t tete Vi, ftev. 146
UUDIJ&n*, sobota, 21. junija 1924
£oStnIna pavšaltrana.
Cena 2 On
)iha)a ob 4 t)ntra|.
Stane mesečno 20-— Din st inozemstvo 30— . neobvezno
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta ŠL 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljnbljana, Prešernova ul. št 51. Telet. it. 36.
Podružnici i
Maribor, Barvarska ul. U Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. dekor, zavoda štev. 11.842.
Usoda Narodne skupščine
PAŠIČ PRIHAJA NA BLED PREDLOŽIT VLADARJU RAZPUST NA-ŠEGA PARLAMENTA. — NOVE VOLITVE V OKTOBRU. - NAROD-
NA KOALICIJA JE SIGURNA POPOLNE ZMAGE. Beograd, 20. junija, p. Danes dopoldue I popoldne poselil Pašiča v njegovem sta-od 10. do 12. jo bila seja minstrskega novanju, lcjcr je ostal delj časa. Pašič bo
sveta. Udeležila sta se je tudi dr. Ninčič in Pribičevič, ki sla reierirala o svojih nvdijencah pri kralju. Pašič je poročal o včerajšnjem incidentu z zomljoradniškimi poslauci ter je nato minister za notranje stvari dr. Srskič izjavil, da je prepovedal vse shode, kl so bili sklicani v Mokrinjo dno 22. t. m. Nato je ministrski svet dovolil dopust vsem uradnikom, ki se žele udeležiti sokolskega zleta v Sarajevu. Po referatu ministra za trgovino in iudustrijo je ministrski svet sklenil, da so naša vlada službeno udeleži mednarodno konference za pogonske silo v Londonu, kjer so bo pri tej priliki otvorlla večja raz-slava. Razprava o incidentu v Sotiji se je prepustila komitetu ministrov za zunanje stvari. 0 dogodkih v Halji se bo jutri izdalo službeno obvestilo.
Beograd, 20. junija, r. S prihodom ministrov Pribičeviča in dr. Ninčiča z Bleda se potrjuje, kakor so nnm zagotavlja iz vladnih krogov, da jo gotova stvar, da vlada Pašič-Pribičevič dobi volilni mandat. O svojih vtisih in o rezultatu sta Pribičevič hi Ninčič danes dopoldne poročala ministrskemu svetu, Pribičevič pa je
najbrže jutri potoval na Bled in predložil kralju razpust narodne skupščino in razpis novih volitev. Pričakovati moramo torej izredno sklicanje narodne skupščine lafetkom julija. Volitve hi se vršile v drugi polovici meseca oktobra. Iz razgovora z uglednim članom vladne koalicije je vaš dopisnik mogel razbrati prepričanje vladnih krogov, da bo narodna koalicija izšla iz novih volitev znatno pojače-na ter da se trdno nadeja dobiti znatno več nego nadpolovično večino vseh poslancev. Danes se je širila v političnih krogih vest, da ima Pašič formalno že zagotovljen volilni mandat, vendar je Pribičevič na vprašanje novinarjev izjavil, da to ni res.
Kar se tiče incidenta z zcmljoradniški-ml poslanci v Pašifevem kabinetu, pišejo vladni listi zelo ostro proti obnašanju zemljoradniških poslancev, ki so pretili ministrskemu predsedniku in njegovi rodbini ter poudarjajo, da Pašič niti kot ministrski predsednik niti osebno ne zasluži, da se mu v njegovi starosti proti z nasilno smrtjo.
Afera poslanca drja Šumenkovica
KAKO SO SE OBNAŠALI ZEMLJORADNIKI V AVDIJENCI PRI PA-ŠlCU, — URADNO POROČILO.
Beograd, 20. junija, p. Incidcnt s po> slanccm Sumcnkovičcm, ki sc jc na prvi inah zdel resen, sc jc izkazal za vedno bolj komičnega. Pripovedovanje, da jc pol. uradnik sarao ustno izrazil Šumcn« koviču svoje mnenje, da jc bolje ako zapusti okraj, jc zelo neverjetno. Dr. šu« menkovič sam nc more reči, da mu je bilo izdano formalno ali pismeno po« velje, naj zapusti mesto. Šumcnkovič jc jurist, pa bi moral vedeti, da sc v takem primeru mora zahtevati pismena od« redba. Šumcnkovič jc odpotoval, ne da bi protestiral. Doznava sc, da je demo« kratska organizacija šc pred prihodom drja. Šumenkovica pismeno izjavila, da nc želi njegovega prihoda in da ga prosi, naj odstopi od svoje namere, ker sedaj v dotičnem kraju ni zanj posla.
Beograd, 20. junija, p. Iz kabineta mi« nistrskega predsedništva jc bilo izdano nocoj nastopno službeno poročilo: Ne« kateri narodni poslanci iz zemljorad« niškega kluba so se 19. t. m. prijavili v kabinetu ministrskega predsedništva za sprejem. Isti dan popoldne ob 4. jc spre« jel ministrski predsednik Pašič v svojem kabinetu narodne poslance Voja Laziča, D. Dimitrijeviča, M. Moskovljeviča in Vujiča ter Milctičn, ki so ga posetili, da sc pritožijo zaradi motenja zemljorad« niških shodov, zvračajoč krivdo nc sa« mo na policijsko organe, temveč tudi na
vlado, kakor da ona to dela po načrtu, da torej oblasti tolerirajo napade. Mi« nistrski predsednik je odgovoril, da bo v vsakem primeru napad na poslance prciskal ter da se bodo krivci poklicali na odgovornost. Ko so poslanci tudi po tej izjavi ministrskega predsednika dalje krivili vlado in ko je Moskovljcvič po prečitanju pritožbo zaradi motenja sho« da v Ralji začel trditi, da jc ministrski predsednik s svojim govorom v Bjclini grozil z nasiljem in prelivanjem krvi, ter so se poslanci pri tetn obnašali nevljudno ter pretili ministrskemu predsedniku in ostalim ministrom, tedaj jc ministrski predsednik, ko jih jc dolgo in z veliko potrpežljivostjo poživljal na pristojnost, opomnil na vljudno obnašanje in rekel, da takih pretenj ne more trpeti ter jih pozval, da se odstranijo iz pisarne. Ko so poslanci kljub temu opominu kričali dalje in pretili, da bodo padale glave ministrov, je ministrski predsednik po« klical vratarja in slugo ter ju pozval, da odstranijo poslance iz pisarne. Oni so se najprvo nekoliko obotavljali, potem pa so šele na ponovni poziv zapustili pi« sarno. Tako sc jc končala ta avdijenca narodnih poslancev, ki sc niti najmanj niso brigali za svoj položaj, niti za do« stojnost, katero bi imeli varovati pri obisku ministrskega predsednika.	,
Pred sestankom Herriota in Macdonalda
SESTANETA SE DANES POPOLDNE. — OBSEŽNE KONFERENCE Z
DIPLOMATI.
Pariz, 20. junija, j. rrogram potova-' diplomatski zbor. Doyen nuncij monsigi
nja Herriota. v London jo sedaj določen tudi v svojih podrobnostih, llerriot odpotuje v soboto ob 10. uri dopoldno v spremstvu svojega kabinetnega šofa, svojega zasebnega tajnika in tolmača vrhovnega svota iz Pariza. Iz Calaisa polujo s poštnini parnikom. V London dospo v soboto ob 5. uri popoldne, odko-dor odide takoj v Ckcqticr, kjer ostano do nedelje ob 4. popoldne. Nato so vrno London, kjer bo v imenu francosko vlado položil na grob neznanega vojaka venec. Zvečer bo sprejel novinarje. V pondeljok odpotujo preko Ostcndo " Bruselj, kamor dospo ob 6. uri zvečer. Zvečer in prihodnji dan so vršo pogajanja s Thcunisom in Hvmansom, v torek so vrno Horriot v Pariz.
London, 20. junija, j. Macdonald je žo danes odpotoval v Chequer, da v miru pripravi vprušanja, o katerih bo razpravljal z Herriotom.
DIPLOMATSKI ZBOIt PRI NOVEM PREDSEDNIKU.
Parit, 20. junija, s. Predsednik Dou-merguo jo danes na svečan način sprejel
noro Ceretti jo čestital predsedniku ter izrazil željo, da bi predsedstvo Doumer. guca prinesla vsemu svetu neomejen mir ter zajamčilo Franciji dolgo bodočnost varstva in blagostanja. Nuncij Je zagotovil predsednika popolnega lojalnega sodelovanja vsega diplomatskega zbora ter posameznih vlad pri udejstvovanju teli vzvišenih idealov. Predsednik Doumer-j guo se jo v odgovoru zahvalil za čestitke ter poudarjal, da nobena država ne stre-mi bolj kot Francija po neomejenem mi.' ru sveta, ki ga vsi narodi tako željno pri< čakujejo. Tak ideal bo vedno našel po polno odobrenjo pri francoski vladi.
Pariz, 20. junija, s. Nemški poslanik von lloesch jo bil danes dopoldne sprejet od Ilorriota. V razgovoru sta so ba-vila z raznimi vprašanji, ki so v zvezi s političnim položajem.
ANGLEŠKI KRALJ POSETI PARIZ.
London, 20. junija, s. Pariški poroče« valcc lista «Daily Ncws» poroča, da na« merava Herriot povabiti angleško krai ljcvsko dvojico, naj poseti v oktobrv Pariz.
Matteottija imajo na vesti framasoni?
INTRIGE V MUSSOLINIJEVI VLADI. — KAKO JE ODSTOPIL FINZI,
Ljubljana, 20. junija.
Letošnje poletje no pozna političnih počitnic. Po vsej Evropi se pojavljajo politične krize in menda jo danes ni države, kjer bi se narod, parlament in vlada zadovoljno vdajali poletnemu oddihu.
V	naši neposredni bližini je vso nemirno. V Albaniji divja državljanska vojna, nad Bolgarijo so kopičijo temni oblaki preteče kontrarevolucije, v Ru-miuiiji so notranjo razmere od dne do dne bolj komplicirajo in čeravno so se izkazale nedavne vesti o državnem prevratu za izmišljene, odnosno pretirane, je vendar znano, da se tudi ta država nahaja v težki politični krizi. Na Dunaju imajo od atentatorja težko ranjenega načelnika vlado in Avstrija stoji pred novimi gospodarskimi tež-kočami, na Madžarskem se drži režim reakcljonarnega nasilstva le še z najskrajnejšimi sredstvi. Nemčija jo razdeljena v tri sovražne tabore. Od leve sc zajeda v demokrat.io. sredino komunistična anarhija, z desno vedno opas-nejše grozi nacionalistična reakcija, ki hoče obnoviti staro predvojno iniperi-jalistično državo, četudi za eeno državljansko vojne in 'zunanjih koflagraeij. Celo trdna stabilnost dežele politične treznosti — Anglijo — je iz ravnotežja. Le s težavo se drži na krmilu manj .-inska Macdonaldova vlada, pred katero se kopičijo težki problemi. Zmaga komunistično orijentiranili elementov v Avstraliji grozi potegniti britanski imperij v težke notranje konflikte. Na Češkem se pojavljajo v sklepu narodne državotvorne koalicije, ki sedaj že pet let vodi usodo bratske republike, diference. Kaj to pomoni. postane jasno, če pomislimo, da je obstoj sedanje koalicijo pogoj enotne naeijonalne politike v CSR. Vsaka druga kombinacija je brez sodelovanja tujerodnih elementov nemogoča.
V	ospredju splošnega interesa stojijo zadnje dni dogodki v dveh državah: v Franciji in v Italiji. Instalacija novega levičarskega režima se je mogla izvršiti lo za ceno težkega potresa v poglavarstvu države. Za sedem let izvoljeni predsodnlk republike, Millerand, je moral predčasno odstopiti in je ustvarjen opasen precedens, da v bodoče predsedniki države do.lijo usodo političnih strank in izgubijo svojo nad-Rtrankarsko, od dnevnih političnih dogodkov neodvisno pozicijo. Herriotov program zadeva na hude težkofie. Vče-rajšna volitev predsednika senata je mod gornjim domom zakonodajnega telesa na eni strani tor vlado in njeno večino v zbornici poslancev ustvarila na.sprot.stvo, ki jemlje Horriotovemu kabinetu stabilnost ter otvarja možnosti hudih notranjih kriz v čflusu, ko se novi režim pripravlja na spremembo francoskih zunanjepolitičnih metod. Nestalnost na Nemškem in nestalnost na Francoskem pa mora ustvariti v centralnem evroi>ejskem problemu reparacij še večjo zmedo, nogo je bila Josedanja.
