na breg.« * Roman v 14 oddeUdh si je pri-voSČil neki amsterdamski — seved^ Strau 6. .SLOVENSKI NAROD- dne 1/. juni ja 1914. 135. štev. cej tragičen konec. Čitatelj si lahko saan sestavi potek romana iz njegovih zapiskov v njegovem dnevniku: ili. septembra: anonca (pisarica na Ktroj se išče) gl. 1.30; 13. septembra: jtedenska plača (predujem) gdč. Smit gL 9.30; 14. septembra: boljši pisar-tiiški stol za gdčno. Smit gl. 6, 15. septembra: cvetlice za gdčno. Smit gL 1.25; 18. septembra: acaleje za jgdcno. Smit gl. 5; 20. septembra: te-denska plača gl. 17; 21. septembra: bonboni za gdčno. Smit gl. 2; 22. septembra: cvetlice za mojo ženo jgl. 0.75; 24. septembra: južina za gdčno. Smit gl. 25; 26. spetembra: klobuk za gdčno. Smit gl. 42.50; 27. septembra: tedenska plača gl. 25; 29. septembra: gledališče in supe z gdčno. Smit gl. 9; 30. septembra: gledališki plaše za mojo ženo gl. 85; svilena obleka za mojo taščo; 30. septembra: anonca (starejša pisarka Sza stroj se išče) gl. 1.30. * Wlener IL Afera Švihova po-tetaja vedno bolj zamotana. V po-slednji številki socijalno - demokra-fičnega glasila »Deželne zveze obrt-nikov« »Zivnostnik«, je članek z napisom »Wiener II.«, v katerem se zahteva pojasnilo, koliko je resnice na splošnih govoricah. da je pravi Wiener zbomični svetnik Sebastijan (Trager, ki je bil tajnik narodno - socijalne osredne delavske sole. ki se je izdajal za trgovskega poslovodjo V trgovini s posušenim sadjem, in ki je bil izvoljen v trgovinsko zbornico na podlagi mladočesko - narodno-socijalnega kompromisa. Čeprav ni bii nikdar trgovec, pa tuđi ne pošlo-vod ja, »Zivnostnik« zahteva, da ho-če doseči, da bi se »\Viener II. brani!, Če Je nedolžen, »kajti vedno še-petanje o raznih osebah« — pravi list — >da so tuđi v policijski službi, postaja že bolezen časa in izgleda tako. kakor v začetku socijalistično-anarhističnega gibanja, ko državljani drug drugemu nišo več zaupali ter videli pred seboj samo špicle.« * Neurje. Iz Pariza poročajo: Vsled viharja in dežia. ki je povzro-cil dne 15. t. m. več poplav, mest-na železnica ni mogla voziti. Baje je tuđi več ljudi smrtno ponesrečilo. Mestni deii Roule. Saint-Lazaire in St. Avgustin so bili zelo poškodova-rri. V neko jamo, ki jo je napravila deroča voda, je padel avtomobii s šo-iferjem in neko damo. Oba so poteg-nili mrtva iz jame. Na trgu Saint Phi-Slipp se je udrla zemlja v obsegu 150 kvadratnih metrov. Učinek je bil na-vavnost katastrofalen. Pet oseb. ki $o se zatekle v neko vinarno. je pad-•lo v odprtino ter utonilo. Vodovodne cevi so popokale. Deroča voda je pretrgala cevi za plin in električne žice. tako, da je bilo več mestnih de-lov pod vodo. — Iz Bruselja poročajo: Veliki viharii so v nedeljo po-poldne provzročili v Belgiji veliko škodo. Mnogo oseb je bilo od strele ubitih. V bruseljskem mestnem parku je strela pet oseb ranila. Mnogo his je zgorelo, ker je strela vanje udarila. Voda je vdrla v hiše in v hleve. Mnogo živine je potonilo. * Kako se daje nemški cesar fotografirati. Nemški listi prinasajo za-nimiv opis, kako se obnaša Viljem II. pri fotografiranju. Da se daje rad fotografirati, o tem nihče ne dvomi. Vzemite v roke katerikoli ilustrirani list iz Nemčije, najdete tam v vsaki številki kako sliko cesarjevo. Viljem noče nikdar izgledati na fotografiji prevec familiarno. Misli, da bi ćelo usmev na fotografiji mogel pri poda-nikih zmanjšati respekt! Sledeče pripoveduje dvorni fotograf: »Bil sem nekega dne pozvan, naj pridem v palačo foto^rafirat \ iadarja. Prišel sem in cesar je stal ravno kot model dvema slikariema. Ker ni hotel izgubiti niti trenutka, se je dal fotografirati v isti sobani, kfer sta delala slikana. Oblečen je bil v uniformo av-strijskega kavalerijskega generala. Približal se mi je z odrrerjenimi korak? ter rne vprašaf, kam naj se postavi. Cesar se daje fotografirati samo stoje. Sedeči človek ne vzbuja toliko respekta. Zacel sem fotografirati. V tričetrt ure sem ga 35krat fotogra-firal. Cesar je vselej izpremenil izraz svojega obličja. Drugi dan sem mu prinese! pokazat fotografije. Izbral je samo eno in naročil za šest tisoč mark teh fotografi]. * Vojno ministrstvo pripravlja — roman. Dunajski stotnik pehote Rudolf Križ (Križ?), ki je pod raz-nimi psevdonimi izdal že več literarnih del, je dobil pred časom od voj-nega ministrstva ukaz, naj spise vo-jaški roman. V NemČiji je pred nedavnim izsel vojaski roman »Quo vadiš, Austria?« izpod peresa avstrij-skega Častnika, seveda pod psevdo-nimom. V tem romanu se je avstrij-skemu vojaštvu marsikaj očitalo in državi se ni prorokovala prav posebna bodočnost. Da se da temu romanu odgovor, so naročili stotniku Krizu, naj napiše protiroman. Stotni-ka so poklicali v ministrstvo, mu dali dopust, da bi mogel pisati. Pred krat- ter ga pozvali, naj predloži, kar ima dosedaj napisanega. Stotnik je odgo-voril, da še nima ničesar in da je sele v mislih zbral ves materijal. Pozvali so ga nato, naj to iz svojih misli napiše na papir. V 14. dneh mora pri-nesti prvo poglavje. In vsakih 14 dni nadaljna poglavja. Roman bo imel deset poglavij. Stotnik je nato prine-sel prvo poglavje, ki obsega trideset četrtink pole, napisanih s pisal-nim strojem. Nadaljna poglavja bodo enako dolga. Popolnoma po ukazu. General Bellmont in štirje častniki generalnega štaba tvorijo komisijo, ća pregledujejo roman. Prvo poglavje so že delonia predelali. Roman iziđe jeseni. * Rivaliteta Avstrije in Italije v Albaniji. Iz Drača poročajo: Zunanja ministra Avstrije in Italije zagotav-ljata v svojih parlamentih, da gresta v albanskih vprašanjih vedno kot najbolji prijatelja roko v roki. Temu se vsi tu nekako hinavsko smejejo. Ko je postal knez Viljem Wied mbret čez Albanijo, sta hiteli Avstriia in Italija kot dobri in zvesti zaveznici uvesti v njegovi rezidenci vladni zi-stem v/ajemnega ravnotežja. Italija je izvolila tri »ministre«, ki nišo dru-£ega upravljali, nego malo mestece, ravnotako Avstrija tuđi štiri. Tajnik za knezovo dopisovanje z dunajskim Ballhausom je postal konzul Buch-berger. tajnik za rimski Consulta ita-lijanski stotnik Castoldi. Obe velevlasti sta z največjo ljubosumnostjo pazili, da ni nobena dobila večjega \ pliva v najbližji okolici kneževi. Knez je imel zaradi tega italijanske-ga brivca in avstrijskega krojača, neapolitansskega čevljarja in mizaria iz Brna. Za đomačo rabo so imeli žepne rute iz Linča in klosetni papir iz Turma. Nekega dne je dobil knez z Dunaja ekvipažo z dvema krasnima konjema. Pridiana je bila vizitka grofa Leopolda Berchtolda. Takoj na-slednji teden je poslal mejni grof An-tonio di San Giulano iz Rima avtomobii. Obe darili sta bili plačani iz tamega fonda za zunanjo politiKo. Ker je dobila kneginia roj. princezi-nia Schonburg-VValdenburg z Dunaja Ijubko sobarico, je preskrbelo ita-Iijansko zunanje ministrstvo takoj visokoraščenega krasnega dečka iz Furlanije kot lakaja za kneza. * Ka} z denarjem? Cement Van-tel piše v »Marinu <: Dal sem neke-mu znanemu bankirju sledeče resno vprašanje: »Kaj naj bi storil s 500.000 frankov, če bi jih imel? Kaj mi sve-tufete?« — »To je odvisno od tega, naj vam li svetujem kot klientu ali kot prijatelju!- je odgovoril bankir. — »No, vzemimo, da sem vaš kli-ent.« — »Potem je to zelo enostav-no. Morem vam nasvetovati par znamenitih naložb za vaš denar...« — Trdi se pa, da je financira kriza in da je danes blazno, nalagati denar v raznih vrednostnih papirjih, posojilih i. t. d.^ — Pa! To je stara pripoveđ-ka ... Jamčim vam, da vam onih 500.000 frankov izborno naložim in da vam bodo mnogo donašali! Ne smete poslušati jeremiad časopisov in bedakov. ki vedno tožijo.« — To-da povsod pravijo, da je zdaj slab čas za finančne operacije in da je nevar-no pokazati denar...