P odrobne jše so op red e ljen a tu d i iz le tn iška p o tovan ja . A v to r je izvedel 1022 an k e t v š tir ih večjih slovenskih m estih . (L jub ljana , M aribor, K ran j, M urska S obo ta). Z anim iva in h k ra ti p ričak o v an a je av to rjev a ugotovitev , da je pogostost izletov (zlasti ob koncu ted n a) v tesn i zvezi z velikostjo m esta. V po v p reč ju se do b ra tre t j in a m estn ih p reb iva lcev ob koncu tedna o dprav i n a iz let v rek rea c ijsk a pod ročja , ki so od sta lnega b iva lišča odda­ lje n a m anj ko t 50 km . V ečina se na iz let odprav i zarad i b iv an ja v narav i, n e k a te ri ob isku jejo k u ltu rn e spom enike, d rug i pa se o d p rav ijo na obisk k sorodnikom . V edno večje štev ilo se jih odloča za ak tivno rek reac ijo , to re j za sprehode, čo ln arjen je te r zd ru žu je jo p rije tn o s koristn im . R azpravi je p riložena p reg led n a k a r ta rek reac ijsk ih in tu r is tičn ih p o d ­ ročij S lovenije. S estavek p red s ta v lja sicer zgoščen, a celovit p rik az raz­ v o ja in p o g lav itn ih sm eri rek rea c ije v S loveniji, m an jša pozornost pa je n am en jen a o b rav n av i n a ra v n ih potez, k i trudi vp liva jo na sm er in ob liko r e k re ­ acije. A v to r p rav ilno ugo tav lja j da bo po trebno d rugače ov red n o titi obmestnai področja, k i se v vedno večji m eri v k lju ču je jo v rek reacijo . Posebno po­ zornost p a bo po trebno nam en iti odnosu m ed posledicam i rek rea c ije in nar rav o v a rstv en im i zah tevam i. R ezu lta ti an k e te kažejo, da se na izlete v n a ­ rav o o d p rav lja vedno večje štev ilo m eščanov, n jih o v odnos do človekovega okolja pa je v ečk ra t po trošn išk i. P riču joči p rispevek je v sekakor dobro­ došla in k o ris tn a in fo rm ac ija tu jim geografom , ki jih zan im ajo v p raša n ja rek rea c ije in n je n e posledice. D ušan P lu t Iz ostale jugoslovanske geografske in sorodne književnosti Dr. Branislav Bukurov, Banat i Srem. M atica S rpska. Novi Sad 1978, str. 141. Š tev iln im svojim delom s področja V ojvodine je n jen daleč najbo lj p loden p roučevalec B ran is lav B u k u r o v dodal novo, m onografsko zastav ­ lje n i geografsk i p reg led Bačke. B anata in Srem a. S voje am bicije in zasno­ vo je av to r obrazložil v uvodu. Delo naj bi izšlo k o t sestavn i del m ono­ g ra fije SR S rb ije , k i p a žal ni b ila u resn ičena. Ta geografsk i p reg led , ki im a nam en kom pleksno p red sta v iti reg ijo širšem u k ro g u za in te resiran ih , je m etodološko podoben p redhodn im av to r­ jev im štud ijam . M očno izstopa av to rjev a sp re tn o st kom pleksnega in ja sn e ­ ga reg ionalnogeografskega p rikazovan ja , k a r je velike v red n o sti za upo ­ rabn ike . Zasnova je p rav z ap rav k lasično reg io n a ln a z vsem i poglavji, ki so dokaj en akov redno obdelana. Razen n ek a j sp lošn ih skic tu d i n i nobene k arte , tab e le ali d iag ram a. Podobno kot v štev iln ih reg ionalnogeografsk ih š tu d ijah je tu d i v te j gospodarstvu odm erjenega m alo p rosto ra , čep rav je tu k a j k m e tijs tv o in z n jim povezani p roblem i izstopajoč pojav, pa tu d i d ruge gospodarske panoge so se m očno razv ile kot d e jav n ik reg ionalnega razvo ja , z n jim i v zvezi pa tud i u rb an a središča. Še posebej bi p riš la p rav p o d ro b n e jša p red s ta v ite v d ružbenega sek to rja k m e tijs tv a in problem ov d ru žb en ih k m e tijsk ih ob ratov kot posebno zanim iv in v geografskem po­ gledu p rev lad u jo č pojav . Z anim ivo je. da tak šn ih raz p ra v tu d i ne najdem o v seznam u lite ra tu re . B u kurov je V ojvodino p red stav il ločeno po tre h n jen ih , n a splošno sicer dokaj en ak ih p o k ra jin ah , m ed k a terim i pa so štev ilne b istvene raz­ like, tako v fizičnem okolju kot tu d i v socio-ekonom ski s tru k tu r i. Za n ji­ hovo pod ro b n ejše spoznavan je in za ja snost p red s tav itv e je to še posebej pozitivno. Ni p a podana p