Najtežjo prizadeta je naša soseda (talija. Njo pretresa strahovita mora-lična kriza, katere posledice se še nc dajo pregledati. Italijanski fašizem jo s brezobzirnostjo in nasiljem izvojeval v Italiji popolno zmago. Vsa država .ie v njegovi oblasti. V parlamentu razpolaga z ogromno večino, vladi načela,je nhovni fašistovski vodja Mu.ssolwii z diktatorsko močjo, posebna faSiistovska armada, narodna milica, je režimu na razpolago. Na višku svoje moči pa si ,io fašizem sam prizadejal udarec, pod katerim se trese vsa njeeova mogočn;' stavba. Dokler je bil fašizem v borbi moč, je narod nasilje in teror sprejemal kot pojav sicer nebrzdane ali zdrave in v svojih objavljenih ciljih morda rešilne sile. Ogromna postava vodjo Mussolinija je tudi nasprotnikom izsiljevala respekt ter upravičevala upanje, da bo peri.iodi burnega napora sledila doba koristnega dela in notramje-sa pomirjen ja. Prišlo je drugače. Prvi kritik, ki se je pripravil, da dokumen-tariSno razkrije gnilobo, ki se jo žo vgnezdila v vrhove novega režima, je hil zavra.tno odstranjen: odpelinn, ubit in neznano kam zakopan. Umor poslanca Matteottija jo bil organiziran od najvišjih funkcijonarjev državo: šef javne varnosti v notranjem ministrstvu Finzi, ravnatelj policijo v Rimu general de Bona, načelnik vladinega tiskovnega urada Rossi, direktor službenega faSistovskega p-la«ila Filipelli, početnjki in inspiratorji umorstva, morilce na je plačal finančni minister faSistovske stranke Marinelli iz strankine blagajne! Vedno nova razkritja Prihajajo na dan in vedno širši je krog krivcev, ki pripadajo najočdline.jšim prvaiom fašizma. Pričela so se medse-!'°jna obtoževanja in visok val močvirnega blata je plusknil v Sčlt organizacije, katere morali Sna eala.ie anočirala
Pogajanja z Italijo
Beograd, 20. junija, p. Danes popoldne so naši in italijanski delegati nadaljevali razgovore o tarifnem delu carinske pogodbe. Naši delegati so izročili italijanskim delegatom našo novo avtonomno carinsko tarito, katero je odobril ministrski svet ter izročili Italijanom listo onih tarifnih postavk glede katerih bi naša država eventualno mogla znižati carino. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Beograd, 20. junija, p. Danes je italijanska vlada obvestila našo vlado, da je dovolila povratek v Italijo našemu podaniku Fortiču iz Idrije.
RUMUNIJA IN VATIKAN.
Rim, 20. junija, j. Rumunski nuncij je z rumunskimi strokovnjaki za konkordat z Vatikanom prispel semkaj.
v napovedi notranjega očiščen .ja in prerejenja italijanskega naroda. Gotovo je Mussolinijeva oseba vzvišena nad nižino strahovite pokvarjenosti, ki jo razodeva afeta Matteottl. Vodja fašistovsko stranke z vso energijo preganja krivce, sam globoko pretresen nad njihovim početjem. Toda niti njegova ogromna moralična avtoriteta 110 ustavi globokega nezaupanja, ki vznemirja ves italijanski narod. Fašizem jo v resni krizi. Njegovi nasprotniki zahtevajo, da izroči državno oblast čistim rokam. Položaj se poostruje od dno do dno. Narod se odvrača od svojih novih gospodov in išče novih orijentacij. V Rimu se zbirajo fašistične legijo . . . Z nadčloveško močjo drži Mussolini situacijo še v svojih rokah. Tem težav-nejšo, ker je umor Matteottija tudi skalil odnošaje Italijo napram levičarsko orijentirani Franciji in Angliji.
Tudi Jugoslavija preživlja ostro krizo, M«ndar »niema ruti. da nase liotrs/-
JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA.
Beograd, 20. junija, r. Današnje ••Beo-gradske Novosti« objavljajo informacijo, da naša vlada št^ni lormalno priznala albanske vlade Fan Nolila, vendar pa v principu nima ničesar proti. Naša vlada želi, da sc počaka s stabilizacijo nove vlade ter jo bo priznala, ko se utrdi v notranjosti države.
POSET ANGLEŠKEGA BRODOVJA.
Beograd, 20. julija. Meseca julija bo angleška vojna flota službeno posetila naša pristanišča.
PROGA ROGATEC-KRAPINA.
Beograd, 20. junija, p. Jutri odpotuje v Ljubljano sekcija za traslranje železnic, ki bo trasirala progi Rogatec-Kra-plna In Varaždin-Koprivnica.
nje težkočo daleč zaostajajo za kritičnimi razmerami v drugih državah. Kriza avtoritete, ki nas žo tako dolgo teži, in povzroča povsod drugod nemogočo ne-brzdanosti centrifugalnih elemontov, sc da brzo izločiti s konsekventno in neo-klevajočo nacionalno politiko. Vlada narodno koalicije je z uspehom pričela dvigati državno misel. Kriza našega parlamenta z vsemi svojimi novšečnimi posledicami bo v tem hipu na potu rešitve, ko ho narod pozvan, da si izvoli novo predstavništvo. Gospodarski In socialni nedostatld, s katerimi so imamo boriti, zahtevajo razumno in trezne, predvsem pa stabrtno politike, ki jo more voditi le trajen režim z jasnimi državno-političnimi cilji. Jugoslavija treba, da se zaveda sebo in svojega življenskega poziva, pa bo s svojim moralično zdravim narodom, s svojim modrim vladarjem, s svojimi bogatimi resursami, pravi otok miru in reda v razburkani Evropi. . ,
Rim, 20. junija, a. Razkritje ozadja Mattcottijcvcga umora razkriva obenem tudi nelope razmere, ki so vladale v Mussolinijevi vladi med samimi člani to vlado. Tako javlja sedaj popolarski li t ♦Popolo«, da sta so državni podtajnlk v notranjem ministrstvu Finzi in drtavni podtajnik v ministrskem predsedništvu Acerbo žo od vsega početka najhuje sovražila, kor so Aeerho, Cesaro Iiossi, general Do Bodo in dragi vsi pripadali framasonski loži, dočim Finzi niti na samo vabilo velikega mojstra Raaia Pa-lermia ni hotel pristopiti. Acerbo, Rossi in De Bono so zato napenjali vso silo, da bi čimbolj omejili Finzijevo oblast v področju notranjega ministrstvi 'u jo omejili lo na strogo upravne pošlo. In sedaj se je celo dognalo, da Flnzijovega demisijskega pisma ni pisal Finzi sam, amppk Acerbo, ki jo ustavljeno pismo predložil Finziju v podpis, češ da ga jo žc odobril Mussolini. Finzi izjavlja sedaj, da so jo Accrbu tako mudilo z njegovo odstranitvijo, ker jo bil napoti frainaso-nom, ki so zapleteni v liatteoltijev uioor.
Rim, 20. junija, j. Ju stični uradniki ves dan zaslišujejo arotirane morilco Matteottija in njihove sokrivce. Filippelli vztraja na tem, da je sicer sodeloval pri »aretaciji« Matteottija, no pa pri umoru, na katerega ni nikoli mislil. Dumini jo izjavil, da se je Filippelli onesvestil, ko je doznal 6 umoril.
Rusija in Rumunija
Bukarešta, 20. junija, s. V odgovorih na interpelacijo poslanca dr. Lupu.i o politiki Rumunije napram sovjetski vladi sta ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Duca v zbornici poudarjala, da jo Rumunija šo predno so to storilo druge države večkrat izraziia svojo željo, da vzpostavi normalno odnošaje do sovjetske Rusije. Vzpostavitev teh odnošajov pa jo naravno odvisna od tega, da Rusija prizna nespremenljivo pravico Rumunijo do Besarabije. Oba ministra- sta poudarjala izredno miroljubni značaj rumunskn politiko. Od opozicijo stavljeni predlog, naj se izreče vladi ukor je bil odklonjon s 136 : 85 glasovom.
AVSTRIJSKI PREDSEDNIK V CELOVCU.
Celovec, 20. junija, s. Zvezni predsednik dr. Hainisch je v spremstvu sckcljskcga načelnika LthVcntala dospel včeraj v Celovec, da prisostvuje svečani otvoritvi novega poslopja koroške zbornice za delavce in privatne nameščence.
ZAKAJ JE BIL USTAVLJEN «PRIMORSi<I NOVI L1ST».
Beograd, 20. junija, p. Nocoj jo ministrstvo za notranje stvari izdalo komunike: Povodom tendencioznih vesti v današnji «Pravdi» o ustavitvi .Primorskega Novega. Lista« na Sušaku objavlja ministrstvo za notranje stvari, da jc hil list v zadnjem času zaplenjen radi svojega srditega in protizakonitega pisanja, ker jc na nedopusten način kritiziral delo Njegovega Veličanstva kralja In ga vlačil v vrtinec politične borbe. V svoji številki od 8. junija te v članku, polnem strasti in mržnje, pod naslovom: »Začenja se četrti akt naše tragedije« objavil spis, v katerem Izziva razdor med srb-stvom in hrvatstvom trdeč ncistlnito, da sc je Pašič izjavil za amputacijo. V tem članku »c DitU. da bo x.l«m »lužaiujia
PROTEST FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 20. junija, a. Zbornica jo sprejela resolucijo, ki so jo predložili socialisti in v kateri obžalujejo umor italijanskega poslanca Matteottija, Ministrski predsednik llerriot je podal nekatero pridržko z ozirom na suvereniteto Ita li jc.
LABOURl'ARTY OBTOŽUJE FASISTOVSKO STRANKO.
London, 20. junija, s. Včeraj se ja vršila skupna seja predsedstva angleško delavske stranke in angleške zveze stro. kovnih organizacij, na kateri so sc bn. vili z umorom poslanca Matteottija. V*, sprejeti resoluciji sc poudarja, da jc, kdorkoli jc žc izvršil zločin, odgovorna za smrt Matteottija edinole fašistovska stranka.
D' ANNUNZIO ZAPU3CA FAŠISTE?
Trst, 20. junija, 8. Veliko pozornost jo' vzbudilo dejstvo, da je predsednik fnši-1 slovske mornariške zvezs D'Annunzio odložil predsedniško mesto. Del odbornikov jo bil solidaren z D'Annunzijem ter tudi odstopil.
MUSSOLINI BO RF.FERIRAL SENATU.
Rim, 20. junija, 1. Z ozirom nn izjave, hi jih hoče Mussolini podati pred senatom in pred poslanci svojo večino, je manjši, na odgodila spominsko svečanost za Mat' teottija na 27. junija.
vatstvo iskalo pribežališče pri Nemcih, Italijanih, Madžarih ali Bolgarih, da so ogreje in ojači ter da vse svoje sile porabi za strašen, naravnost balkanski rc-vanš ter da bo za ta slučaj na razpolago vsakemu, ki ho najučinkoviteje ogrožal srbstvo. Ker tako pisanje očividno nc more služIti jačanju narodnega čuta ob meji naše države, je veliki župan primorske oblasti na temelju čl. 138. ustavo ustavil Izdajanje lista.
REORGANIZACIJA DRŽAVNE POLICIJE.
Beograd, 20. junija, p. V ministrstvu za notranje stvari se pripravlja reorganizacija državne policije v vseh važnih centrih države, v prvi vrsti pa moderna organizacija policije v Beogradu. V to svrho se bo prihodnje dni sklicala posebna anketa katere sc bodo razen šefa javne varnosti načelnika 2ivka Laziča, Inšpektorjev Vase Lazarcviča In Lipiča ter beograjskega policijskega šefa Manoj-la Lazareviča udeležili tudi vsi policijski lavnatcljt v ostalih večjih mestih,
OBSODBA CARLIERA PRAVOMOČNA.
Beograd, 20. junija, p. Danes jc plc-num kasacijskega sodišča potrdil razsodbo sodišča I. stopnje, po katerem jc bil kapetan Carlicr definitivno obsojen na 20 let ječe.
TURŠKO-BOLGARSKA POGAJANJA RAZBITA.