« — »Pffft1 To , je neumnost! Zagotavlj^m vas, da je čas zelo ugoden... Glejte, inam zdaj znamenitne vrednostne papirje: posojilo mesta. Hoćete? Lahko ste pomirjeni, vaš portefeuille bo varen. Volitve, politika, kriza, neumnost di-plomatov, poslancev in vseh naših vodilnih glav, to nič ne pomenja.« — Ko sem nekaj časa molčal, sem zopet vprašal: »Zdaj pa vzemimo, da govorim z vam kot prijatelj in ne kot klient. Kaj bi mi svetovali, naj sto-rim, če bi imel 500.000 frankov?« — Obraz finančnikov se je hitro izpremenil. Rekel je: »Moj dragi prijatelj, če bi vi imeli 500.000 frankov, svojih 500.000 frankov, tedaj...« Umolknil je za hip, potem pa pristavil: »Tedaj bi vam svetoval, da jih izmenjate za zlato ter ga vložite v varno blagajno, da ga vam noben tat ne ukrade.« * Čudna bojazen slavnih mož. Več slavnih oseb se je nenavadno balo mačk. Znani angleški general Lord Roberts se je bal mačk. Ni mo^el biti v sobi, kjer je bila mačka. Nekoč je bil povabljen na pojedino. In gostl-teljica, ki ni verjefa prinovedovanju, da se Roberts boji mačk, je skrila mačko v kanape. Prišel je čas obeda, toda glavni gost ni šel v jedilnico. Iz-javil je, da ne more iti v jsdilnico, dokler je v njej mačka. Začeli so Jo iskati, toda nišo jo našli. General pa je ostal pri svoji izjavi ter trdil, da je mačka v obednici. Gostiteljica je nato odstranila mačko ter prosila generala odpuščanja. Francoski kralj hfenrik III. seje tuđi bal mačk in si-cer tako zelo, da je omedlel. če je za-gledal mačko. Tuđi dva druga slavna generala, francoski maršal Saxe in vojvoda šomberški. Vonj nekate-rih cvetlic privede nekaterc ljudi skoro do obu pa. Neka dama tz ugledne londonske rodbine ni mogla pre-nesti vonja Uiacint. Nekoč Je bila po- vabljena na pojedino, pri kateri je bila jedilnica okrašena s cvetlicami. Gostiteljica, ki je poznala lastnost svojega gosta, je dala hiacinte odstraniti ter jih postaviti za zastor. Navzlic temu pa je dotična dama omedlela. Princezinja Lamballe, prijateljica Marije Antoinette in žrtev franeoske revolucije, je obledela, ka-darkoli je zagledala vijolice. Vincent, slavni slikar, je začel omedlevati, kakor hitro je zaduhal rože. Ruski car Peter Velik baje ni mogel videti vode. Bal se je ćelo iti čez most. Če je pa vendarle moral iti čez most, tedaj je sedel v kočijo, katere okna so biia zastrta. Strah pred reko Mosero, ki je tekla skozi njegov vrt, je bil tako velik, da ni šel nikdar na svoj vrt. Julij Cezar se je grozno bal grmenja in treskanja. Vedno se je skril pod zemljo, kadar je začelo grmeti nad njegov armado. * Pri naj več prehladitvah se pojavi bolj ali manj težko telesno zaprt-ae in je priporočati, da se takoj v od-stranitev tega napravijo koraki. Kupica prirodne Franc Jožefove gren-čice. nekaj dni zapored zaužita zju-traj na tešče, provzroči ravno tako voljno kakor točno odvajanje. Ta zdravilni vrelec odstrani odrevene-lost črevesa in trajno povzdigne tek odpočitka potrebnim. Snričevalo slovite dunaiske bolnice usmiljenih bratov dokazuje, da se Franc Jožefova voda z ugodnim uspehom rabi tuđi pri najbolj trdovratnih slučajih zaga-tenia. Dobiva se po lekarnah, droge-rijah in trgovinah z miner, vodami Telefonsko in brzojavna poročila. Mestni svet tržaški. Trst, 17. juniia. V včerajšnji seji mestne občine tržaške govorila sta socijalna demokrata Doff Sotta in Ni-colao. Oba sta grajala krivico, ki jo cbčina dela tisočem otrok slovenske narodnosti. Obenem je Sotta tuđi iz-javil, da so pritožbe svetnika Vilfana glede srednjih šol opravičene. Nico-lao je priznal, da je glede srednih šol tržaška občina precej storila, graja! pa je vlado, ker dopušča, da občina nosi mesto nje ta trošek. Avdijence. Đunai. 17. junija. Cesar je danes sprejel zunanjega ministra Berchtolda in skupnega finančnega ministra Bilinskega v dolgi avdijenci. Sodna imenovanja. Dunaf, 17. juniia. Cesar je ime-noval visje deželne sodne svetnike Karla Martinaka v Gradcu, Karla T a Š n e j a v Gradcu. Ivana Kaučnika v Ljubljani in Josipa M e 11 i č i č a v Zadru za dvorne svetnike pri najvišjem kasacijskem in sodnem dvoru. Dunajj, 17. junija. Okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. P a v 1 i č e k v Gornjem gradu je bil premesčen v Rogatee. Za deželnosodne svetnike v Ljubijani so bili imenovani Fran Regali iz Radovljice in državni pravdnik dr. Neuberger. Nadalje sta bila imenovana za deželnosodna svetnika dr. P o 1 e n s e k v Treb-rijem in dr. V a c a I i k v Gornji Rad-goni, za okrajna sodnika in sodna predstojnika Hugon L u š i n v Ra-dovljici in dr. O s v a t i ć v Rogatcu, ki je bil obenem premeščen v Maribor. Za državnega pravdnika v Ljubljani ie hil imenovan dr. Otokar Hočevar iz Novega mesta« Deželni zbori. Dunaj, 17. junija. V včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je sporočil namestnik baron Bie-nerth, da je bil župan dr. Weiskirch-ner imenovan za namestnika deželnega maršala namesto umrlega podžupana dr. Porzerja. Inomost, 17. junija. Tirolski deželni zbor je snrejel v tretjem branju brambni zakon. Alpska avtomobilska tekma. Na Liubelju, 17. juniia. Ob kras-nem vremenu so dospeli tekmovalci te velike mednarodne tekme danes na Ljubeljsko sedlo. Prvi je bil št. 5. Anglež R a d 1 e y, ki je pripeljal ob 9. in in 3 minute čez sedlo, drugi je bil St. 12, Juri P a u 1 m a n n, ob 9. uri in 20 minut, tretji št. 1. Avgust Rose ob 9. in 22 minut. Ob tričetrt na 11. se je pripeljai princ Elija Parrn-ski. V kratkih presledkih so sledili skoro vsi vozovi. Najbolj so se odlikovali velikanski angleški vozovi Roj Rovsse in avstrijski vozovi Daimler. Kranjski avtomobilni klub je pričakoval tekmovalce pri obeli-skih pod vodstvom barona Ballouja. Vsi kraji so pozdravljali tekmovalce prisrčno s cvetkami. Kranj, Tržič in Skofja Loka so v zastav^ih. Osrskl državni zbor. Budimpešta 17. junija. Pred-sedstvo neodvi^ae stranke je pred- včerajšnjini sklenilo, da se bo od se-daj naprej opozicija redno udeleže-vala sej parlamenta. Dalje se poroča, da bo med parlamentarnim! počitni-cami sedanja parlamentska straža izgubila svoje vojaško lice. Na mesto podpolkovnika pl. Horvatha priđe k parlamentski straži policijski višji inspektor Fran Pavlik. Rusija. Kišifiev, 17. junija. Car z rodbino je prisostvoval slovesnemu od-kritju spomenika carju Aleksandru I. Nato se je odpeljal v Petrograd. Petrograd, 17. junija. Ruska du-ma je dovolila 480.000 rubljev za ekspedicijo, ki naj poišče izgubljeno ekspedicijo na severnem tečaju, ob- j stoječo iz voditeljev Sjedova, Brusi- 1 lova in Rusanova. ! Petrograd, 17. junija. Proračun- ska komisija ruske dume je sprejela kredite za ojačenje črnomorskega vojnega brodovja in za zgradbo nove tovarne za smodnik. Novi francoski kabinet. Pariz, 17. junija. Zbornica je izrekla s 363 glasovi proti 139 glaso-vom novemu kabinetu Viviani za-upanje. Socijalisti so med glasovanjem neprestano kričali: »Doli s tri-letno vojaško službo!« Angieška. Lcjidon, 17. junija. Vlada je predlagala zbornici lordov, da naj se vrši drugo branje Homerule 30. t. m. Izpreminjevalni zakon bo vlada predložila prihodnji teden. Opozicija s tem ni bila zadovoljna, češ, da ima premalo časa za studiranje zakona. London, 17. juniia. Poslanska zbornica je v tretjem branju sprejela zakon o pluralni volilni pravici. Napadi na angleškega kralja. London, 17. junija. Mister Ne-wingson je napadal v silno oštrih be-sedah kralja na nekem shodu sufra-getk v Londonu. Med drugim je rekel tuđi sledeče: Imamo kralja, da nas reprezentira. Če tega ne stori, zakaj ga plačamo? Izgubil sem vse sposto-.