rim e rja v a m ed trem i reg ijam i. Ta bi bila , ne g lede na le ta 1968 izšlo M onografijo V ojvodine, še zlasti d ragocena, celo nu jn a , spričo u p rav n o po litične eno tnosti p o k ra jin e te r eno tnega gospo­ darsk eg a p ro sto ra in ne nazadn je tu d i zarad i celovite p rim erjav e z even­ tualno- kasn eje nap isan im i m onografijam i ožje S rb ije in SA P Kosova. M irko P ak Spomen zbornik. Ob 30. obletnici G eografskega d ru š tv a H rva tske (1947-—1977). G eografsko društivo H rvatske^ Z agreb 1980. G eografsko d ru štv o H rva tske je 6. in 7. ja n u a r ja 1977. le ta p ro slav lja ­ lo svojo 30. letnico. R ezu lta t teg a pom em bnega dogodka je k a r 339 stran i obsežen zborn ik , vsebinsko sestav ljen iz tre h delov. P rv i del zborn ika p rin aša poročilo o 30 le tnem delovan ju d ruštva , o p rog lasitv i častn ih članov, m ed k a te rim i je tu d i akadem ik dr. Svetozar Ilešič in drugo. Zelo obsežen je d ru g i del z deve tna js tim i n a tisn jen im i re fera ti, p re­ b ran im i n a p roslav i na znanstvenem srečan ju pod naslovom » S o d o b n e t . e n d e n c e v g e o g r a f s k i h p r o u č e v a n j ii h v S R H r v a t s k ii«. R e­ fe ra ti so tem atsko in po p ristopu izredno heterogen i te r se do taknejo do­ m ala vseh geografsk ih problem ov: re lie fa (A. B o g n a r ) , vode (V. R i d j a- n o v i č ) , k lim e (T. Š e g o t a), socialnogeografskih problem ov tu rizm a (I. B l a ž e v i č, Z. P e p e o n i k ) , u rban izac ije (V. K o č i , T. R o d i c a , S. Ž u l j i č , H. T u r k , M. V r e s k ) , p rom eta (A. M a l i č , M. S i e ) , splošnih reg ionaln ih problem ov (K. D e r a d o, N. S t r a ž i č i č , P. K u r t e k) , de- m ogeografije (M. F r i g a n o v i č , D. F e l e t a r ) , teo re tičn ih razg lab ljan j R. P a v i č a o geografsk ih aspek tih toponom ije in J. R o g l i č a o po treb i in znača ju raz isk o v an ja p rim orskega k rasa . D elom a so p risp ev k i del sin­ teze obsežnejšega raziskovalnega dela in so dokaj k v an tita tiv n o sin tetsko zasnovani. Poleg n jih so v d rugem delu za to p riložnost posebej napisani p rispevki, ki bodisi odp ira jo nove zelo ak tu a ln e geografske problem e ali pom enijo zanim iva in ko ris tn a razm išljan ja o njih . Z born ik izredno posrečeno dopo ln ju je tre t j i del z dokum en ti in poro­ čili o n as tan k u d ru štv a , sestavo vseh d osedan jih odborov d ru štv a , s p ris­ pevk i o delu posam eznih sekcij in organov te r o akc ijah d ruštva , sestankih , p red a v an jih in sem in a rjih te r z b ib liografijo del ob jav ljen ih v g lasilih G eo­ grafskega d ru š tv a H rvatske . V sekakor je zborn ik t ra je n dokum ent d ru ­ štvene dejavnosti pa tu d i p rizadevan j h rv ašk ih geografov na raziskovalnem področju . M irko P ak Čovek, priroda i ljudska naselja. 138 stran i. 1979. 1. kn jig a 154 s tran i, 2. k n jig a 412 stran i. Čovek, Priroda i ljudska naselja. 138 stran i. Izdal: B eogradski izdavačko-grafični zavod OOUR Izdavačka delatnost. B eograd 1979. S p rogram om d e la »Saveta za čovekovu srea in u i p ro s to rn o uredenje« Zveznega izvršnega sve ta in izv ršiln ih svetov rep u b lik te r p o k ra jin je bila koncem le ta 1976 p red v id en a izdelava p reg leda s tan ja . N a osnovi tega n a­ č rta je b ila se stav ljen a delovna skupina, ki je v sodelovanju s štev iln im i zveznim i u stanovam i in v strokovnem sodelovan ju In š titu ta za a rh ite k tu ro in u rban izem S rb ije p rip ra v ila ob ravnavano publikacijo . P reg led s tan ja ob rav n av a p e tle tno obdobje 1971—76 z načrtom , da se v nap re j izdelu jejo ta k a poročila vsak ih pet let. Vsi podatk i in an k e te so za časovna obdobja 1961, 1971 te r 1976. Z arad i sam e narav e o b ravnavane tem e je to zelo kom ­ p leksno zasnovan p reg led s tan ja . P ri delu so sodelovali štev iln i sodelavci, k a r je bil b rez dvom a organ izacijsko in tud i p rak tičn o zelo zah teven jn