Beograd, 20. Junija, p. Naša vlada je dobila službeno obvestilo, da sc jc bol-garsko-turška konferenca za sklepanje prijateljstva razbila, ker Turki niso dovolili, da se vrnejo v Tracljo vsi bolgarski emigranti, katere jc izselila Turčija pred vojno.
POGAJANJA Z MADŽARSKO
Beograd, 20. junija, p. Jutri dospe v Beograd predsednik madžarske delegacijo \V0dia11cr, da nadaliuia konference z dr- žuniu F.nuCšffi,
De Selves — predsednik francoskega senata
Poraz levice v senatu.
Francoski senat je v četrtek popoldne s 151 proti 134 glasovom izvolil za svojega novega predsednika kandidata desnice, 761etnega senatorja Gcr-main de Selvesa. Kandidat združene republikanske levice, Bienvenue . Martin, je propadel. Rezultat jo vzbudil v francoskih parlamentarnih krogih voliko presenečenje in se smatra po izvolitvi Daumorguea za predsednika republike kot nekn.ka javna odpoved sonata levičarskemu bloku in jasno znamenje. da so senat v več točkah ne strinja s Herriotovo vladno izjavo. Ko je zbornica zaznala nepričakovani rezultat volitve v senatu, je pričel naeijo-nalni blok viharno ploskati in vzklikati: »Živel senat!* Herriot sam pa je bil vedno razburjen. Poraz levice v senatu pomeni na vsak način mal poraz Ilerriotove vlade čeprav se seveda nikakor ne more trditi, da bi bil s tom ogrožen obstoj Ilerriotovega kabineta.
Justin Germain de Selves jo bil v zadnjem rekonstruiranem Poincarčje-vem ministrstvu notranji minister in je odkrit pristaš politike bivšo vlada. Rojen je bil 1. 1848. v Toulousu in se je po končanih juridičnih študijah posvetil uradniški karijeri. Njegov stric, slavni francoski državnik Frevcinet, ga je spravil kmalu tudi v politiko in mu poveril razne upravne misije in mesta Bil je prefekt v več departmaiih. ko pa je postal Freycinet leta 1890 že v tretjič ministrski predsednik, je imenoval svojega stričnika za. generalnega poštnega ravnatelja. V Caillauxovem kabinetu 1. 1911. je prevzel de Selves zunanji portfelj, ki pa ga je kmalu odloži! in povzročil pozneje tudi padec Oaillauxa, ki se je brez njegove vednosti osebno pogajal z nemško vlado. Za senatorja je bil izvoljen 1. 1009. in je razvijal kot predsednik komisije za zunanje zadeve jako živahno delovanje.
Luigi Federzoni
novi italijanski rotranji minister.
osebno napadejo in je znto večkrat skušal obvestttt Matteottlja o nameravanem napadu, česar pa mu Matteotll ni verjel, ker je mislil, da je to le fašistovski vohun. O stvari sami pa je Ilirschol izpovedal, da so bili napadalci Mattcottija Dumini, Volpl, Viola, Putata in nekateri drugi, ki so se dolgo posvetovali, kako bi napadli Matteottlja. .V torek 10. junija je Dumini pozval Hirschla na sestanek. Na tem sestanku so bili Dumini, Viola, Volpl in drugi. Ob 23. istega dno se je ponovno sestal z Duminijem, Volpijem, Putato in Mazzolljem ter Violo, ki so bili baš na tem, da zapustijo Rim in' so tudi njega pozvali, naj odpotuje z njimi. Tako se je odpeljal z njimi v Milan. Pozneje pa je zaznal, kaj se je zgodilo z Matteottijom. Hirschel se je začel skrivali in je celo stvar povedal nekemu svojemu znancu — delavcu, ki je naznanil vse policiji, kl Je aretirala ilirschia.
Oto Ilir9chel je slar 82 let, njegovi starši so Avstrijci. Rojen je v Rusiji. Pripadal jo komunistični stranki in je spočetka hotel vohuniti pri fašistih za komuniste, končno pa se je vdal fašistom in delal zanje.
Ministrski predsednik Mussolini, ki je bil obenem tudi notranji minister, je izročil te dni notranji portfelj dosedanjemu ministru za kolonije Luigi F e -derzoniju. Storil je to deloma radi svoje prevelike zaposlenosti kot ministrski predsednik in zunanji minister, predvsem pa pod pritiskom javnega mnenja radi umora poslanca Mat.te-ottija kot koncesijo opoziciji. Dosedaj je opravljal posle notranjega ministra pravzaprav državni podtajnik Finzi, ki pa je izrabljal svoje mesto za speku-lativne namene in je tudi osebno zapleten v afero Matteotti. Italijanska javnost pričakuje od novega notranjega ministra, da bo z energičnimi ukrepi saniral gnilo notranjo upravo države, jo očistil vseh elementov, ki so kompromitirali državno avtoriteto in vzpostavil red.
ITALIJANSKI SLUŽBENI KOMUNIKE O MATTEOTTIJEVEM UMORU.
Beograd, 19. junija, p. V zadevi umora italijanskega socialističnega poslanca Mat-teottija je dobil Vaš dopisnik od tukajšnjega italijanskega poslaništva sledeče uradno poročilo:
<Opozicija napada italijansko vlado zaradi slučaja Matteottija, češ da je ona kriva umora in ga izrablja v svojo korist. Toda ta slučaj obsojajo tudi vlada gospoda Mussolinija in fašisti in ga obžalujejo. Mussolini je izdal striktna navodila, da se mora preiskava končati čimprej. Doslej so prijeti že skoraj vsi krivci. Ves svet veruje v pravičnost italijanskih sodišč, ki bodo storila svojo dolžnost in preiskala vso zadevo. G. Mussolini je že davno začel akcijo, da se vse politične skupine v Italiji strnejo v eno, da se tako skupaj deluje za dobrobit domovine. Žalostni slučaj Matteottijev ne bo oviral Mussolinija, da ne bi nadaljeval svoje akcije v blagor očetnjave. V svojem poslednjem govoru v zbornici je ministrski predsednik ponudil opoziciji roko in jo je pozval k skupnemu delovanju. V stvari Matteotti se ne more pozabiti, da se dogajajo po vojni v vseh državah Evrope taki žalostni slučaji kot posledice svetovne vojne.>
DUMINIJEVI POMOČNIKI.
Milan, 19. junija. Milanska policija je aretirala nekega inozemca, ki je bil najavljen in pozvan pod imenom IHrsch-wald, o katerem pa Be je pozneje dognalo, da je njegovo pravo Ime Hirschel, rodim iz Avstrije, ki pa je dolgo živel v Rusiji. Hirschel jo izpovedal, da jo bil najet od Dnmlnija, da je zasledoval po-sian-a Matieotiija. Pozneje je Izvedel, da preti poslancu nevarnost ali da mu odvzamete važno listine ali pa da aa celo
Napetost v Rumuniji
Dasi so so izkazalo vesti, ki so se pred tremi tedni razširile, naznanjajoč revolucijo naroda v Rumuniji, kot ne-resnične, vendar je res, da vlada v državi velika napetost, ki ima svoje vzroke v politični in gospodarski strani. Doslej se res niti na enem mestu še niso dogodili kakršnikoli nemiri, ali situacija je taka, da lahko postane že v bližnji bodočnosti zelo nemirno.
Novejša poročila slikajo gospodarski položaj Rtununije kot posebno težaven. Dasi se je Bratianova vlada toliko trudila, da spravi državne finance v red, zaznamujejo državni dohodki še vedno ogromne deficite. Zadnji mesec so ostali mnogi državni uradniki brez prejemkov. V nekaterih garnizijah cclo oficirji še niso prejeli plačo za ta mesec. Opozicija dolži finančnega ministra Vintile Braciana, da je kriv teh težav, zlasti pa pojava, da rumunski lej še vedno stalno pada in da država no more dobiti kredita v inozemstvu. Pri tem ga dolže krivde, da se Rumunija dosledno brani plačati državne dolgove v inozemstvu, kar silno slabi njen ekonomski ugled in kar jo dovodlo do neljubih konfliktov z Italijo in Anglijo.
Ta ekonomska depresija je dovedla tudi do silno draginje. Sodaj, to je sredi junija znašajo cene življenskim potrebščinam dvakrat toliko kot pozimi. Vrh toga obeta letošnja žetev silno slabe rezultate, ker jo dolgotrajna suša prav tako kot v mnogih predelih Rusije, učinkovala katastrofalno, osobito v vzhodnem delu države. Strokovnjaki napovedujejo, da bo morala Rumunija Iotoe sama uvažati žito, dočim običajno silne množine izvaža.
Te ekonomske neprilike skuša izkoristiti opozicija, da strmoglavi Braciana in njegov režim. Pri tem je nastalo'upa. nje, da se bo moglo to zgoditi celo s pomočjo krone. Rumunski kralj je namreč o priliki svojega obiska v Londonu v nekem govoru, govoreč o naravnih bogastvih Rumunije, povabil formalno angleški kapital, naj sodeluje pri njih eksploataciji. Ker je sedanja Bratianova vlada vedno nasprotovala pritegnitvi tujega kapitala, se je smatralo, da pomeni kraljev govor desavuiranje vladne politike.
Opozicija pa so sama energično pripravlja na borbo z liberalno vladno stranko. Najbolj samozavestna je ljudska stranka, ki jo vodi znani general Averescti in ki upa, da potegne kmet-ske množice za seboj. Dalje je značilna fuzija, ki se je bač te dni — po tolikih ponesrečenih poskusih — dosegla med erdoljsko narodno stranko, nahajajoč o se pod vodstvom Vajde Voevoda, in kmetsko stranko, ki ima doslej pristaše le v starih pokrajinah. Tretja velika stranka, ki ima največje ša.nse za uspeh, sc je stvorila nedavno na temelju fuzi-je med narodnodemokratsko prof. U. Jorge in stranko bivšega komunista Argetoianu in se pod imenom nacijo-nalno ljudske stranke pripravlja, da prevzame pod vodstvom prof. Jorge vlado po padcu Bratiana.
Rumunijo čakajo tedaj hude politične borbe, (ločim je situacija vapričo ekonomskih in vnanjih neprilik že sedaj težavna.
Politične beležke
+ Zakaj so klerikalci zlorabili trboveljske dogodke? Kakor september-ske dogodke, so klerikalci za svoje stran karske namene Izkoristili In zlorabili tu di trboveljske. Mi smo že takoj po žalostni tragediji opozarjali na ta namen klerikalcev, sedaj pa Jc jasno videti, da so klerikalci porabili trboveljsko nesrečo predvsem za svojo agitacijo pri občinskih volitvah. V svestl sl slabe svoje pozicije med ljudstvom, so pred vsem toliko pisali In bobnall o Trbovljah, da so oči svojih volllcev obrnili proč od svojega kuluka, proč od tigrovske politike, kl je prinesla zadnje leto našemu Ijud stvu toliko škode, na drugI strani so pa klerikalci mrtve In ranjene komuniste porabili naravnost za volilno agitacijo proti samim komunistom In socialistom, kar sc Jc zlasti pokazalo v D. M. v Polju, na Jcžici In na drugih voliščih, kjer so bili delavski glasovi. Uspe1! tega, da so sc klcrikalci okoristili na trboveljskih dogodkih, ia bil tur c j sama ta. da. *oJ kiatskeaa
škodovali socialistom In komunistom, dočim naprednjakom, zlasti pa JDS niso prav nič škodovali. Stara resnica Je, da s klerikalci nI' dobro skupaj češnje zobati. Tudi delavci sedaj lahko vidijo, da so Jim klerikalci pozoball meso, njim so pa pustili peške.
+ Ljubljanski škof težak milijonar. Koliko so klerikalci pisali o siromaštvu ljubljanskoga škofa, četudi je znano, da Ima škof v Gornjem gradu večstomili-jonske vrodnosti samo po gozdovih in da tudi sieor no je samega krompirja v oblicah. Sodaj je škof kupil šo »Katoliško tiskarno« za 19 milijonov tor zopet dokazal, da ima denarja kakor peska. Ljubljanski škof jo s tem, da jo sedaj kupil še tiskarno postal eden najbolj raznostranih podjetidkov. V St. V'du kuha v jeseni iz sadja žganje in ga kor na debelo razpečara med »dobro slovensko ljudstvo«, v Ljubljani jo škof eden glavnih delničarjev hotola »Union«, i;jer so pozimi z največjo vnemo ploM> Biy-mi, tango, fox-trot, java in drugi moderni plesi na škofijski podlagi, r Gornjem gradu prodaja na dobelo les, v Medvodah pa mleko. Pri vsoj toj razsežni podjetnosti gospoda knozoškofa, pa njega davčni vijak le malo pozna lil je bolj namenjen za posvetne ljudi, ne pa za tako visoke cerkvene dostojanstvenike. Ako bi škof samo nekaj te^a, kar jrca dal svojim kaplanom, bi bili uajudobnej-še preskrbljeni z v6om in bi jim no bilo treba ljudstva nadlegovati s farovško tlako, ki se imenuje bera.