štovanje do njega, jaz vidim v njem slabo, neodloČno in nezmožno kreaturo, ki ni vredna mesta, ki je za-vzema, in časti, ki mu jo izkazujemo. Ne uvidevam. zakaj naj bi nosil človek, kakoršen je on, posebno vrsto klobuka, krono. On tega ne zasluži; nič boljši ni. kakor njegovi ministri, nič boljši, kakor Asquith. Prevec je podoben svojemu sorodniku, ruske-mu carju. Dogodki v Mehikl. Novi Jork, 17. iuniia. Iz El Pasa poročajo, da so Huertove Čete pri Zacatecasu premagale vstaše. * • Dogodki na Balkanu. REVOLUCIJA V ALBANIJL Pred Dračem in v Draču. Drač. 17. junija. Včerajšni dan je vladal mir. Vstaši so se umaknili več kilometrov za bregove pri Rasbulu, kjer se zbirajo. Njih izgube so bile baje velikanske, nekateri zatrjujejo, da so vstaši izgubili 1200 mož. V Draču so kneževi častniki organizirali došle Malisore. Zvečer naj bi se bilo moralo pričeti sistematično prodiranje proti vstašem, nenadno pa je knez preložil prodiranje na današnji dan. Vrhovno poveljništvo nad četa-mi je prevzel major Kroon. Drač, 17. junija. Truplo polkov-nika Thomsona so včeraj pokopali, ker nišo imeli priprav in sredstev za balzamiranje. Truplo prepeljejo poz-neje na Holandsko. London, 17. junija. Listi poročajo, da dobivajo vstaši vedno nova ojačenja. Bati se je novih naskokov. V Draču vlada mir. Avstrijski in ita-lijanski mornarji vrše policijsko službo. Rim, 17. junija. Ponedeljskih ju-tranjih bojev v Draču so se udeležili tuđi mohamedanci v Draču na strani vstašev. Iz raznih hiš so zahrbtno streljali na vladne Čete. Dunaj, 17. junija. »Reichspost« poroča, da je bil v včerajšnjih bojili ranjen tuđi voditelj vstašev šejk Hamdi Rubieka iz Šjaka, ki so ga j ujeli in pripeljali v Drač. V bolnišnici ! je izjavil, da so bili vstaši s svetlob- \ nimi signali pozvani, da naj izvrše naskok na Drač. Na drugih bojiščth. Dunaj, 17. junija« Kakor poročajo, se je vnel v južni Albaniji krvav boj ob reki Semeni. . Epir. j London, 17. juniia. Daiiy Tele-graph poroča iz Drača, da je sporazum med kontrolno komisijo in voditelji Epircev v nevarnosti, ker ti \ izjavljajo, da more le splošna narod-: na skupščina odobriti sklepe med - kontrolno komisijo in med člani epir-skega sveta ter da se mora ugotovi-. *U ali ]c kontrolna komisija res na- i stopala kot pooblaščenka velesil. Dalje zahtevajo Epirci tuđi, da dobi Chimara svojo avtonomijo. Velesile. Petrograd, 17. junija. Ruska vla- ! da je sklenila poslati pred Drač eno vojno ladjo. | Drač, 17. junija. Pred Drač Ie dospela angleška križarka. Angleški admiral Tronbridge je prevzel vrhovno poveljništvo nad mednarod-nim brodovjem. Haag, 17. junija. Holandska vlada je odredila, da odplove križarka »Nordbrabant« pred Drač. Rim, 17. junija. Pod poveljni-štvom vojvode abruškega ie odplula brodovna divizija s križarko »Regi-na Elena« pred Drač. Thomson. Haag, 17. junija. Vlada Je skle1,^-la, da se prepelje truplo padlegn f^of-kovnika Thomsona iz Drača iva Holandsko. Nasvet knezu Vilj^ir/j. Rim, 17. junija. Ofic/ozna »Tribuna^ prinaša danes člr/iek, v katerem izraza bojazen, da bo Drač prej ali slej padel vstašem v roke ter izraza upanje, da bo k:iez morda ven-dar toliko pameten in trezen. da bo uvidel, da ga Avs'riia in Italija sami ne moreta držati. Le internacijonali-zacija celega problema je edina re-šilna pot. * * • VOJNA NEVARNOST MED TUR-ČIJO IN GRŠKO. V Mali Azili. Carigrad, 17. junija. Vojni mini-ster Enver paša se poda v četrtek s svojim štabom v Smirno. Grška nota. Frankobrod, 17. junija. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Na zadnjo grško noto Turčija ne bo odgovorila. Talaat beg bo porocal o iziđu svojih poizvedovanj v okraju Smirne direktno velesilam. Grški mornarji. London, 17. junija. Listi poročajo iz Odese, da so bili tam živeči grški mornarji rezervisti poklicani pod orožje. Grška nota. Berolin, 17. junija. Nemški listi poročajo. da bo Turčija v kratkem odgovorila na grško noto v zelo ostrem tonu. Odklonila bo grško noto kot nedopustno vmešavanie v turske notranje zadeve ter bo ob enem na-pram grški zahtevi po odškodnini za-htevala odsleodnino za izgube moha-medancev v Makedoniji. Velesile. Petrograd, 17. junija. Kakor se poroča, pripravljalo velesile kolektivno demaršo v Carigradu in v Ate-nah, da preprečijo oborožen konflikt. Carigrad, 17. junija. Avtrijski veleposlanik, obmejni grof Pallavicini se je nenadno vrnil z dopusta v Carigrad. Dardanele in Smirna. Carigrad, 17. junija. Kakor se poroča, namerava porta proglasiti ob-sedno stanje nad Dardanelami in Smirno. Srbija in Turčija. Carigrad, 17. junija. Srbski poslanik je včeraj obiskal velikega ve-zirja in mu prijateljsko nasvetoval, da naj se skuša Turčija prijateljsko sporazumeti z Grškot ker bi sicer tr-peli tuđi odnošaji med Srbijo in Tur-čijo. Za pročitane časopise prosi »Branibor«, da jih pošijla na mejo. Sprejemajo jih trafike: Dole-nec v Prešernovi ulici, Šešark v Še-lenburgovi ulici, Kleindienst na Jur-čičevem in Velkavrh na Sv. Jakoba trgu. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo Fr. Lukner, učit., Sv. Juri ob Sčavnici 16 K, nabral na dan cvetličnega dne v Ljubljani, med Cirilmetodarji pri Sv. Jurju ob Sčavnici in družba dr. Sabothva 25 K, kot od njega podelje-no fantovščino. Skupaj 41 kron. Za pogorefea Franceta Peterli-na. Neimenovani 1 K, z geslom: »Po-snemajmo dosledno klerikalni vzgled in podpirajmo povsodi le svoje pristaše«, uradniki Mestne hranilnice ljubljanske 12 K (in s.: knjigovodja Pretnar 3 K, blag. Šušteršič, ofic. Jeruc in Petrič po 2 K, kontr. Trste-nja, ofic. Mešek in neimenovan po 1 K), Julija Stih, prodajalka 40 v, T. in Ig. Vcrbajs 2 K in gdč. Jerica Do-lenec 2 K. Skupaj 17 K 40 v. _ Živjeli nabiralci ia đassmtaiu 135. štev. % »SLOVENSKI NAROD', dne 17. jupjja 1914. Stran 7. I I Umrli so v Ljubljani: I Dne 16. junita: Vencelj Pirnat, I pekovski mojster, hiralec, 42 let, Ra- I deckega cesta 9. — Ivan ČanČar, sin I železniškega uslužhenca, 2 meseca, I Cesta v mestni log 5. I Dne 17. junija: Tomaž Kajdiž, I stalni kanonik, 80 let. Pred škofijo 9. I V dcželni bolnici: I Dne 14. junija: Helena CebuU, I slamnikarica, 50 let I Dne 15. junifa: Leon Simenthal, I deželni živinozdravnik, 53 let. — Jo- I sip Kladnik, trgovec in posestnik, I 33 let Dne 16. junija: Ivan Koporec, kajžar, 47 let._________________ KnogomlrmnskM poraba. Gotovo ni do mačega zdravih, katero se da tako mnosjo-5tra"sko porabiti, nego „Mollo-ro frftneosko igan|e bi solMv ki je takisto bolesti utešujoče, cko se namaie ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K !•—. Po poštnem povzetji po-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založntk, Bvaal, TvoUaabeo 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 250 Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušer* reelni sredstvi: Fellerjev bolečirce tolnžeči rastiinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znamko *E!sa - fluid« m prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerieve j odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znamko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg St. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni staklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko ?>Elsa kroglice^ franko na Vašo pošto za 4 K. i r,,1Anfl pnstne ultarte mincnlnc I • rOVBVB pastilje so skoraj 3 deset- frj I * let ja preizkušene pri M [ kašlju, hripavosti, kataru m J sopil itd. 95 p | F-nfiiifi pristne sođemke mineralne ■ ( I uVBVB ptstlije — in samo te! — | ! J se dobivajo iz znanih, že J : od nekdaj za zdravljenje n • odreianih občinskih zdra- K vilnih vrelcev 5t 3 in 18 S ! kocallSča Sodena/Taunus. ■ C^nfinn pristne sođenske mineralne Q t rnVvU« pastilje morate zahtevati, ■ ; "** ako hočete dobiti učin- ■ kovite soli imenovanih jj i zdravilnih vrelcev. m \ Dobivalo se povsod škatlj. po K 1 25. ■ MalomarnOSt) kakršno kažejo mnoffi ljudje nasproti svojim zobem, |e caravnost neodpustljiva, V svoji brez-skrbnosti puste gniti eno najlepših šesta*« in človeškega telesa. Ta lahkomi-selnost bi se Še dala razumeti, ako bi bilo z negovanjem zob spojeno veli-kanslco delo. Tako pa je negovanje ust neskončno preprosto in pripravno. Treba se je samo navadi ti na neka j izplakovanj ost z Odolom. Že zaradi dobrega občutka, ki ga dobimo s tem osvežujočim izplaknjevanjem z Odolom, bi se morali za to odločiti. M: zato nujno in z mirno vestjo sve-tujemo vsem ki si hočejo zobe ohra-niti zdrave in usta brez vonja, da se navađijo na pridno nego van je ust z Odclom. Odol je edina ustaa voda, ki po izreku najodlidnejŠih zobnih higijenikov najpopol-neje odgo-varja dana-*ajim zahte-vam zobne higijene. Bergerjeva ned. fai hig. wmBm iz tvornice O. Hell ćl Komp^ Opava in Dunai, I. Helferstorferstrasse 11—13 uživalo svetovni sloves. Namesto tr-dega Bergerjevega kotranove^a mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo tekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Cena stcklcnid 1 K 50 v. Samo pristno s podpisom firme G. Hell <5t Kotnp. Po vseh le-karnah in drogerijah, Borzna porodila. UvMIauka .Kreditna banka v Ljubljani". Uradili kurzi dun. bone 17. junija 1914 4<>o majeva renta . . . » . 