+ Kakor bl odrezal. Doscdaj Je bil »Slovenec« šele dvakrat, «Domoljub» pa samo enkrat zapljenjen in vendar tak preokret v klerikalni žurnalistiki! Dočim so prej klerikalni listi dan za dnevom grdili in psovali državo in njene funkcio« narje, je sedaj ta gonja kar čez noč prenehala, kakor bi odrezal. To se zlasti opaža na mariborski »Straži«, ki je že v par številkah tako dostojna, da se je treba kar čuditi. Sedaj gospodje menda vendarle vidijo, da so tudi zanje postave tu. Ako bo državna oblast čuvala inter« esc države, kakor je to njena dolžnost, potem bodo pri nas hitro nastale prav znosne razmere, ko bo mogoče z ljudmi tudi raznih strankarskih pripadnosti go< voriti pametno besedo o javnih vpraša« njih, kar do sedaj ni bilo mogoče. Od« govorni uredniki klerikalnih časopisov, ki so sami poslanci in so do sedaj lahko nemoteno kradli čast in poštenje, so se sedaj začeli tudi zavedati, da bo kmalu konec njihove imunitete ter da pride tudi zanje kazen, pa so postali previd« nejši v svojih listih. Lc malo časa jc treba, da se pri nas spoštuje zakon, pa bodo klcrikalci šc krotki kakor jagnjeta. Poznati je treba te tiče! Le, če vidijo, da ni nikogar, ki bl branil avtoriteto države in njenih oblasti, so drzni ln brez« obrazni, čim pa vidijo resnost in zakon tudi v praksi, zlezejo pod klop kakor politi cucki.
Demokratskemu
učitelj stvu!
Klub demokratskih učiteljev v Ljubljani je na svojem sestanku dne 14. junija uvidel nujno potrebo, da v svojem klubu organizira vse slovenske tovariše in tovarišice demokratskega mišljenja.
Potreba te organizacije je iz stanovskega, kakor političnega vidika potrebna in nujna. Naša UJU je strogo nepolitična stanovska organizacija, ki zastopa interese celokupnega učiteljstva ne glede na politično mišljenje posameznika.
Poleg dela v šoli se po veliki večini posveča učiteljstvo tudi izobraževalnemu in političnemu delu Izven šole. Ker so pa mora učiteljstvo pri tem plemenitem delu za narod obupno boriti z raznimi strankami brezdomovinskih programov, mu hoče naš klub nuditi pri tem delu vsestranske pomoči.
Tovariši! Za domovino nI nobena žrtev prevelika! Poklicani smo, da zaustavimo vso navale razdirajočih brezdomovinskih strank. Po svojem zvanju pionirji prosvete, svobode, napredka in v prvi vrsti jugoslovanske nacionalnosti, smo poklicani in dolžni, da zapeljanemu ljudstvu odpiramo oči, ga navajamo k Iju-hezni do domovine in mu pokažemo v pravi luči njegove demagoške zapeljiv-ce. Ne smemo več mirno gledati, kako razjeda črv črnega brezdomoeinstva zdravo telo našega kmota, niti dopuščati prekrlžanih rok, da tira. rdeči boljševizem zaslepljenega delavca v brezupno komunistično in republikanske avanture!
Se nas je idealnih nacionalistov in prav v našem »Klubu demokratskih učiteljev« se zbira taka neomahljiva četa. Ta klub bodi skupno srco demokrat.ske-
a učiteljstva, ki naj utrlplje v poslednji sloveiiski vasi ter seje jugoslovansko demokratsko misel širom naše ljube domovine!
Tovariši, tovarišice! Javite takoj svoj pristoj! Pred sklepom šolskega leta moramo biti z organizacijo gotovi, zato ne odlašajte niti on dan. Takoj po priglasitvi prejmete potrebno število pristopnic. Po večjih krajih se prijavite skupno. Vso dopise pošiljajte na naslov: •Klub demokratskih učiteljev«
Ljubljana Kongresni trg št, 1., »Kazino«.
V soboto dne 14. junija je imel »Klub demokratskih učiteljev« v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti dobro obiskan sestanek. Klubov predsednik je v daljšem roforatu utemeljeval potrebo stanovsko - politično organizacijo ter zlasti važnost organiziranja vsega demo.
učitelistva Soclasau «e ie
sklenilo, da se ta organizacija takoj izpelje. Pri tozadevni debati se je s poudarkom ugotovilo, da klub ni niti naj manj naperjen proti UJU, kl je in bo naša prva in najvažnejša stanovska organizacija, klub pa stanovsko - političen. Več soglasno sprejetih predlogov se je oddalo vodstvu JDS.
Novi, deloma razširjeni odbor se je konstituiral sledeče:
Blagajno Janko, predsednik; Tratar Josip, podpredsednik; D. Kališeva, bla-gajuičarka; Marok Alojzij, tajnik; Jeloiic Luka, Kanto Matko, Novak Alojzij, Bo-hinec Edvard, Legat Stanko — odborniki.
Po svetu
—	Sovjetska zastava v Benetkah. Včeraj se jo na mednarodni umetniški razstavi v Benetkah otvoril ruski paviljon. Navzoč je bil tudi ruski poslanik v Rimu Jurjenjev s soprogo. Na paviljonu so razvili rusko sovjetsko zastavo.
—	Položaj v Bolgariji. Italijansko časopisje si da poročati iz Sofije, da je položaj v Bolgarski v resnici zelo kočljiv. Agrarci in komunisti uporabljajo vsa sredstva, da bi dvignili narod k revoluciji. Vlada koncentrira čete. Bolgarija se nahaja pred novo revolucijo. Ministrski svet je v permanenci in razpravlja o merah proti agrarcem in komunistom. Tudi med častništvom in vojaštvom so množe simpatijo za agrarno stranko.
ka posestnlca, ki Je zadevo tako) Bazo« nlla orožnikom. Ko Je Horvat opazil, da so mu na sledu, sl ie prerezal vrat lijj so ga našli potem nezavestnega. Po okre« vanju v Murski Soboti so ga Izročili soj dlšču v Mariboru.
Porotniki so potrdili vprašani« hudo. delstva umora In Je bil obtoženec obso< Jen na smrt na vešalih.
Pohotnež.
Danes se je nadaljevala razprava, kl Je bila 10. Junija prekinjena, proti 18 letnemu hlapcu Lovro Kukovcu, kl je služil pri posestniku Jakobu Kurbusu pri sv, Lenartu v Slov. Goricah. Dvakrat Jo spolno zlorabil domačo komaj petletno nezakonsko hčerko. Obsojen je bil na eno leto težke Ječe.
Porota
Maribor, 20. junija.
Velika poneverba.
Dne 16. aprila je poslal carinski uprav nik Emil Tomšič v Zg. Radgoni finančnega dnevničarja Ivana Kislega, ruskega begunca, na pošto, da odda 288.000 Din za centralno carinsko blagajno v Mariboru. Denar se ic nahajal v kuverti, ki je bila zapečatena po predpisih. Kl-sly je vzel s seboj tudi denarno knjigo, v katero zabilježl poštni uradnik sprejem. Sc Istega dne pa je Tomšič zvedel na pošti, da jc bil Kisly siccr res na pošti, ni pa oddal nobenega denarja. Takoj je bilo ugotovljeno, da je K!sly porabil star recepis, ga popravil in v trenotku, ko se Je uradnica Angela Mlakarjeva odstranila od svoie mize, vzel štampilj-ko in z njo opremil recepis. Kisly je bil nato aretiran in so našli pri njem šc celo vsoto razven 1000 Din, kl jih Je najbrže skril ali pa zgubil.
Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva tatvine. Obtoženec je bil obsojen na 2 leti težke ječe.
Tat lz navade.
Ključavničar Alojzij Cop, star komai 22 let, je že znan delomržen individij, ki se jc največ klatil ln kradel po Avstriji in osrečil končno s svojim pose-tom tudi mariborsko okolico. Meseca novembra 1923, ko je bil izpuščen Iz mariborskih zaporov se Je sešel na Pra-gerskem z nič boljšim tovarišem Vin-cencom Kricgerjem, s katerim sta takoj napravila načrte za več vlomov. Najprej sta se spravila na vinogradsko hišo Elizabete Muhlelsnove, v katero sta vdrla skozi zamreženo okno ln odnesla za približno 10.000 Din najraznovrstncjšlh predmetov, ki sta Jih po večini skrila v Zitečki vasi v bližnjem gozdu. Kmalu nato sta se oba nepridiprava pojavila v Zg. Voličinl, kjer sta vdrla v graščino Hrastovec ln se polastila tamkaj raznih starinskih predmetov precejšnje vrednosti, ki sta jih deloma razprodala, deloma skrila v gozdu, deloma pa odnesla s seboj v Maribor. Tretji vlom sta Izvršila decembra meseca v graščino Vlltovž na Slemenu, last Otokarja Barla. Z lesenimi drogi sta razmaknila železne križe na oknu In prišla tako v notranjost. Orad sta takorekoč oropala in znaša vrednost ukradenih stvari preko 90.000 Din. Dočim se je Kriegeriu posrečilo pobegniti v Avstrijo so orožniki Copa kmalu Izsledili in ga izročili sodišču. — Cop je skušal tik pred porotno razpravo pobegniti iz zapora. Ker pa se mu to ni posrečilo, si je hotel prerezati žile in sc na vsak način ogniti obsodbi, ki se je Je očividno silno bal. Pred par dnevi je pričel stradati, pri današnji razpravi pa Je flngiral zblaznelost. Poklicani sodni zdravnik je Izrekel možnost slaboumnosti in jc bila razprava zato preložena Obtoženca pa bodo prepeljali v umobolnico na Studencu.
Smrtna obsodba.
Zavratni umor v Križevcih.
40 letni hlapec dr. Lebarja, Janoš Horvat, Iz Križevccv, ie bil navzlic temu, da ima z neko drugo žensko že dva nezakonska otroka, strastno zaljubljen v dr. Lebarjevo deklo Marijo Zadravec, ki pa ni marala zanj In Je Imela raje hlapca Mihaela Kardlnarja, kl je tudi vodil gospodarjevo posestvo. Med obema hlapcema je prišlo radi tega kakor tudi radi raznih drugih malenkosti ponovno do razprtije ln Je Horvat ob takih prilikah ponovno Kardlnarju grozil z ubojem, kar Je 3. maia tudi v resnici storil, Okrog enih ponoči sc ic podal Iz kravjega hleva v konjski hlev, kjer je ležal Kardlnar. Ko se je prepričal, da Je vse tiho In da Kardlnar spi, ga Je udaril gnojnim krampom po glavi. Zadel pa ga je očividno slabo, ker se ie Kardlnar dvignil v postelji. Ker pa tudi drugi udarec nI imel zaželjenega uspeha, Je Horvat potegnil 4io2 In ga potem zaklal. Po strahovitem umoru je morilcc pobegnil v Iljaševski gozd, kjer Je legel na kup stelio. V takem položaju sa ie našla ne
Vpisovanje na srednjih šolah
*	Na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg ti, II. nadstr., se bo vršilo vpi-sovanje učenk za šolsko leto 1924.-1025. dne 1. in 2. septembra 1924. obakrat od 8. do 12. iu od 14. do 17. ure. Učile se bodo sledeče tehniko: Kljekljane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet, biserna dela in kompozicije s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let staro in naj prinesejo s seboj krstni list iu zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine in šolnine nI. Podrobnejša pojasnila daje zavodovo vodstvo. Razstava šolskih iz-delkov se bo vršila ob času letošnjega velesejma od 15. do 25. avgusta.
*	Državna gimnazija v Mariboru. Spre-jemni izpiti za I. razred se vrše dne 30. junija (pondeljek) točno od 10. ure dalje v gimnaziji. Vpisovanje za te izpito bo v nedeljo dno 29. junija od 10. ure dalje v ravnateljevi pisarni ali tudi še v pondeljek do 10. ure. Morejo se pa tudi že prej poslati po pošti na ravnateljstvo vpisne listine, to je krstni (rojstni) list, ki dokazujo, da ho učenec v letu 1924. dokončal vsaj 10. leto, nadalje zadnje šolsko, nalašč za sprejem v srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim, ki pošljejo to listine prej, se jo treba osebno zglasiti šele naravnost k izpitu, dno 30. junija. Sprejemni izpiti se vrše tudi 30. avgusta.
20. junija: ZAGREB. V devizah tendenca čvrsta. Tečaji so poskočili zaradi večjega povpraševanja. Ponudba je bila precej majhna. Narodna banka je intervenirala v manjšem obsegu v poedinih devizah, a nekoliko več v devizi na Švico. Promet je bil srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj in Švico. V oteklih je bila tendenca dalje slaba. V bančnih papirjifi je bil promet nekoliko večji in se je trgovalo po starih tečajih. Notirale so devize: Dunaj 0.11895 do 0.12095, Bruselj 402.5 do 407.5. Budimpešta 0.09 do 0.11, Bukarešta 34.75 do 87.75, Italija izplačila 365.75 do 368.75, ček 865.25 do 368.25, Kristijanija O do 1165, London izplačilo 366.45 do 369.45, ček 366 do 369. New-York ček 84.2 do 85.2, Pariz 457.5 do 462.5, Praga 248.75 do 251.75, ček 248.5 do 251.5, Stockholm 0 do 2275, Švica 1499.6 do 1509.6, ček 1496.3 do 1506.3; valuto: dolar 83.25 do 84.25; elekti: Primorje 75 do 80, Trgo 34 do 38, Eskomptna 126 do 128, Hipo 65 do 65.5, Jugo 115 do 119, Praštediona 915 do 917.5, Etno 133 do 134, Slavenska 110 do 115, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 120 do 125, Du-brovačka 825 do 850, Narodna šumsl« 90 do 95, Gutmann 890 do 900, Slavonija 101 do 102, Sečerana 1090 do 1100, Isis 60 do 62, Nihag 95 do 100, Slaveks 330 do 355, Strojne 165 do 175, Trbovlje 580 do 600, Union 700 do 750, Vevče 0 do 161, 7 odst. posojilo 65 do 65.5, agrarne 23 do 28.5, Vojna škoda 131 do 132.5.
BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrsta. Povpraševanje je bilo veliko in pokrito večinoma s strani privatnih bank s pomočjo Narodne banke. Notirale so devize: Amsterdam 3180 do 8200, Dunaj 0.1197 do 0.1199, Budimpešta 0 do 0.11, Ženeva 1499.5 do 0, London 865.75 do 368, Milan do 368.5, Pariz 457 do 460, Praga 251.75 do 252, Sofija 59.5 do 60; valnte: dolar 84, aK 0.12 do 0, levi 60 do 0, funt 354 do 0, francoski frank (srednji tečaj) 459; efekti: 7 odst. posojilo 67 do 07.75, agrarne 23 do 24, Vojna škoda 0 do 189.5.
CURIH: Beograd 6.725, New-York 564, London 24.47, Pariz 30.40, MIlan 24.45, Praga 16.625, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.50, Sofija 4.10, Dunaj 0.00794.
TRST: Beograd 27.25 do 27.55, Dunaj 0.0322 do 0.0332, Praga 68.40 do 68.80, London 115 do 115.85, New-York 23.05 do 23.15, dinar 27.25 do 27.55, 20 zlatih frankov 87.75 do 88.25, uradni tečaj zlato lire 445.35.
DUNAJ: Beograd 836 do 840, Berlin 16.65 do 16.95, Budimpešta 0.80 do 0.86, Bukarešta 310 do 812, London 808.300 do 809.800, Milan 8064 do 3076, New-York 70.985 do 71.185, Pariz 8852 do 8868, Praga 2105 do 2115, Sofija 518 do 522, Curih 12.595 do 12.645, dolarji 70.460 do 70.860, lire 8070 do 8090, dinarji 833 do 839.
PRAGA: Beograd 40.325, Rim 147.75, Pariz 183.50, New-York 84, Curih 603.25, BERLIN: Beograd 4.99, Praga 12.37, London 18.205, New-York 419.
LONDON: Beograd 862.50, Berlin IS.ISh Milan 100.6, New-York 438.9, Dunaj 801 tisoč, Budimpešta 865.000.
KEW-YORK: Beograd 119, Berlin 2*. London 433.4, Pariz 538.25. Milan 428.2o. Dunai 14. Prosa 295.60.
Nasi
Krvava procesija
V Horjulu so se fantje stepli radi bandera. — Petarda iz zvonika.
Iz Horjula nam poročajo:
Sedaj smo že tako daleč, da so pričeli fanatični klerikalni župniki smatrati procesije v kojili se nosi Najsvetejše, za politične obhode. Sledeča zgodba se je pri nas pripetila na Telovo:
Stara fantovska pravica je, da pri nas mladeniči lz Horjula nosijo bandero p;i procesiji Rešnjega Telesa. Fantje sma-trazo tudi v drugih krajih to funkcijo kot nekako svojo versko dolžnost ln kot častno službo ter so na svojo staro pravico naravno jako ljubosumni. Lahko si torej predstavljate kakšno razburjenje je med njimi nastalo, ko je župnik Prane Nastran naenkrat izjavil, da oni ne bodo letos nosili bandera, češ da te časti niso vredni, ker pri zadnjih obč. volitvah niso hoteli voliti gospoda fajmoštra in njegovih kandidatov. Da fante še bolj osramoti in poniža je župnik odredil, da naj nosijo bandero — orlici. Fantje so se predobro zavedali, da božja čast nima ničesar opraviti s klerikalnimi kandidati in zato je prišlo pred procesijo tik pred :erkvijo do prerekanja lu prerivanja, kl il se bilo končalo brez vsakili posledic, da niso nekateri nahujskani klerikalni nožjt z županom Bastlčcm na čelu se iagnali na fante lil pozabivši na visoki jraznik ter vse ozirc izzvali prelep, ki ,e v hipu spremenil svečanostim razpoloženje v pravo domačo bitko. Mesto žvenkljanja zvonov so se začule iz vrst klerikalnih pobožnjakov krepke klctvice in mesto slavnostnih pesmi sc jc razlegal po prostoru krik in vrišč. Posledice niso izostale: Sest Hudi le bilo ranlenili, četudi ne baš težko. Napredni fantje in možje, ki so se mirno branili so se izkazali trezne ln pametne. Akoravno bi bili z lahkoto odbili naval nahujskanlh klerikalcev, so z ozirom na velik praznik ln na svečano priliko ter spoštovanja vredni prostor odnehali, pustili bandero ter tako omogočili, da sc je procesija lahko pričela.
Baš se je bila proccsija odmaknila od :erkvc, ko se je izza cerkve začul mo-ian pok. S cerkvenega zvonika je padla petarda ali raketa (kaj je bilo se ne ve), ki sicer nI nikogar ranila, katere eksplozija je pa vendar pobila nekaj šip na cerkvi. Tik cerkve je nastala v zemlji kakor skleda velika vdrtina. Kaj so nameravali klerikalci z vprizoritvijo tega »atentata« nI povsem jasno. Morda bl radi sedaj obdolžili napredne ljudi, da so hoteli razstreliti procesijo...
Orožniki so takoj vso zadevo preiskali. Dognano je, da se je z zvonika že opetovano streljalo. Tokrat so bili v zvoniku sainl župnikovi pristaši. Tudi s tega stališča so orožniki vodili preiskavo, ali nI morda pretepu kriv - alkohol. Ugotovili pa so, da so bili fantje povsem trezni. Navzlic temu je oblast odredila, da morajo biti v Horjulu gostilne žc ob 9tih zvečer zaprte — kakor da bi šlo za izbruh kakšnih nemirov ali puntl
Neposredni vzrok obžalovanja vrednega dogodka leži v obnašanju župnika, ki vedno seje nemir in prepir v nekdaj tako složni farl ter je brezobzirno poskusil odpraviti stare običaje, da zadosti svojim klerikalnim strastem, akoravno je (če ni prišel naravnost z meseca) moral vedeti, da bo njegova prepoved izzvala hudo kri.
' Ozlr na vero In cerkev pa je bil temu gospodu deveta briga in raje je povzročil pohujšanje, nego da bi se bil vsaj pri procesiji izkazal za miroljubnega. Ali bo sedaj škof, držeč se svetopisemskega navodila, tega župnika kaznoval, odstavil odpoklical? Kaj še! Oospod Nastran bo dobil še pohvalo! Klerikalizem nad vse, tudi nad vero In cerkev! Kdaj se bodo inašl trcznejšl duhovniki (In gotovo jih je še nekaj) zganili ter povzdignili svoj svarilni glas?
K občinskim volitvam v celjskem sodnem okraju
V potvarjnnju resnico so klerikalci naravnost mojstri. Gotovo se prav dobro sklada s katoliško moralo in kate-kizemsko dektrino, ako so lansirali po beograjskih listih vest, da je bila pri občinskih volitvah v ljubljanski okolici predložena po vseli občinah samo dr. Koroščeva lista in ako to zlagano vest prevzemajo colo tako resni časopisi, kakor je n. pr. »Prager Presse*. Silno boli klerikalce tudi občuten poraz pri občinskih volitvah v celjskem sodnem okraju, kjer jo stranka »večino slovenskega ljudstva* dobila samo okrog 45 </p vsoh oddanih glasov. Zadnji »Slovenec« skuša ta poraz prikriti z že neznano klerikalno matematiko. V Tehar-jili n. pr. porazdeli občinske' mandate tako, da jili prizna 108 klerikalnim glasovom 9, 112 socialističnim pa samo 8. Na ta način skuša ustvarili klerikalno večino. V Draimljnh je bila vložena ona sama lista pod imenom »Napredna gospodarska stranka» in ima določenega žo tudi napredn.*!ka, za župana. »Slovenec« vleče svoje bneke, da imajo večino klerikalni nristnši.
Pri svojem poročilu smo bili celo tako ozkosrčni, da smo, ker nismo imeli podrobnih podatkov, prišteli Gotov-ije, kjer so je sklenil kompromis med klerikalnimi in naprednimi volilci, med občine s klerikalno večino. Kakor pa se nam naknadno poroča, jo tudi v tej občini zagotovljena napredna večina.
Šo enkrat, pribijemo rezultat n zad njih občanskih volitvah v celjskem sodnem okraju in vsakdo ga lahko z navedenim popravkom prekontrolira cclo po »Slovencu«: Od 23 občin jih je v naprednih rokah 13, v klerikalnih samo 10. Od zadnjih skupščinskih volitev 1923 so klerikalci v tem sodu cm okraju v občinah, kjer so se volitve vršile, padli za najmanj 1100 glasov, napredni glasovi so pa narasli za okrog 500 glasov. Nepobit.na resnica (priče na razpolago) je ^nadalje, da so klerikalci v občini Celje okolica trdno pričakovali, da dobijo absolutno večino, a dobili so o.l 33 mandatov samo 12. Resnica je pač ona hčerka božja, ki so je že davno skregala s klerikalnim časopisjem.
Čaru ga pred sodni j o
Danes bo sodba razglašena.
Danes ob 10. dopoldne izreče osiješki senat, sodbo nad Carugo in njegovimi pajdaši. Kakor se splošno pričakuje, da bo senat celotno udovoljil kazenskim predlogom državnega pravdnika ter poklonil Carugi in četvero pajdašem vrv, ostalim pa večletno ječo, bo s tem tudi končni rezultat tega doslej največjega senzacijskega procesa v naši državi presneto obilen.
Vočigled današnjemu čitanju sodbe so je v Osiieku in okolici interes za Carugo, ki je zadnje čase začel naglo plahneti, zopet dvignil. Ugiba se še marsikaj, prirejajo se stave, širijo se na tudi vsakojaka namigavanja in skrivnostne napovedi, ki jim je edini namen, da se ljudstvo razburja. Povod temu je deloma senatova odredba, da se bo radi verjetnega navala publike pripustilo le omejeno število ljudi v raznrav-no dvorano, kar jo povsem umljivo. Ljudstvo 111 povrhu še časopisje pa je hitro skovalo verzijo, da so senat boji kakega napada Camffinili skritih zaveznikov. ki bi se utegnili pomešati med ostalo publiko. V ostalem na so predsednik senata dr. JI a r k o v i č, državni pravdnik T o m i 6 in poedini funke.ijonar.ii med ostalimi bedastimi dopisi številnih interesiranccv širom Jugoslavije, med katerimi se je — kakor je oni dan navedel naš poročevalec — i slovensko ženstvo prav čudno
izkazalo, res prejeli tudi večjo število anonimnih pretenj in izjav, da bo »zavezništvo* Carugo na vsak način osvobodilo. Da se prepreči slehern neumesten incident, bodo slražo pojačeue.