81— 8120 4 2 NkHUn I roj. Eisenzapf I nam ni mogoče se zahvaljevati I vsak em u posebej. Zato se tem po-I tom na j i skrene je zahvaljujemo za I mnoge dokaze presrčnega sočutja, I I za poklonjene vence in cvetice in I I za častno spremstvo ob pogrebu I Sv. posmrtna masa se bo vi I petek, dne 19. t. m. ob 9. dopoldne I I darovala v fami cerkvi Marijinega I I Oznanjenja. 2377 I I V LlmkUaml, 17. junija 1914. I iahMft« ustali. LJUBUANSK1 ZVON Jtes^oitk u kajiževnost \n nrosnto. Letelk rjtMV. (1914). „UCBUA-nKl IVOM- (akata ▼ avMMh po onhral na mB-*Q tor stas* m la«a t K M a, yal |a«a 4 K *O h ■teaW"ft f^ata al K SA I«- raa DM *B*iA*«-ai*a«-iB^-aka% ila**a*la^ mm ■••» avvai ■ mm ^^f a% a* vr^v ■*BMvwiijaHBW HVSttpav yv llltlbu teto. Paaaaaaaal ■■■■>! aa ohan %Q2ič. 208 Jpidgre %d Gary Jnd. Jforth /[merica. 2369 Oripral pitiSe „Grame;'m angsT preje I 4'—, tedaj K 3-— Oriiail ploJle JoDophsn" preje R 2*50. se daj K 2*— Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Gramofoni od K 20 naprej. Plošče od K 1*30 naprej. Fr. P. Zajec Ljubljana. Stari trg 9. Zastopnik največjih tvornic ta in inozemstva Favorite, ColmaiBla, immho, Mas, loao-pbata, Avstr. «raaa, *>. „Ajifeir Itd. itd, Ma»i 20.000 ploift ▼ itlofi. Specialne plošče najslavnejSih opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Seima Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni de-lavnici točno in solidno. — Pri večjem od-emu popust Ceniki brezplačno. Kovaškega in i kolarskega pomo&iika sprejmem takoj v trajno delo. Aatoa Pslkoviok, Sp. Logatec. Dobra Cvilio za parilo In oblake Uto dala PO Uiall. 2362 Naslov pod „Aivllja11 pošta« ložoćo, olavna poftta Ljubljana« _________——^___.j Samostalna prodajalka zmožna obeh jezikov in pisarniŠkili del, se takoj aprejma v boljšo trgo-govino. — Pismene ponudbe pod ViStalna aložbau na upravnu »Slov« Naroda«. 2361 Razglas. Dne 23. pila 1914 dop. ofi 10. ori je nJi javna dražba restavraclje v TržlĆu tik kolodvora t. j. hiša z vrtom. Krasna lega. Pogoji zelo ugodni. — Poizve se pri sođišču v Trilču, Oorenjako« 2300 Trs. pomoćnik železaiiar In blagafnlčarka ao aprejmeta tako] pri tvrdki Piotor ft Lenard ¥ OoiicL Vstop takoj. 236S Mo? Ko]? K]e? le Colettl? 100.000 E nagrade, kdor ga naiđe! Ali hočete otvoriti trgovino ? Po tem ne zam uđite imenltne- pri-« like kupiti pod zelo ugodnimi pogoji različno blago za meSano trgo« vino, kakor tndl tahtaleOf moro i. t d. in neka! oprave, vao v dobrom stanu, za smotao oeno. Ponudbe je pošiljati na upravn. »Slov. Naroda« pod Šifro ajSluiaJ 1914/2372M. 2372 Dijakom je za dobro izpritevalo oajboljSe darila (•Nino kolo) najboljše kolo monarhije dobro, ceno ljudsko kolo. Katalogi gratis in franko od zastopmkoV Ivaa Jax * aln, Linblfaaa. ; ^Tstr. orožnotvoniiška dražba, Sttyr. Ljubljana: Jaz ta ai*a, Kostanjevica: Alofxi( Oatecb, Kočevje: Fran Tachlnfcal, Novo- mesto: Pran Kenda, Bled: Ivan ataa> Gritzner šivalni stroj je najboljši. Saranolja 10 laf. Edino zastopstvo vseh specijalnih stroj ev. Gritznerjev stroj krpa (maši) perilo, nogavice in veze (štika), krog-ijičen tek. — ffllka OOMI (tuđi na obroke). ¥tf ipadajo*! doU Im koloaa. losip petelinc, ^ubijana, Križevniška ulica 7 Zahtovajt* ilustriran prospekt, poitnine prost. K__________________________________X ^* T5 ^" -pjg^ ^TT" T^a TSlT" T C! A, ^ kllmatično zdrawili&če In morsko = Pri Reki mh Jsdrsasksai aorf«- mi IVi nrs paraUks vsSaJs b Itoksi Edlno morsko kopaliUe ladrankaffa a#rja s 3M m**** r bmJ* Mrfait aaiQft t tajflatjUai pMhM f iifc. f^f m^^%WM^m^€% ČX^ &\&.*tt*C%t*% & nfflftir^ t MB^Bv^B HWi ^^^rT»^^a a^H ^P^V^VB^PSBOS^B |^^^"a a™^aa™a^^a"aw*»^^^^P*^* ^■^^■^^^■■'■■'•^■ajaaaF _________________________________________________________^________________________------------------^^^^^mmim—.—imm^mmmmmmmmmmm^mBm~mimmtmima^mmmm—~~-t^a^~ r- «M«aaBBBBiMaaaa«^aaaaa«aaaam«BBBVBaaaaaa«BVB««««B«aaaaaaaBaaa««B«VBaBa«aB«aa««aBBVBVBaaaaaaa«Baaaaaai Stran 5. .SLUVENSM iNAKUij , ane i/, junija 135. Stev. B. Gotzl Krasne novosti spomlađanskih )n poletnih oblek, površnikov i—IĆf« iutolka. Za naročita po meri največja izbera I^ tu- in inozemskega blaga. ==^==^== Bre« homkmroBC«! Solidna postrtifeal Najnlife Gene I LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Inženir * veČletno prakso v železobetonu bi se hotel udeležiti pri večjem podjetju, event bi prevzel primere i engažma. Fonudbe pod „inlenir 2373" Da upravn. »Slov. Nareda«. 2373 LekarnišKi asniran? z dveletno prakso, želi premeniti svoje rnesto in nadaljevati pouk v kaki lekarni v Ljubljani oz. kakem druejem mestu (trgu) na Kranjskem. Vstop 1. avgusta ali 1 sept. t. 1. Ponudbe s pokoji rod „lekarniiki aspfrant", po&tno leteč« Ljubljana, glavna posta, 2363 Za skladišče lesa in ±ago se \ iščejo izkušeni 2350 ; M opraiki (Platzmeister) zmožni slovenščine iu ■ nemščine. Ponudbe pod ,,Platzmei-Ster 2350" na uprav. »Slov. Nar.". \ Ako se hoćete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si MUHE kratkečas^e zgodbe. Spisal Blaž Pohlia. Broširaoo K 1 50, vezano K 2 40 Dobiva ?e v 4285 JfaroSn! knjigami v fjubljani. Produktivna zadruga ljubljanskih mlzarjeu registrovana zadn /ra z omejeno zavezo. = Tovarna na Glincah pri Ljubljani. ■ Friporoča se slavnemu občinstvu za izvršavanje Prevzerua kompletne oprave za - - ■ tedeluje se v laetni najmodernejše opremljeni tovarm na Glincah in se jamči za solidno delo. - Proračune se dopošlje nn zahtevo breipiačno in v najkrajšem času. j HHAI^I^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HIl^^^H^^BH^^I^^HIBlii^BI^^VHHI^H^^HH^^^I^HH^I^Ei^H^IH^^^^HI^^^^^r^S^rflBLSB^BHB^r ^■Sr^Pfi3^y^i^r i^Hjj^BfBjBBBYAH^BYAYAYAYABBYJB^BYAflMBYAYABYAVAYAYAYJBYAB^BlBYflBYAYJBVflYflBBJBBBBflBBBBBBBBBJ Ke pustite se premotttl! Sumo Msjtitl trs 25 kupite po nizki ceni in dobro pri sveio«no- znani solidni trrdki IE3C STT1"ICiTE3^ Ljubljana štev. 4. Lastna protokolirana tovarna nr v ŠvicL Tvrdka H. Snttner nima nošene podružnice v Ljubljani in ne dmgje. Zahtcvajte moj sovi povećani cenik zastonj in poštnine prosto. I Trlje dobro izurjeni inlzarsk! pomoćnik] \ za mehko pohištvo se sprejm^io proti \ dvevni plači 4—6 K v delo. Mizarija v \ Celju, Oosposka ulica 9. Sprejmejo s/» j ie samostojni delavci. 2345 Blagajničarka in servirarica i za veliko letovišče se sprejmeia takoj. Naslov pove upravništvo »SIov, Naroda«. 2329 Smrekovih !n borovih I se kupi vsaka količina franko : vsak kolodvor. Ponudbe pod : „Hlodi 2107" na upravništvo j „Slovenskega Naroda". ! Sprejmem \ Železninarja, obeh deželnih jezikov ! zmožnega. 2321 ; Ponudbe v katerih ]e navesti do- sedanjno službovanje, dan mogočega vstopa in plačilni zahtevek, so vposlati na: Peter Majđič, Celje. HepreiGOČIjlVOSi betonske in belea^ apaa maita. 