Caruga torej nikakor 110 uide svoji usodi in pričakovati je, da se bodo docela obistinile besede državnega pravdnika, ki je v obtožnem govoru poudaril: »Smrt na vešalih! Ta strašna beseda bo storila, da bo vztrepetal tudi Jovo Caruga. Dojem to kazni pa bo še vočji, s Carugo tu lia obtožni klopi bodo vztrepetali tudi ostali Caruge na svobodi, ki v sebi študirajo svoje zločinske duše, 110 bi 11 se ravno v slučaju povoljnejšega izpada izplačalo slediti Carugi ... Ta strašna besfda pa, posebno ko so bo pretvorila v šo straš-nejše dejstvo, bo kakor čarobna palči-ca očuvala družbo prod novimi zablodami, novimi Carugami. Da, to jo edina kazen, ki ne dovoljuje in onemogoča, da bi se zakrknjen zločinec, ld je svojo grešne roke tolikokrat okojial v nedolžni krvi, ki je roditelje vpričo otrok in moža vpričo ženo umoril, brez usmiljen,ja in pardona uničeval nedolžna življenja, — da bi se tak zločinec šo kdajkoli vrnil v človeško družbo. Smrtna kazen — dura lex, sed lex (trd zakon, toda zakon)! Ampak pravica, in samo pravica, vzdržuje svet, državo, mosta in človeško družbo!« ... V analih jiašo kriminalistiko, ki so vendarle obsežni, ni slučaja take razbojniške ro-niantike, kakor je Carugova, tako silno in drzne, opasno in zl»bne4 tako dolgotrajne in v V.lu tako plodne, ki ni poznala niti meje razuma niti srca niti usmiljenja. To jo senzacija no samo gledo na smelost razbojniških pajdašev, temveč, i gledo divjaštva in cinizma cele razbojniške bande, ki ji je končno vendar prišel dan končnega obračuna, dan plačila po božjih in ljudskih zakonih, dan, ko jih jo pravica zgrabila s svojimi železnimi rokami in pritirala na odgovor. Blizu je zdaj tudi dan, ko bo končno vendar pravica zmagala nad hudobijo in propalostjo, dobro nad zlim.«
žalosti in veselju. Vso tri so jo nato zopet uvedle v družbo in bilo je mnogo
jela, četudi brez težkega dela. Nekega dne pa se je polotilo Gabrijolco močno domotožjo in stopila jo na vlak, da so popelje pogledat «stare krajo«. Vozila se jo in vozila in skočila v Ljubljani raz voz z velikansko škatljo v roki. Hitela jo k neki znanki v Trnovo in so saino včasih malco nezaupljivo ozrla preko rame nazaj. Toda ljudje, ki so stopali za njo, so imeli vsi zaupljivo in dobrovoljne obrazo iu Gabrijelcl jo zrasla korajža. Ko je stopila v sobo svojo prijateljice, jo visoko zavihala nosek, kakor se spodobi za ponosno gospodično, ki pride polna novih oblek iz Zagreba. Odprla je škatljo in razde-vala stvari po mizi. Vzela jc v roko ročno torbico, pogledala, preštela: 500 dinarjev. Za bluzo si je dala srebrno uro, nato pa izložila svileno jumporje, krila, čevlje, lepe belo srajčke, ruto itd. Vse to je moje, draga moja dušica, je dejala prijateljici.
Ko pa jo ravno s povzdignjenim pr-stoan kanala na pisano robo, sta stopila v sobo mož postavo in jokajoča okra-denka, neka revna gospodična iz Laz, kar jo imelo za posledico, da se je Ga-brijelčica vsedla vsled presenečenja na bližnji stoli in milo zastokala. I\>tem pa so je oddahnila ln planila proti gospodični: »Ali Vam jo šo kaj slabo? Ve-ste. samo spravit sem prinesla to-le Vašo škatljo k svoji znanki tnkaj-le, ker sem mislila, da boste morali v »špi-tal».» Mesto oškodovanko pa je odgovoril hudi mož in ji pojasnil tako-le: »Ne. gospodični ni nič več slabo. Pač pa bo postalo sedaj slabo Vam, kajti Gabrijele«. VI greste z menoj!« In tako jo res! Gabrijele! je postalo sedaj res slabo in ta slabost bo trajala dokaj dolgo.
Predsednik senata dr. Markovič,
Presenečenja ...
Ljubljana, 20. junija.
Gabrijclca V. z Viča je že nekaj časa živela v Zagrebu, kajti Ljubljana ji jo postala žo zoprna. Tamkaj se je metuljčkala po cestah na okoli, dokler je nekega dne niso spravili v Vino-gradsko bobiico, koder so jo čez nekaj tednov s primernim podukom, pa vendar ljubeznivo odslovili. Gabrijclca jo napravila lep poklončck in sc znašla zopet med vrv; čo pisano množico. Na solncu je bilo vroče in njena baržiuia-sta kapica ji ni dajala nikake sence. Pa ni bilo pomoči, zastonj nikdo ničesar ne da, če je šo tako bogato založen s tem in onim.
Nastala je noč in Gabrijclca se ni vedela nikamor obrniti. Za nekim oglom pa je končno le naletela na neko prijateljico njene vrste, ki ji je vesojo prožila roko. Po temeljitem izpovedovanju življcnskih neprilik pa tudi veselih epizod, jo je prijateljica povabila s seboj na svojo stanovanje, čigar gospodar je bil neki čevljarček v Draškovičevi ulici. Tamkaj jo našla še dvo sestrici v
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Mariborsko gledališče.
Sobota, 21.: »Traviata«. D. (Zadnjič v sezoni.)
Nedelja, 22.: »Namišljeni bolnik«. E. — Celjsko mestno gledališče.
Sreda, 25.: »Snegulčica«. Začetek ob pol 16. uri. __
Umetniška razstava Sterle-Kepič v Ljubljani. Danes ob desetih se v Jakopičevem paviljonu otvori umetniška razstava slik-portretov in plastičnih del iz kiparstva, ki jo prirejata akad. slikar Franjo Sterle in akad. kipar Alojzij Repič. Kazstava ostane odprta do inkl. 10. julija.
Zadnjič v sezoni so uprizori danes 21. junija krasna Verdijeva opera <Tra-viala». Pri tej priliki se uprizori ta opera v modernih kostumih. Ker v prihodnji sezoni <Traviata> najbrže ne bo na repertoarju, da gledališka uprava vsem •bonentom možnost, da se pri zadnji predstavi cTravlate« lahko poslužijo kuponov.
Celjsko mestno gledališče. V torek, dne 17. t. m. so gostovali na celjskem odru Člani ljubljanske drame z Moluar-ievim <Vragom». Igra ja Celjanom žo Mana, radi tega jo bil tudi obisk zelo (lah. Kazen tega konec sezone ni nrirne-
ren za ponavljanje že vprizorjene igre in bi bila gotovo bolj uspela kaka prvovrstna noviteta. Potek predstave je motila predvsem praznina, nadalje predolge pavze. Vraga je igral g. Skrbinšek izborno in premišljeno, vendar nekoliko pretirano po glasu in mimiki. Zelo čustveno je interpretirala Jolanto ga. Juvanova, dobra je bila Elza gdč. Savske. Tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah. Kakor slišimo, se pripravlja kot zadnja letošnja noviteta Celjanom dobro znana narodna igra <Rokovnjačb, v katerih nastopita med drugimi dva slara celjska igralca gg. Salmič in Itebek sen. V sredo, dno 25. t. m. pride končno tudi mladina do svojega užitka s predstavo <Snegulčica».
Gostovanje članov mariborskega gl)y dališča v Zagrebu. 18. t. m. je nastopilo mariborsko gledališče svoje dvodnevno gostovanje s SchSnherrjevo dramo <Ono», v kateri sta nastopila ga. Bukšekova in g. Bratiua. Gledališče je poselilo bore malo ljudi, približno krog sto oseb, kar kritike enodušno žigosajo kot kulturen škandal. V oslalem pa so mnenju gledo uprizoritve deljena in so gibljejo v ekslremih, ne da bi se spuščala v podrobnejšo oceno krencljo obeh vlog. Drugi večer Js prinesel Hnsencleverievo dramo ;Onstran življenja* pred šc piSleje zastopano.. SUbliko. ki oa ie aostoui navdu-
šeno ploskala. Glede to uprizoritve so lisli polni hvale posebno z ozirom na Brntinovo režijo, ki je bila docela v slogu in skladu z uprizorjeno ekspresionistično dramo. Res žalosten pojav, da so naši umetniki naleteli v Zagrebu na toliko brezbrižnost, kar bi so zagrebškim goslom v Ljubljani in Mariboru skoro gotovo ne pripetilo!
Končne produkcijo gojencev Glasbene Matice v Ljubljani. Prihodnji tedon se vrše vFilhnrmonični dvorani produkcije gojencev glasbene šole in konserva-lorija Glasbene Matice, in sicer po sledečem redu. V ponedeljek, dne 23. interna vaja gojencev, h kateri imajo pristop gojenci konservatorija in starši nastopajočih gojencev. Prva javna produkcija so vrši v torek 24., druga v sredo 25. in tretja v četrtek 26. junija. Te produkcije so javne ter ima dostop vsakdo, ki se zanima za razvoj glasbenega pouka v nnšem narodu. Pri produkcijah nastopajo gojenci klavirja, vijoline, solopeljn in oddelka za kompozicijo z lastnimi skladbami, daljo pa ludi gojenci instrumentalnega pouka na sledečih instrumentih: flavta, klarinet, čelo, trobenta, rog in pozavna.
Premijera Puccinijcvo cBoheme« v Splitu. Prošlo sredo so v prvič uprizorili nn splitskem Narodnem gledališču Pucci-uljevo tBoheme*. Glavno vlogo (Mlmi) je epla ga. Zlata Ivančič-Trbuhovič, Rudolfa pa g. Hedd Noe Matosič. Opero je dirigiral kapelnik Slatin, režijo je vodil go-snotl Giuro Trbuhovič.
Dopisi
POLJANSKA DOLINA. Stojimo pred obč. volitvami, ki so vrše v sredo dne 25. junija. Najlažjo bo v občini Javorjo, kjer niti volitve ne bo, ker je, kakor so sliši le ena kandidatna lista, seveda klerikalna. No, pa se ne smo misliti, da v tej gorski občini ni napredno mislečih, ki bi ne mislili s svojo glavo. Se jih dobi tudi tu, ki mislijo in preudarjajo, da nima vsega prav klerikalna stranka, oziroma »Domoljub« in farovž. Ti možjo boro ne samo »Domoljuba«, ampak tudi napredno listo. 7.al, da so možjo preveč raztreseni po občini in nimajo med seboj fe nobenega, ki bi vzel v roko vodstvo. Kakor hitro bo to. pa bo tudi i ukaj drugače in bosta takoj dvo kandidatni Isti, klerikalna in nasprotna. — V občini Trata sta vloženi dvo listi: klerikalna s sedanjim klerikalnim županom na čelu iu napredna lista, na kateri so so združili vsi napredno misleči. In naj bo uspeh tak ali tak, le nobene malodušno-sti! Ravno v Trati je dokaj odločnih in veljavnih mož, katerih beseda občo mod ljudmi nekaj velja in ki imajo red smisel za občinsko gospodarstvo. Jo velikega pomena za občino, da sede v občinskem odboru trezni in preudarni možjo, ki si ne dajo ukazovati iz farovža, četudi nimajo veČino in ne sedi izmed njih ta aii oni na županskem stolčku. Ni vso večina, tudi manjšina lahko doseže ali prepreči marsikatero zlo za občino in občane. Le pogumno v boj, ko to zahteva blagor občine. Tako, tedaj v imenovanih dveh občinah. Vso drugače ie pa v Poljanah. Tu so kar štiri kandidatno liste so tri. Zaradi osebnosti bajo in nar po jeziku pristaši Kmetske zveze ali krščanskih socialistov ali Slov. ljudsko stranke. V faroržu so jo lista sestavila in spisala. S tem je vso povedano. Kar so bo iz farovža zapovedalo, to se bo skusilo uresničiti. V prvi vrsti najbrže, kako bi se plaRl dolg za novo zvonove, kar se ga ni moglo plačati s prostimi darili; potem naprava četrtega in največjega zvona, ki bi pa veljal vsaj toliko kot oba ta dva, pol milijona kron. Na vrsti bo kmalu kak katoliško - prosvetni ali orlovski dom in drugo. Za vso to po bo skušalo, v kolikor že bodi, pritegniti tudi občino kot. tako s prispevki. In to seveda če dobo klerikalci občino v roke in nasprotne stranke ne bodo na svojem mostu, da bi to nakano prepre-čile. Napredne ali klerikalcem nasprotno listo so tri. Zaradi osebnosti baje ni na-sprotstva do JDS ni moglo priti do edinosti, četudi so jn ravno od te stranko na vse strani popuščalo, samo da bi hila lo ena napredna lista. In tako jo lista SKS in lista socialistov ali Kmctsko -delavska zveza. Nazadnje tudi prav, naj pokaže vsaka, koliko in kaj zmore. In četudi so tri, fo ni vso zamujeno, samo da so vežejo te tri z ostanki in potom edinstveno nastopajo v občinskem odboru. Tu se pač ne bo reševala visoka politika. Skrbeti treba, kje dobiti dohodke za občinsko potrebščino, preskrba ubožcev in kako olajšati njih bedo; poprava in vzdržavanja obč. potov ni najzadnja stvar. Za vso pa treba sred-stov, denarja; kjo in kako tega dobiti, to je naloga vseh občinskih odbornikov in ne samo župana knkor se obče zdaj napačno misli. In naklado so žo zdaj precej visoke, na nekatere predmete jih bo težko šo kaj dvigniti. Vendar pa so bo moralo dobiti nekje. Kakor prej govorjeno o občini Trata, tako tudi tu nobene maiodušnostl irv obupavanjal Vsak naj stori svojo dolžnost, pa bo šlo. Do-mokratje se dobro zavedajo položaja iu nemarnosti klerikalizma. . Kakor druzstl
tak je tudi tu v dolini brez domovinski, protidržaven in gospodstva željen ter
zatiraleo vsoga napredka. Tega se naj vsakdo zaveda, kl le malo misli in pre-udarja, pa klerikalna drevesa ne bodo zrasla do neba. Naša skrinjica je zadnja, četrta!
VRHNIKA. Ustanovni sestanek Orjune so vrši dana* ob 20. url prt Franc« Hočevarju na Vrhniki. — Poverjenik.
RIBNICA. Tukajšnja meščanska šola jo zaključila šolsko leto 17. junija z. dobro uspelo prireditvijo v telovadnici pri Cenctu. Mladina jo svojo nsiogo rešila izborno. Po ravnateljevem govoru o važnosti meščanskih šoi ln potrebi dobro vzgoje dorašča;, čo mladino, so otre-ci poli, deklaunuH in igrali burko «Pii gospodi«. S liisim »Božo pravde« je bila prireditev zakijujr.na. Šolski u5peh jo bil zadovoljiv, saj jo 75 odst. gojencev sposobnih za višji r\zred, bil bi pa še boljši, ako hi starši žrtvovali vzgoji otiok malo več časa. Premalo jo tudi stikov med šolo in domom. V sredo 1?. junija so igrali otroci vnovič in licer v prid šolarske knjižnice. Igra so ponovi dno 22. junija ob 8. uri popoldne. Prepričani smo, da prlhite tedaj starši in prijatelji v obilnem Številu med svojo deeo.
MUTA. Kar si dovoljujejo naši nem čitrji, presega ros žo vse meje. Ponoči j-j čuti zolo čosto izzivajoče nomške pesmi. Čudimo bo g. Loitingor>i, da je dovolil povodom neko poroke kot ugleden gostilničar v svojih prostorih heiianje. S tem si pač ne bo pridobil zaupanja svojih gosto'. Žulei. bi bilo, da n.v« oblasti posvetijo nemškutarskim izziva-čem malo voč pažnje ln da strožje nastopijo proti njim. V nasprotnem slučaju bomo doniajini prisil jo il poseči po samopomoči.
PTUJ. Dn« 14. junija so priredili dijaki drž. moškega učiteljišča iz. Maribora v tukajšnjem Narodnem domu akademijo, ki jo uspela nad vse pričakovanje dobro. Izmed koncertnih točk naj navedemo samo solo g. Sekirnika in g. Koširja, ki nas je s svojim krasnim tenorjem naravnost očaral. Po flovskih ln glasbenih nastopih nam je v lepih besedah orisal abiturijent g. Jarošek delo naprednega dijaštva in nam razložil cilje dijaško organizacije Fcrijalnega 'aveza. Nato so igrali Kovačičovo spevoigro Kovačev študent« s spremljovanjem lastnega orkestra, pod vodstvom g. Baj-deta. Vloge po bile jako dobro na študirane. Posebno so nam ugajali g. Gajšek (bas) kot kovač, g. Sekirnik (bariton) kot študent in g. TomažiS (tcnoT) kot pismonoša. Odkrito lahko priznamo, da je ta prireditev prekašala vse dosedanje dijaško prireditve v Ptuju. Obisk je bil jako slab, posebno od strani starejših, katerim bi moralo biti ravno prireditve naprednega dijaštva najbolj na »rcu. Za svoj trud so si pač zaslužili večji obisk. Idealni mariborski učiteljski naraščaj pn želimo šo vočkrat videti v Ptuju. — Ptujčan.
LJUTOMER. V 139. številki »Jutra, me jo nezuan junak napadel na nekvalificiran način. Vendar mu no bom sledil na pot natolcevanj in žalitev. Kdor pozna tuk. razmero, mora reči, da jo do-ični dopis najboljši primer za to, kako se da resnica potvarjati. Zato ugotavljam samo: 1.) Ravno zaradi nespretnega nastopa dveh političnih debutantov ni skupna lista vsoh naprednih strank bila tako sigurna, kakor so je to njima zdelo, in ji ni bila zagotovljena »še večjn zmaga«; 2.) skupna lista naprednih strank ni bila tako nacionalna, kakor jo zdaj skušajo slikati, saj so bili na njej socialisti in celo taki, ki jih »voditelji« smatrajo za klerikalno nemškutarje; 3.) nisem delal za hrbtom odbora, ki sploh ni bil popoln, ker sta predsednik in tajnik bila o najvažnejših stvareh nepoučena; nasprotno sem odl>or obveščal o svojih korakih; 4.) nemškutarji in moji sorodniki, ki sem jih jaz spravil na »gnilo« kompromisno listo, so bili tudi na skupni napredni listi in bi brez moje po« moči prišli v odbor; 5.) zaupnega sestanka nisem razbil jaz, ampak nespretnosl dveh ali treh »voditeljev«, ki hočejo zdaj z natolcevanji rešiti svoj domišljeni prestiž; fl.) kandldatje »gnile« liste so z malimi izjemami tisti, ki so bili na skupni napredni listi; 7.) kl«ikalci imajo na »gnili, listi namesto prejšnjih <1 odbornikov samo 2, če liočomo, 3 odbornike. — Ker pa piše neznani zaplot-nik o gmotni koristi, o litru, iškarijot-stvu in judeževem grošu, priča samo, da stojijo on in njegovi informatorji na nizki stopnji srčno kulturo in da vidijo v bližnjiku vedno lo samoga sobe. Ca mo jo dem. stranka kdaj priporočala za moje sedanje službeno mesto, je, mislim, imela lahko delo. Kar sem storil za to prevzamem vso odgovornost: doseg:! sem brez boja mnogo več, nego bi naši »voditelji« dosogli z bojem. Omejim se na te ugotovitve; nočem namreč škodovati dom. stranki v našem kraju tet izražam le svoje začudenje in začudenje ogromne večino tuk. naprednjakov, do jo mogočo, žo tudi v demokratskih listih napadati demokrato. Z mirno vestjo pričakujem tisti občni zbor tuk. kraj. organizacije, ki me naj po želji celih d/eb junakov izključi in javno ožigosa. -Jan Baukart.
- s »..v
PREKLIC.
v>
Podpisani prekllcujem vse, kar tem žaljivoga govoril o gosp. Franceta Jenko in so mu zahvaljujem, da je odstopil o/"
tožbe.
Llnbljana, 17, junija 1984.
Kart Priklici.
Domače vesti
*	Minister pošle ua Bledu. Včeraj dopoldne se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano minisler pošte iu brzojava g. Vuki-Eevič. Na kolodvoru ga je pozdravil direktor poštnega ravnateljstva dr. Debelak. Minister je z avtomobilom nadaljeval svojo pot na Bled.
*	Minister pravdo obiskal kaznilnice. Povodom svojega potovanja v Hrvatsko je minister pravde dr. Prvislav Grisogono obiskal tudi kaznilnico v Lepoglavl ter se zanimal tudi za politične obsojence, ki se nahajajo v lepoglavski kaznilnici. Pri lej priliki je minister pravde inspiciral tudi žensko kaznilnico v Begunjah.
*	Imonovanje v državni službi. Imenovana sta: Ignacij Založnik za adjunkta v uradu za pospeševanje obrti v ekspozituri v Celju in Josip Saut, bivši tajnik okrožnega agrarnega urada v Murski Soboti, za pripravnika pri okrožnem agrar-uem poverjeništvu v Mariboru.
*	Absurdno zahtev« Italijanov. V sredo popoldne se je v Beogradu vršila seja druge sekcije glede raznih konvencij med Jugoslavijo in Italijo. Pri tej priliki so Italijani zahtevali, da se tudi njihovim kulturnim društvom odobre vso koncesije, ki so jih imela v Avstriji, z drugimi besedami, da se v naši državi dovoli nemoteno delovanje n. pr. društvu <Lega nazionale>, čigar tendenca je vedno bila, da raznarodi naše nacijonalne elemente. Ta italijanska zahteva je bila z naše strani odklonjena z motivacijo, da bi Italijani nikdar ne dovolili, da bi smela naša društva v Italiji nemoteno delovali, kar v konkretnem slučaju Italija zahtevo zase. Istotako zahtevajo Italijani, du se dovoli v naši državi delovanje tudi drugih kulturnih in humanitarnih društev, med temi društva <Dante Alighierh, znanega italijanskega propagandističnega društva. Ker se je z naše strani poudarjalo, da je sprejem le njihove zahteve absolutno nemogoč, so Italijani vzeli naš odgovor na znanje s pogojem, da ga sporoče svoji vladi.
*	Nora železniška tarila. V generalni direkciji državnih železnic izdelujejo novo železniško tarifo, ki bo veljavna samo za dobo izvozne sezone. Povabljene so vse gospodarske korporacije, da podne-sejo svoje predloge.
žet, Klavora Adoll, Kopriva Alfonz, Ko-rošak Drago, Kranjc Dušan, Kuiist Vi-llm, Ledinek Miloš, Mohorko Ciril, No-vačau Josip, Novak Josip, Petrun Josip, Torčak Stanko, Theuerschuh Ivan, Toma-žič Josip, Žerjav Albert, Žižek Bogomir, Zolger Dragotln, Kocmut Jožef, StokelJ Karel in Kos Maks (privatist).
*	Sol za tobak. Kakor javljajo iz Beograda, bo finančni minister dr. Stojadino-vi{ razpravljal v Pragi s kompetentnimi faktorji v zadevi dobavo soli za Jugoslavijo. Naša država bo v zameno dobavila češkoslov. republiki ekvivalentno množino tobaka.
*	Lov občino Zgornja Šiška se bo oddal v najem za dobo petih let na javni dražbi dne 25. t. m. ob 12. pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Lovci, ne zamudite bogatega lova v bližini Ljubljane.
*	Dražba lova. Občinski lov krajevne občine podgoriške (št. Jakob ob Savi) se bo oddal v zakup za dobo 5 let v torek, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj pri okr. glavarstvu v Ljubljani, soba št. 2. Lovišče jo v neposredni bližini Ljubljane tei zelo bogato razne divjačine kakor zajcev, srn, lisic, jerebic, fazanov, rac in gosi. Pred vojno je padlo v enem dnevu 9 srn in 61 zajcev. Prijatelji lova se vabijo k obilni udeležbi dražbe,
*	Ita?pust komunistično organizacije v Osijoku. Osiješka policija je razpustila tamkajšnjo organizacijo neodvisnih delavcev ter njenim Članom prepovedala vstop v <Radnički dom>, ker so nekateri člani te organizacije lepili razglas neodvisne delavske stranke povodom trboveljskih dogodkov. Sedaj je vstop v delavski dom dovoljen samo socijalnim demokratom.