3 ^•■»•■l* vlažnili xidov ia prostorov. Proti vremena Ođpome stene, kamor lt\e dei in fasade z bellm r^uOTTi rovr^cii »arai ■■■^T^H ■■ AWfi ^M wJ JM ^B mpf vsako novo stivbo. komične tvornice Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein A Co. Proćafin ^!?arc^. lr. ialo :a F P. Vidic ft Co. v Ifnbllaci. ^^B ^^^^ B^ BH BAr^ ^H ^H ^H ^Bf^ ^,- < _< ^B Bv BW/ VB ^fl ^B |Bb k^ ^h s popolno sobno in kuhinjsko opravo se cDcJ.ijc pri Francu Jare, Međvodef Gorenjsko. Prava in neprava ljuta Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 lio, vez. 2 K 50 vio., s pošto 20 vinariev več. : Oni; prprii.: Zgodo vinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin„, s pošto 20 vinarjev več Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoća najtopleje J(aro9na knjigama v tjubljani. 11 „DEERING" kosilni stroj je edino uspešno delu- 11 !! joči stroj za košnjo! Oškodojete se !! ako ne poskusite preje prave amerikanske kosilnice -DEERIMG« predno kupite kar ===== na slepo slabe'Ši kosilni stroj za drag denarl ■ NEIZPODBITNO DOKAZANO je in s tisoči izpričevali potrjeno, da ima le prava amerikanska kosilnica »Deerinjj« vsc one prednosti, ki or^ogoČujejo hitro, breznapomo in blagonosno košnjo* Vb# bb*IMJ« kOflUnice, ki jih • skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so slabatie konstruk >i ci Je in mmjTredne. Dokazano je, da se ne dado kon- kurenčne kosilnice j niti od daleč primerjati s pristnimi amerikanskim! kosil- nicami »DEER1NG«. * Vsak kdor je kupil konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavil ameriksn 1 «ke kosllalee yv9SMUMM s katero bi bil bolj zadovoljen. Vse druge 1 kosilaic« M »ktirljo te po 4r«gl kotefl. ***** Amerikanske kniliice » Miiaji le rf iMM\i fr.StnpiavrjubljMi >CarijcJerezij€ cesti JtJ. ■«J?e^i aloga ▼Mk«riaffe ttnjev m pt^tM- ttim ia ttrajev m *«e nktšMU f»ft. JtaMfa šafMtfMfec(ft scrttasi MMitat trivari hi Mb, itfen im imkmnkm id«nf m. Proda se ; malo posejtuo z novo zidano hišo, davka prosto, obsega 4 sohe. 2 kleti, kuhinio in 2 vrta. Posestvo z niivami vred meri 2 orala. 2336 NatanČna pojasnila daje lastnik Jakob Mlksla, p. Podro6£icat Koroiko. {^ Velika zaloga najmodernejšlh slamnikov. "Wl iVIUUUIVu in čepiće v najnovejših fasonali in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. gB&.Pristni Pana.na-slamniki od 9 K iJo 50 K. JMB B PRCEvfi KOLESA PRI2NRN0 HP| R0LJ5A 5ED«NJ05TI X A.COREC LJUBLJAH« MARIIE JEKI 7\\l CE5T« s; li NOVI SVU NASPHCm K01I7HA ZAH TEVA|Tf PPVi 'SLOU aNU R K [ m ft C N 0 vseh dežela izposluje inženir 33 fe .^M» ^^-El^ISH^B ■LJS*-, oblastveno avtor. in zaprisežent patentni odvetnik ■ na Dunaju VI-, PJEariahilferstrasse št. 37. S Lepa prilika! Lepa prilika! Lspo sifonodstropno \\\h s poftnlno gostilniško koncesijo, iganjetočem in tob. traliko v lepem kraju 2g. PoljĆane, 10 minut od ko odvora j. žel, blizu farne cerkve, se zaradi družinskih razrr.er po c^ni proda« Zraven je veliko gospodarsko poslopje s hlevi in kegljiŠčem. krito z eternitom in velik vrt za zelenjavo, 5 minut od-daljeno je vioograd v lepi legi, klet in viničarija, njive, gozdič in sadonosnik skupno 6 oralov. Letni vinski pridelek 40—60 hl. Promet gostilne. 10—11.00C kron. — Na prostoru je lep trd kamen in se lahko odpre kamnolom. Vsa po-slopia so v dobrem stanu in pripravna za vsako obrt, posebno za mesarijo ali stavbenika. 2334 Cena in drugo se izve pri gostilničarju &L 27. Zg. PoljČailG, Siaj« Dobre srajce ceno ! Padi uoeljavs nove soecialitete bodem prodaja! dcl svojega sktedifča perila po znatno snfianih cenah. Ne z-amudite te redke prilike! Začetek Konec v ponedeljek v soboto 14 28. junija. junija. Specialna modna in sparina trgovina za gospode in dečke J. KETTE i Ljubljana, Franca Jožefa cesta št 3. 135. štcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. junija 914. Stran 9. Trgovsfta in obrtiuška zbornica. Ljubljana, 16. junija. Trgovska in obrtniška zbornica |e imela v magistratni dvorani svojo redno sejo. Otvoril je sejo predsed-nik gosp. Ivan Knez, imenoval za verifikatorja zbornična svetnika gg. perdana in dr. Ambrosi-t s c h a ter naznanil, da je trgovin-tsko ministrstvo odobrilo izvolitev predsedstva in potrdilo plačilne in napredovalne predpise za zbornične uslužbence. Zbornica se je obrnila glede oddaje del pri prezidavi glav-nega kolodvora v Izubijani na dežel-ni odbor in ravnateljstvo južne že-ieznice. Od deželnega odbora ie dobila zbornica odgovor, da se ie de-želni odbor tozadevno že obrnil na ravnateljstvo in na ministrstvo, da naj se pri oddaii del vpoštevajo Ie domaći obrtniki in podjetniki. Ministrstvo je pa naroč lo ravnateljstvu Južne železnice, da naj se pri oddaji del po možnosti ozirn na domaće obrtnike in podictnike. Poročila predsedstva in tajništva se odobre. ZborniČni član gospod Ivan M e j a č je nato poroeal o zbornič-nem računu za leta 1913. in o petih zborničnih zakladih Ta to leto. Zbornični redni dohodkf so znašali 11S.640 K 25 v, redni stroški pa 69.6S0 K 69 v, presežka je torej pri rednem prometu 4S.059 K 56 v; iz-redni stroški so znašali 7204 K 10 v in so se pokrili iz prese/.ka pri rednem prometu. Po proračunu ie bih potrebščina določena na 83,262 kron, pokritje na 88.310 K: proračunjen je I il torej presežek 5048 K. Dejanski dohodki so proti proračunjenim do-vndkom večji za 30.330 K 25 v. De-Janski stroški so proti proračunienim r.roškom manjši za 6377 K 21 v. Končni uspeh je proti proračunu ivodnejši za 6377 K 21 v. Po pokritju izrednih stroškov je , presežka pri rednem prometu v .Tnesku 48.959 K 56 v preostal še zne->ck 41.755 K 46 v. Prištevši denarno :a!og"o ob koncu leta 1912. v zne->ku 17.724 K 90 v. je ob koncu leta 1913. preostalo denarja 59.480 kron ^6 v. Razven tega je bila zbornica v posesti hiše, katere vrednost se je d ločila na 121.770 K, Skupno pre-^-oženje zbornice je tedaj ob koncu Jč-a 1913. znašalo 1S1.250 K 36 v. ki pa je bilo obremenjeno z dolgom pri c. kr. finančnem eraTiu za povračilo zborničnih đoklad v znesku S68 K 41 vinarjev in z dolgovi za hišo v ostanku 115.670 K 44 v. tako. da je čisto zbomično premoženje ob koncu leta 1913. znašalo 64.711 K 51 v. Pokoj-ninski zaklad zborničrnh usfužhencev ie ime! v letu 1913. dohodkov 8239 K 20 v, stroškov 620 K: presežek 7619 kron 20 v se je pribil glavnici. Kon-čno premoženje zaklada je znašalo 95.S33 K 50 v. Ustanovni zaklad za nnemogle obrtnike je imel v letu 1913. dohodkov 616 K 43 v, stroškov ra 6W K. Stanie zaklada ob koncu !eta 1913. je znašalo 14.a33 K 35 v. Zaklad za visio trgovsko solo se je r*>množi! v letu 1913. za 3901 kron !9 v in je znašalo njega premoženje s koncem leta 1913. 93.989 K 93 vin. Zaklad za južnoavstrijsko razstavo v Ljubljani se je v letu 1913. pomnoži! za 2292 K 15 v; stanje ob koncu ■'-:-!a 1913. je znašalo 8576 K 55 v. Za-klad za volitve, ki je bi! ob koncu leta 1912. docela porabljen. je prejel za !ero 1913. dotacijo v znesku 1000 K. r:b koncu leta 1913. je znašalo njegovo premoženie z obrestmi 1003 K 10 vinariev. Poročilo in računski za-ključek se odobrita ter se bo poročilo predložilo trgovinskemu mini-strstvu v odobrenje. Deželna vlada je pozvala zbornico, da predloži po volilnih katego-ri?ah sestavljen seznam onih zborničnih članov. ki koncem leta izstopijo :z zbornice. Izstopijo pa: Iz I. trg. kategorije gg. Ivan 11 r i b a r in Ivan Knez: iz II. trg. kategorije g. Ivan M e j a č; iz III. trg. kategorije g. Leopold Fiir s ager; iz I. obrtniške sekcije g. Kamilo Pammer; iz II. obrtniške sekcije g. Josip Len arč i č; iz III. obrtniške sekcije gg.: Ivan K r e g a r, Jernei L o ž a r, Josip li a f n e r in Engelbert Fran-chetti kot namestnik Pavšlarja; iz IV. obrt. sekcije gg.: dr. Ed-vin Ambrositsch in Maks Sama s s a. V volilno komisijo za trgovsko in obrtniško zbornico, ki šteje enega Jana občinskega sveta, 6 zborničnih članov (2 iz kategorije trgovcev in 4 z kategorije obrtnikov) ter iz zapis-rikarja, so bili izvoljeni sporazumno ?*?.: M e j a č. Stare, Schrey, Pammer, O g r i n in Ložar ter za zapisnikarja g. dr. M u r n i k. Za člana v državnem železni-5kem svetu (skrutinatorja 22. Me- jač in Kregar) je bil izvoljen g. Knez, za njegovega naraestnika pa gosp. Pammer. Rešijo se nadalje nekatere prošnje za podpore. Razstavi vajenšMih del v Postojni se dovoli 120 K ter te odobri odposlatev g. Franchei-t i j a v pripravljalni odbor. Ra/Ostavi vajenških del v Kočevju se do voli tuđi 120 K. Za obrtno razstavo \* Radovljici se dovoli 200 K ter se pri-poroča ministrstvu ta razstava v subvencioniranje. Deželni zvezi go-stilničarskih zadrug se dovoli podpo-ra 200 K, kranjskemu odseku zveze avstrijskih faktorjevr pa za obisk tiskarske razstave v Lipskem 50 K. Zbornični tajnik gosp. dr. \V i n-d i s c h e r poroča nato o informacijske m tečaju za zadružne funkcijonarje v Ljubljani. Narnen takega tečaja je, dati osebam, katere kot zadružni odborniki ali kot zadružni uradniki opravljajo zadružno posle ali vodijo zadružno poslovanje, priliko, da se pouče in izobrazijo teoretično in praktično v zadružnem poslovanju ter si pridobe potrebno znanje onih zakonov, s katerimi imajo kot zadružni odborniki ali uradniki redno opraviti. Po poročilu zborničnega tajnika g. dr. Frana NV'indischer-j a je zbornica sklenila, da priredi U. informacijski tečaj dne 16., 17. in 18. novembra t. L Tečaj bo trajal tri dni ter bo obsegal 22 predavalnih ur. Predmeti so sledeči: Poslovanje obrtnih zadrug, izbrana poglavja iz cbrtnega reda, občna pridobnina, osebna dohođnina, akcija države in drugih taktorjev na polju obrtnega pospesevalnega naraščaja. Predavali bodo gg. vladni svetnik b u b i c, ravnatelj R e m e c, finančni tainik Martin S p i n d 1 e r, dr. Marn, zadružni instruktor Henrik S t e s k a. — Maksimalno število udeležnikov je določeno na 50. Vodstvo tečaja je po-verjeno dr. \V i n d i s c h e r j u. Stroškov bo za ta tečaj 1435 K. Ti stro-feki se pokrijejo v kolikor ne bodo pokriti iz subvencije ministrstva. iz zborničnih sredstev. Obiskovalci dobe učila brezplačno ter se jim povr-nejo potni strcški in plača dnevnina 5 K. Poročilo se odobri. Zbornični svetnik g. P a m m e,r slika nato podraženje najvažnejših živi! vsled visoke carine na žito ter sprejme zbornica soglasno sledečo resolucijo: Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko smatra za izključeno, da bi se neznosna draginja žita in mo-ke. tega najvažnejšega živila, mogla omiliti. dokler se bo pri uvozu žita pobirala sedanja visoka carina, ki, če sploh. čisto gotovo v tej visini ni vtemeljena v potrebi poljedelstva, v visini, ki jo je narekoval enostranski ozir na zahteve velikih agrarcev ob zanemarjanju koristi industrije, trgovine in obrti. Zategadelj se obrača irgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko do c. kr. vlade, da se za-vzame za to, da se v prihodnji trgo-vinsko-politični dobi ne naloži na žito nobene carine, vsaj pa ne v seća-nji visokosti. Zlasti pa letos pridela-ne množine žita nikakor ne zadošča-io potrebam prebivalstva. Treba je uvoza iz drugih držav.Ob veliki visini uvozne carine so poskočil cene žitu tako visoko, da treba in upra-vičena izredna ukrenitev. 7' ornica se zategadelj obrača do c. kr. vlade, da ob vporabi člena 8., zakon \ o carinski tarifi, razveljavi ali vsaj izdat-no zniža žitne carine. Zbornični svetnik gospod Josip P e r d a n je stavil nato predlog, da je naprositi Južno železnico za uved-bo dveh novih dnevnih brzovlakov na progi Dunaj-Trst in obratno. Od-hod teh brzovlakov z Dunaja, oziro-ma iz Trsta naj bi se po možnosti določil tako, da bi odhajala z Dunaja. odnosno iz Trsta okoli poldne. Na-čeloma je Južna železnica že uvedla dva nova brzovlaka s tem, da bosta v času od 27. junija do 15. julija ter od 2f). avgusta do 14. septembra brzovlaka, ki vozita Ie do Maribora in iz Maribora na Dunaj, vozila do Trsta, oziroma iz Trsta. V navedenem j času odhajal bo novi brzovlak iz Trsta ob 7. uri zjutraj proti Dunaju. Z Dunaja v Trst pa bo prihaja! ob 10. uri zvečer. Zbornica ie predlog zborničnega člana gospoda Josipa Perdana sprejela soglasno. Zbornični svetnik g. Fran-c h e 11 i je opozoril nadalje, da so obrtniške organizacije in tuđi zbornica že več let sem storili vse korake, dabisedelo v kaznilni-cah odpravilo. Ves trud ni imel za-željenega uspeha. Pred enim letom so kaznjenci slikali prostore v de-želnem sodišču, pred 2 letoma je moral napraviti neki kazntenec nove napise okrajnemu sodišču v Postojni in sedaj se sliši, da namerava želez-niška uprava oddati polovico kroja-skega dela za službene oprave že-lezničarjev kaznilnicam. Proti temu se mora tuđi trgovska in obrtniška zbornica postaviti. Gospod dr. W i n-dischermu pojasni, da je predsed-stvo zbornice it storilo potrebne ko- rake pri železniškem in justičnem ministrstvu. Zbornični član g. O g r i n utemeljuje svoj predlog, da naj se usta-novitev deželne zadruge tesarjev iz-posluje od ministrstva, ker je to ustanovitev vsled pritožbe neke zadruge prepovedalo. Dodatno se sprejme tuđi predlog zborničnega člana g. F r a n c h e 11 i j a, da se izreče zbornica za princip, da je ustanovitev deželnih strokovnih zadrug važnejša, kakor če vsled take usta-novitve kaka zadruga izgubi kakega člana. Zbornični član g. Z o r e c pa je utemeljeval svoj predlog, da naj se izposluje od ravnateljstva držav-^ nih železnic, da se bo dolenjski vlak št. 2217, ki odhaja iz Ljubljane oh 6. tiri 30 minut zvečer in vlak št. 2214. ki odhaja iz Novega mesta ob 8. uri J4 minut zjutraj, ustavi na postaji K'odohova vas. Sledila je nato tajna ^cja. Razgled po slovanskem svetu. — Iz Srbije. Na nasvet belgra-Ške trgovinske zbornice nameravajo 1. 1917. prirediti v Belgradu splošno razstavo, ki naj bi predstavljala se-danji položaj vseh panog duševnega in kfospodarskega dela srbskega naroda. — Ravnatelj rusko-azijske banke v Petro^radu, Rafalovič, ki je ka- \ kor član ruske delegacije v pariški finančni komisiji izkazal v zadevi orijemskih železnic Srbiji marsikate-ro uslugo, je prišel v Belgrad, da se tam informira o srbskih finančnih razmerah in nadaljnih načrtih srbske komunikacijske politike. Rusko-azij-ska banka je glavni deležnik v rusko-italijansKo-aziiskem konsorciju za zgradbo srbske donavsko-jadranske železnice. Rusko-aziiska banka namerava ustanoviti filialke v vseh glavnih mestih in trgovinskih sredi-ščih Balkana. Če bo pa Rafalović smatral za boljše, tedaj bo ustanovil samo posebno rusko-srbsko banko v Belgradu, ki bo imela namen, pospe-ševati trgovinske zveze med Rusijo in Srbijo. — Srbska akademija znanosti je poslala v novo ozemlje znanstveno ekspedicijo z nalogo, da spise ' stavbne in umetniške spomine, ki se nahajajo v starih srbskih samostanih in cerkvah. Zbrani materijal akademije bodo vporabili za sestavo zgo-dovine stare srbske arhitekture in slikarstva. — V kratkem iziđe v Pe-trogradu v ruščini knjiga »Spomini srbskega diplomata--, sedanjega srbskega poslanika pri ruskem dvoru, dr. Miroslava Spalajkovića, ki je bil prej poslanik v Sofiji in je eden iz-med tvoriteljev balkanske zveze. V »Spominih« bo objavljenih mnogo avtentičnih dokumentov. državnih brzojavk, tajnih poročil itd. Knjiga bo jako dragocen prispevek k zgodo-vini balkanske zveze in obeh vojn. — V Skoplju bodo letos jeseni priredili razstavo. ki naj poda sliko gospodar-skega položaja v novem srbskem ozemlju. temi ffltfiSB. Konec senzacijonalnega procesa. V Varšavi se je v soboto končal skoro po štiritedenski razpravi proces proti baronu Jurju Bispingu. Proces je bil senzacija za najvišjo rusko družbo, kajti obtoženi Bisping je bil ena najuglednejših oseb varšavskega plemstva. In mož, ki ga je — kakor je trdila obtožnica — Bisping umoril, knez Drucki-Libecki, je bil eden iz-med najpremožnejših veleposestni-kov na Poljskem. Bisping je razente-ga zaradi svoje žene, bourbonske princezinje, v sorodu s španskim kraljem, kateremu je španski poslanik v Petrogradu sleherni dan moral poročati o poteku procesa. Ne z manjšo pozornostjo je zasledoval proces car. Bisping je bil obtožen, da je 21. aprila 1913 v parku Terezijske-ga dvora blizu Varšave. ki je last kneza Drucki - Libeckega, umoril kneza. Pri dejanju ni bilo nobenih prič, tako da so morali vesti proti baronu Bispingu dolgotrajen proces na podlagi indicij. Procesni akti ob-segajo 16 zvezkov. Bisping, ki je bil intimen prijatelj knezov, je trdovrat-no tajil. Ko so strakovnjaki v strelja-nju izpovedali, da kroglja, ki je ticala v truplu umorjenega kneza, ni bila iz Bispingovega brownmga, se je zdelo, da je baron dobil proces. Toda Bisping ni mogel dokazati svojega alibi. Razentega ga je obremenjevala še neka druga zadeva. Ponaredil je se-dem menic P9 100.000 rubljev na ime kneza Drucki-Libeckega. Tako da je prišlo sodišče do prepričanja, da je obtoženec umoril kneza ravno zaradi teh menic. Sodišče je pa bilo nazira-nja, da umor ni bil premišljen, mar-več je bil izvršen v afektu, v prepiru zaradi omenjenih menic. In tako je bil baron Bisping spoznan za krive- jra, da je m strastni raHmrJenosti ii- vršil umor in da je ponaredil menice. Obsojen je bil v štiriletno prisilno de-lavnico. Obenem pa izgubi vse pred-pravice in pa plemstvo. Razsodbo bodo predložili carju. Bisping je mirno poslušal razsodbo ter prosil, naj ga provizorično izpuste iz zapora proti kavciji. Sodni dvor pa ni ugodil temu. Zakon med bratom in sestro. Iz Olomuca poročajo: Tukajšnje okraj-no sodišče se je bavilo s čudnim slučajem. Neki, y tukajšnjem okraju sta-nujoči železničar se je pred dvanajsti-mi leti seznanil z neko šiviljo, s kate-ro je od onega časa skupaj živel. Ime-ila sta pet otrok, od katerih so štirje živi. Na prigovarjanje župnikovo sta se odločila, da se bosta poročila. K temu ju je prisililo tuđi dejstvo, da s poroko zajamčita ženi in otrokom po-kojnino. Ko sta poiskala potrebne dokumente, sta zapazila na svoje naj-večje začudenje, da je imela mati obeh enako ime. Izkazalo se je, da se je rnož, ki se imenuje F. L., 1. 1867. narodil v brnski porodnišnici kot ne-zakonski sin neke Ane L., pristojne v S. na Češkem, in da se je nevesta, ki se imenuje F. H., narodila 1. 1877. kot hči neke žene, ki se je tuđi imenovala Ana L. in ki je bila hči bajtar-ja L. v S. na češkem. Z ozirom na enakost imen mater okrajna oblast ni hotela dati dovoljenja za poroko. In pred olomuškim okrajnim sodi-ščem sta se morala oba zagovarjati, ker sta kot brat in sestra živela v konkubinatu ter imela otroke. Sodišče ju je oprostila, ker se ni moglo prepričati, da sta v resnici brat in sestra, da sta Ie slučajno imeni obeh mater enaki ali pa da je mati ženina povedala y brnski porodišnici napač-no ime. Železničar ni nikdar poznal svoje matere in je bil vzgojen pri tu-jih Uudeh. Kako bo postopalo okraj-no glavarstvo, ni znano. Gospodarstvo. — Vzroki avstrijske gospodarske krize leta 1912 13. Trgovinsko-poiitična centrala združenih trgovinskih in obrtnih zbornic in centralne zveze avstrijskih industrijcev je rav-nokar izdala publikacijo o gospodarski situaciji Avstrije 1. 1912. in 1913. Publikacija je izvleček poročila, ki ga je podala trgovinsko - politična centrala vladi koncem sebruarja, da jo opozori na resnost situacije. Neka-teri podatki tega poročila so bili za-upni. Namen te akcije ie bil. prepričati vlado, da je nujno potrebno, iz-premeniti avstrijsko gospodarsko politiko. Naglašamo takoj, da tega na-mena ćela akcija ni mogla doseči. V uvodu omenjene publikacije se sicer pravi, da vzrok krize 1. 1912. in 1913. v Avstriji nišo bili samo nemiri na Balkanu, marveč tuđi druge, popol-noma avstrijske okoliš činč. To je ropolnoma resnično. Toda zastonj čakamo. da bi se ti speeialrio avstrii-ski vzroki zadostno pojasnili. Poročilo se omejuie na konstatiranje, da se je kredit podražil in otežkočil. Ie površno pa se omenja, da Ijudje ved-no bolj žive čez svoje razmere, rav-notako se vse premalo omenja slabe plačilne uzance in nezadostna pod-jetnost, ki se mora povzdigniti z druga čnim zakonodajstvorn in drugač-nimi trgovinskimi pogodbami. Četudi so vse te okolišcine brezdvomno učinkovale na krizo v poslednjih dveh letih, vendar pa nišo glavni vzrok, in tuđi ne izključno avstrijski vzrok. Če bi centrala, kakor obeta v uvodu, v resnici zasledovala vse stopinje krize do njenih poslednjih vzrokov, bi prišla do popolnoma drugih zaključkov, kajti dandanes je pač za vsakogar javna tajnost, da so vzrok avstrijske gospodarske krize — in dandanes moremo pač govoriti že o trajni krizi — politične razmere. In ravno te so oni specifično avstrijski izvir naše gospodarske mizerije. Po mnenju gotovih krogov, ni naloga centrale, delati politiko ter objavljati svojo sodbo o političnih stvareh; potem pa naj tuđi poskuša, naslikati vladi pravi položaj ter 30 pozivljati, naj izpremeni svojo smer. Mi pa mislimo, da bi trgovinsko-po-litična centrala nikakor ne prekoračila svojega delokroga, ce bi jasno in odkrito povedala resnico, da se mora, če se naj izpremeni gospodarski položaj Avstriji, izpremeniti njena politika. Danes se oficijalne gospodarske organizacije še nekoliko boje povedati resnico in razentega so predstavitelji večine teh korpo-racij iz narodnih ozirov zadovoljni z avstrijsko politiko, ki je sinonim za nemško politiko. Navzlic temu pa mora priti čas, ko bo relativno ne-prenehanogospodarstvo nazadovanje Avstrije napram ostali Evropi prisililo tuđi te činitelje, da bodo dvignili glas proti politiki, ki pripravlja pogin te države. Med izkjjučno avstrijski-mi vzroki krize, ki jih navaja centrala, pogrešamo predvsem dejstvo, da bi se omenila napačna velevlastna politika Avstrije napram Nemčiji, ki navaluje na davkoplačevalce naše države razmeroma, in časih tuđi ab-solutno mnogo večja bremena nego v drugih državah. Centrala sicer omenja preveliko napetje davkopla-Čevalcev, vendar pa si ne upa napraviti še en korak ter povedati, kje je iskati vzroke tega prevelikega na-petja. Drugi glavni vzrok gospodarske zaostalosti v Avstriji je tenden-ca, da bi dva naroda, Nemci in Madžari, nadvladala osem avstrijskih narodov. Tej politiki se največ žrtvuje in ta politika kakor mora duši ves razvoj v Avstriji. Tuđi te res-nice se ne upajo odkrito priznati naše oficijalne gospodarske korporacije, fn vsled tega bo tuđi zadnja akcija omenjene centrale Ie udarec v vodo. — Kako se zasluži v državi Sao Pauto v Braziliji. V zadnjem času je poskočilo v brazilijski državi Sao Paulo število avstrij. priseljencev, ki pripadajo trgovskemu in uradni-škemu stanu. Mislijo, da bodo tam lahko dobili delo in zaslužek. Prido-bitne razmere pa so v tej državi zdaj nad vse neugodne. Tako je za dninar-je, da, še ćelo za rokodelce sila tež-ko, da dobe delo; o nastavljencih po pisarnah in 0 pripadnikih podobnih poklicov pa ni treba govoriti. Kdor se želi izseliti v državo Sao Paulo, bi pač nikakor ne smel zamuditi pri-ložnosti, da bi se pred odhodom na-tančno podučil o tamošnjih razmerah. \'sekakor bi se pa smel odločiti za odpotovanje edino Ie tedaj, če raz-polaga s potrebnimi sredstvi, da la-hko prebije 3 do 6 mesecev, ne da bi bil kje nastavljen. Zraven priđe še v poštev, da so tam življenske razmere vsaj tri do Štirikrat dražje kakor v Evropi. Pripornnimo še, da imajo dobra spričevala in priporočila brez znanja deželnega jezika in brez po-znanja tamošnjih življenskih razmer dvomljivo vrednost. Tuđi za delavce v industriji so se pridobitne razmere obrnile na slabše. Zaprli so mnogo tovarn in tako je nešteto delavcev po tovarnah prišlo v obupen položaj. Res pa je močno povpraševanje po poljedelskih delavcih za delo po ne-izmernih kmetijah (plantažah). Vendar pa so neštevilni delavci, ki so brez dela in zaslužka, pa se ne posvete kmetijstvu. Razlaga je lahka, ker usoda delavcev po plantažah v splošnem pač ni sijaina. Pri sedanjih razmerah je tuđi nevarno. da posest-niki plantaž ne bodo točno izplače-vali svojih delavcev. Spominjajte se diiaškepa društva .Domovina'. Današnji! list obsega 10 strani Izdaiatelj fn odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec, Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ^ogašifi • h> temeno sdotI.___________ i Zaie koncentriram raadietaa> Mn treleo, priporoćlll* pri -»- m krcniiaemželcdčaoni Katara, ULll Kl rnnkčnl* otaJrilnalL jetraf w J trdlnl, BUrtic!, »norolsaian«- . kih bolBzalhJkMmiia Aih\rt\M\iH J orgfcnoT. i SdriftitS ffftt« MM}« I [ m |a vMfttna if*l» vrst«. Zl&ati m V llfinOTI oporaban pri kroaJioem M L\ Ullllu. LI ćreresnem katara, tibstin*- JI m wviiM»t pijiiIoiteli] kanieaUi,toI6Sioi B ^k trganju, «l*dkOTnl bolesnJ^V Naj rn o čn ej š i prirodni vrelec magnezijo alaubercke soli. Zaloga: Micfiac! Kastnei in I. Saiabon. Ljubljana. Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las Tanno cMnin MM katera okr«p6uje lasliČe, odstranjuje luske in preprečuj© Ispadanje la«. 1 sMklenlMis naw«đ<»in 1 feron«* Raspošilja se z obratno poSto ne manj kot dve ateklenici. Zalog« vseh prefzkušenlh zdravil« medio, mll, mediolnal. vin, špeoljali-tet, nejfinejilh parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd« Dež, lekanfl hHano Leurtcka i LlrtlJ«! Risljm cesta it L poUc oovaagnjeĐegft Fran }oiefov«n inbli moata. 10 t le| letanl *e»tva|e mšnnOm tm41 Mami ljejtfttđfc|*lffm|ai 1«*» ag1g"!^*i *" ** Uamtee T LMUlftni. Stran ia .SLOVENSKI NAROD«, dne 17. juniia 1914. 135. Stev. Priporočamo naShn ~ gospodmjam s KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske g tovarne y Ljubljani Kraninclro tnnliro Wfc) »imiio protu, m-i UldUlIljIil! lUOIIlc ==~H= matium. iscbias. Vila Ježica-OpatijaJ Najmodemejša zgradba, v centrumu, 3 minute od pomola, ob državni cesti, poleg zdraviliškega parka. Postaja električne železnice. električna razsvet-ljava, moderno urejeno sobo z balkonom \z razgledom na morje. Vodovod i gorsko vodo. — Zmerne cene. 2rss» Toplice na Dileijski. Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 3^ C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, makov** kope U, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavraciia. Zdravi se: revmatizem, protin, nearalgife (Uchias), neurastenija, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1430 Joško Jahlič učitelj Franeka Jaklič roj. Razuiger c. J$r. po starica r-*-~w£ poroženaa ^^-v* Dolenjavas pri žjibnici, dne t7. rofm^a t9M. (Kamesto vsakega posebnega ob vest da). :: Me drkuška razstava KLDDSKY. :: V četrtek, dne 18. junija 2 posJovilni oala predstavi 2 Popoldne ob 4. Ivaćcr ob 8. Popoldne plačajo otroci do 10 let polovične cene na vseh sedežih. Zvečer polne cene. — Popoidanski spored ostane nefkrajšan. Ogledovanje zveri in skušnje od 9. do pol 3. pop. 1 iiton Bajec umetni in trgovski vrtnar hohii iL |. l tttiistn. ili se nkija lijepi 127 cvetlični salon samo pod Jraačo §tev. 2. poleg Cevlfarskega mosta. ( Velika zaloga sol rani. \ 'ziiMe iopkti, leicei, trakn itd • Znnania Bar*Mla toča«. \ Vfhariia oa Tržaški [«ti n. 34. , SANATORIUM • EMONA I ZA NOTRAfsfcJE IN KIRlJfiGjCNE ■ BOLEZNU. | 'LtXJBLUANA-KOHENSKEGA ULICA *t \ sef-zdr^nik ppjmRu DR-1" R DERGANC v LJublfaa^ Oradiš5o 4 izvršuje vsa čevlj-irska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevliev. Izdeluje tući prave ^rsbe in telo¥adske čevlfe. Za naroČila z dežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128 ' Najboljša in najzdravejša -^—— barvas zq Ias2 In fcrcđs je dn Drallea „NERIL11, kl daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, ternnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; ^iedališčne in toaletne ■ potrebšdine itd. —- I pater f. £. Scttner I provincijal in zdravnik - voditelj I v bolnišnici usmiljenih bratov I v Gradcu f je uporabljal % tinMuro za želodac ' lekarnarlaPlccoliia , f Cj ubij a ni, Dunajska cesta ■ z dobrim uspehom pri prehla- { jenju želodca inčrevesja kakor tuđi pri obolenju ieter. Stsklcnica 20 vinarjev. Pristao Ue M Sporniadanska in poletna sezija 1914. i Ksposoa 3 10 dolgo i i kunon 7 kron I zipnghiiBttGirtrti JJ^IS^I (snknja. hlače telovnik) lknponiTknn s stane samo :; 1 kepon '20 kron Kupon za crno salonsko obleko 20 K I dalje blaoro za površnike, turistovski I loden, svilnatekamgarne. blago za dam-I ske obleke itd. razpošilja po tvorniških I cenah kot solidna in polena vrlo znana: I Zaloga tvornice sa sukno I Siegel-Imhof vBrnn (Brftnn). I Viorci gratis in Iranko. I Od tega, da direktno naročajo blago I pri firmi Siegel-Imhof na tvomiškem I kraju, imajo privatni odiemaici veliko I prednost. Največja izbira. stalne naj- I nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila I se izvrše najpozorneje in natančno I po vzorcu. 615 I I Naznanilo. j Dovoljujem si slav. občinstvu kakor tuđi gospodom stav^ikom I naganjati, da imam veliko ZalOgO đODia 1221 I I s: izgotovljenih štedilnilcov. :: I i Delo je prav solidno izgotovljeno. %Priporočam se tuđi za vsa druga v q j mojo stroko spadajoča de!a kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, i rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno i^vršujejo. i Cona zmerne. Ceno zmerne. | RUDOLF GEYERf ključarski nnojsler 8 Cesta nsk Rud. železnico štev. 10, Ljubljana, i Ravnokar S2 ^ c§obil jaka iična sl^ltif znaka -,: Cttia §9 v. Ker sem edini pooblaščen od „Sloveaske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po istii, osobito pa se, ko je polovica Čistega dobitka v prid „Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPESj urar Sr: trgovec^ 2353 Ljubljana, Jurčičev trg št- 3. Modni salon Stuchly-Jftasehkg _ | #^ ŽIDOVSKA. -CJLIECA. ^> I ^ -& Priporoča cenj. damam tu in na deželi VSeh vrst ^ ^^P [ najfinejše in nafmođernejše damske in otroške slamntke kakor hidi športne čepiće I po znano nizkih cenah. Zalni klobuki vedno w zalogi- Popravila se točno izvršujejo. 203 Cene ftrez konkurence! Vsled najvišjega odobrenja Njegovega && ces. in kr. apostolskega Veličanstva 30. c. kr. državna loterlfa - za skupne vojaške dobrodeine namene. TPa ffiAffl211*1121 lA#A1*il9 obsega 21.146 dobitkov v gotovini v 1 a UCUai lia lUlCl Ija sknpnem u&eskc 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Zrebanjc bo javno na Dunaju dne 2. julija 1914. Srećka stane 4 K. Srećke se đobivafo pri oddelku sa dobrodeine loierlie na Dunaju Hl. Vcrdere Zollamtsstrasse 5, po loteri ah trafikah, pri davčnih, ^cštnih! brzoiavnlh in ielezniikin uradih, po menfa-nicafe itd.; igralni nacrti za knpovalce srećk sastonj. — Srećke se dopošljejo poštuiae prosto. Od c. kr, generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Odđeiek za đobrođeine loterije). mp4 ___________________ Odvetnik dr. G vidon Srebre naznanja, da je otvoril 2344 svojo pisarnp v Celju, Cerkveni trg št. 4. KS ^J KJ Kl U KT ^9^ ^H n ^W^ ^^i ^^M ^^m ^^W ^P« ^P» »T^ ^^« ^Pw ^Pw^ ^9w ^fm ^^tr ^»Br ^HBr tB^ ^^.^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. Delnitka gla-nle« 8,000.000 lu-mm. m 152 6tl*itai*jeWa UlIOS iteiTa 2. W«»wwnl t«ndl okroglo 1.000.000 fcron. I Poslovalniea I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetuy Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vlogo ma kajlilce Ia ma tokotf račmm M 1 01 Empmi« Ia prodala srećke in vrtdnostno papirle s ter fin obrestmle od dne flog• f Mstfli s T |2 |0 : s s tmb nH po damom kanu, s s si ---------------------------->—^——---—--^^----------------------:---.--- ■ —-----------------_^_^^^^_^^^_^.^____^_^_^_---- ^^-------.---------------------------.----.--------------------------■ ____ ^___^_______________________________________ i