*	Proces Carlier definitivno končan. — Kasacijsko sodišče v Beogradu je na svoji včerajšnji plenarni seji končnoveljavno potrdilo razsodbo prvoinstnnčnega sodišča s katero je bil francoski kapitan Carlier obsojen na dvajset let težke ječe.
*	cPrimorski Novi list» ustavljen. Iz Sušaka se brzojavno poroča, da je nadaljnje izhajanje tamkajšnjega dnevnika 'Primorski Novi list* oblastno ustavljeno
i na podlagi čl. 138. naše ustave <zbog razdrnživanja proliv državne cjeline i sl-janja plemenske inržnje*. Kakor se z
• Smrtna kosa. Včeraj dopoldne jo dr,u?e ®,1rani f0«*"- ""»"»ravnjo izdajn-umrla v Mariboru po dolgotrajni bolezni,10,11 'Primorskega Novega lista* Izdajati gdč. Vlasta Pertot, stara komaj 17 let. nov Iist P°d ,menom <Novl llst>" Pogreb bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 6.1 * NaPacl "a sIo,ensko prireditev v zvečer na mestno pokopališče v Pobrež- i (5Iinj*'>- Društvo slovenskih dilelantov v ju. Blag ji spomin, težko prizadeti rod- B°rov1jah ie uprizorilo na binkoštni po-
bini naše iskreno sožalje I
* Vsem brez razliko »lanu in stranke. Ako hočemo nadomestiti vso ono, na bojiščih izgubljeno zdravo kri, ako si hočemo vzgojiti krepak zarod, ki bo znal ce-
nerleljek v Glinjah veseloigro »Karlova teta>. Igra sama na sebi je čisto nedolžna. Tudi vedno napolnjena dvorana je priča, da vlada za slovenske prireditve veliko zanimanje. Kar pa se je zgodilo
niii in uveljavili s tolikimi žrlvami pri-! "a binkoštni ponedeljek, pač kaže koroške borjeno svobodo, potem je zadnji čas, da i kulturonosce v naigrSI luči. Prišlo je,
vljo, jih bo sodiščo poslalo v zdravilišče ječarja 1'etriču.
* Roparski umor v Kovlnu. V Kovinu v Vojvodini je bil ua praznik izvršen dvojni roparski umor. Tamkajšnjega gostilničarja Martina Baloga je umoril neki rumunski vojaški begunec Egon Phillips, kl se je vtihotapil v Jugoslavijo. Splazil se je v gostllničarjevo stanovanje ter s sekiro umoril Baloga ln njegovo osem-najstlelno hčerko. Ko je izvršil zločin, je Phillips pobegnil v Vršac, kjer ga je zalotila žandnrmerija in Izročila državnemu pravdništvu v Pančevu.
Iz Ljubljane
LJUBLJANSKE NAROČNIKE ponovno prosimo, da naznanijo vsako pre-membo naslova, zlasti pa eventualno odpoved naročbe vselej naravnost upravi lista ustmeno ali pismeno, nikakor pa ne raznašaleem. Noben naroč nik se ne more več sklicevati na raz-našalea, češ da je njemu list odpovedal. Razglašamo to v najboljšem namenu, ker so raznašalci večkrat pozabili njim javljeno odpoved upravi pravočasno naznaniti.
Uprava dnevnika «Jutro'.
u— Pogreb Srečka Brezigarja. Včeraj popoldne sc jc izpred glavnega kolodvo« ra vršil pogreb pokojnega tajnika zun. ministrstva g. Srečka Brezigarja. Žalne« ga sprevoda so se udeležili mnogi pri« jatclji rodbine in primorski rojaki. Via« do je zastopal veliki župan dr. Baltič, v imenu češke vlade jc počastil spomin pokojnika gen. konzul ČSR. dr. Beneš. Med mnogoštevilnimi zastopniki uradov smo opazili finanč. delegata drja. Šav« n i k a, prvega drž. pravdnika drja. Do« m c ni k a, pol. ravnatelja drja. Gušti« nai. dr. Truplo so položili pri Sv. Križu k večnemu počitku.
u— Študenti trgovske visoke šole iz Zagreba v Ljubljani. Včeraj ob 18.15 je prispela v naše mesto skupina dijakov visoke šole za trgovino in promet iz Za« greha, da obiščejo industrijska in večja trgovska podjetja v Sloveniji. Dijake vo« difa letošnji rektor profesor dr. Belo« ševič in inž. Rcitcr. Na kolodvoru so jih sprejeli ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani dr. Boehm, imenom Trgovske in obrtniške zbornico predsednik g. Ivan Knez, dr. Plcss, dr. Pretner, imenom trg. društva «Mcrkur» g. Kavčič in še več drugih zastopnikov tukajšnjih trgovskih krogov. Dijaki si ogledajo danes dopol« dne strojne tovarne in livarne, popoldne pa papirnico v Vevčah. V nedeljo od« idejo na Dovje, v ponedeljek pa je na« meravan obisk velike železarne na Jcse« nicah.
u— Českoslov. Obec v Ljubljani vy«
tigovske šole, Kongresni trg 2, II. nad« stropjo. Tečaj je vodil čevljarski moj« ster Josip Stcinmann. Vsi člani čovljar« sko zadruge se vljudno vabijo, da sc razstave udi leže.
u— Osnovna šola v Mostah razstavi ženska ročna dela, risbe in pismene iz« dclke v nedeljo 22. t. m. Razstava jc od« prta od 8. do 12. in od 14. do 18. K obli« nemu posetu vljudno vabi vodstvo.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči prestopki: 2 tatvini, 3 kaljenja nočnega miru, 6 prestopkov ccstnega policijskega reda, 3 prestopki pijanosti, 2 utopitvi, 1 prodaja sumljivih predmetov, 4 pre« stopki pasjega kontumaca in 2 prestop« ka obrtnega reda.
u— Čigavo je blago? V noči na 20. t. m. okrog štirih zjutraj je prijel stražnik na Marijinem trgu 251etnega moškega, ki jc nesel v vreči razno blago. Po pre« glcdu na stražnici se jc izkazalo, da je bilo v vreči 11 papirnatih vrečic slad« korja v kockah, 3 in pol kilograma ma« sti, več zavitkov Franckove cikorije, Kneippovc kave, cigaret itd. Aretovanec se zove Ivan Mandič, delavec po po« klicu, stanujoč v Mladinskem domu. Blago jc bržkone ukradeno, čeprav trdi, da ga jc kupil od nekega neznanca v Martinovi gostilni na Viču. Mandič je prenočeval že nekaj dni pod raznimi kozolci v mestni okolici.
u— Tatv'ia kolesa. V četrtek dne iv. junija med pol 4. in 4. uro popoldne je bilo ukradeno na vrtu sanatorija «Emo» na» «Kintakolo», lahko, rjavo plcskano. Pred nakupom svarim ter prosim vsa« kogar, ki bi videl koga voziti sc z gori opisanim kolesom, da to javi takoj na najbližji policijski stražnici ali na dc« želi pri orožniški stanici. Onemu, ki ga izsledi, plačam nagrado. — Mastnak, gled. sluga.
u— Tudi on se je hotel voziti. 3Hetni invalid Adolf lirovat iz Šmihcla je pri« šel v četrtek opoldne pred Invalidski dom in opazil tamkaj trokolo, last in« vulida br,ez obeh nog, Alojzija Žagarja. Ker se mu je nudila ugodna prilika, je hotel kolo zasesti in odpeljati, bil pa je pravočasno opažen, aretovan in oddan v policijsko zapore.
u— Zaradi beračenja ljudi po hišah in na ulici je bil aretovan na praznik po« poldne star policijski znancc in postopač Karel Spindlcr. Oddan je bil v policiji ske zapore.
u— Trkanje na okno In posledice. Iz« vošček Josip G., stanujoč v oglu Zvo« narske ulice, jc trkal v četrtek okrog polnoči na okno svojega stanovanja in klical ženo. Mimo je prišel stražnik, s katerim sta prišla v kontroverzo, v ka« teri se je klicalec spozabil in zgrabil
školnlho roku českč školy v nedčli dne 22. t. m. v 10. hod. dop. v 1. tf. gymna» zija Mladike. Iiostd vltini.
u— Promocija. Na Karlovi univerzi v Pragi bo danes promovirala doktorjem
stopi" vsa naša javnost "v boj" zoper "pivsko | po^ča cKo^i Slo^nec* g £ j ^t^Zl ^»t™ nezmernosl Naj ne podira dom, kar• se- ; % <* °n nuc lonanh oc.al^l,,^^^^^ obrtnik|| /da ^ uda pri mladim šola in naj ne un čuje ■ ,7"" , 1 Pr05,0r na r.aieriji na one.i	. .. , . , . . 7
pivska nezmernosl tega, kar stori pri do- s,rflneh odrn" KomB> 8e ^'tgnl! zastor, i^^itif"*.	J.Z 1
raslih zasebna človeška kultura dobrega!'3" znfeh Plavali na oder in občinstvo Naj nam ne bo vseeno, da ni v stoterih i,cr 9* 8P02nbi,i cc,° ,ako da,cf' da sn me" hišah kruha, da je na tisoče naše dece jlnU s,nr,11iive na občinstvo. Le mi-vsled pijančevanja očetov gladne, sestra- j ™ljubnosti slovenskega občinstva, ki Sb dane in razcapane, da vedno pogosteje Me udc,oži,° Prireditve, se je zahvaliti, da Irka eksekutor na vrata nekdaj dobro!ni Priš;° do resnpKa spopada. Brutalni stoječih gospodarjev, da se čimdalje bolj: pl;p"f's nemških izzivalcev se obsoja sr.m monže bolezni, uboštvo, tatvine in zločini! I in P°stavlja v bengalično luč neznosni po-Komur je resnično mar lastni in naroda ložni naMh koroških bralov.
* Velikanska škoda vsled povodnji. Ge
zyv4 svd čicny k učasti pri zakončenf 1 . . ., ,,____ i,' -	„_ ;„ „„:.
., ,, ,	,,,. , stražnika za bluzo, stražnik	ga je naj«
sknlnihrt rnkn iVilfA feknlv v ne.ileli nnft I	, , , ,	, ,	,
prvo obdelal s pendrekom,	vendar pa
blagor, naj se udeleži treznostnega zborovanja, ki se vrši jutri v nedeljo ob pol nera'"a direkcija vod je zbrala podatke o 11. uri dopoldne v Mestnem domu v | 5kodi od P°™dnij, ki znaša v celi državi Ljubljani. Poročali bodo Bg. vseučiliškl 150,(10an00 dlnarjev. Največ je trpel
profesor dr. Ozvald, dr. A. Vukovič iz Sarajeva, dr. Gosar in gdč. Stebijeva. — Društvo za gojitev treznosti.
*	Jugoslovanska Matica. Kakor že javljeno, se vrši pokrajinski zbor Jugoslo-venske Matice za Slovenijo nepreklicno v nedeljo 6. julija ob 10. dopoldne, in ne kakor je bilo prvotno javljeno v nedeljo 22. junija. Podružnična vodstva tudi tem polom prosimo, da obvesle o preložitvi pokrajinskega zbora svoje delegate. Natančni dnevni red bo objavljen prihodnji leden.
*	Naredba o razliki med avansom in uradniško plačo. Finančna plat uradniškega zakona je stopila v veljavo dne 1. oktobra lanskega leta. Državni uradniki pa so šele od 1. maja začeli prejemati plačo in doklade po novem zakonu. Med tem časom so prejemali tako imenovani avans. Ta avans pa ne odgovarja taktični višini njihovih plač in je torej potrebno, da dobe sedaj razliko, kl jim pripada zn čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. \ to svrho je bila le dni v Ilnančnem ministrstvu izdelana naredba, s katero so regulira razlika med avansom in plačo za vse kategorije in skupine uradništva. Tn naredba čaka na povralek finančnega ministra iz inozemstva, da jo spravi pred ministrski svet in podpiše.
*	Uspehi zrelostnih izpitov na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Od 12. do 18. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Janka Bezjaka zrelostni izpiti. Izmed 43 kandidatov jih je dobilo odliko 7, zrelih je 28, ponavljalni izpit Jih ima 6 (med temi 1 privatist), 2 pa sla odstopila med, oziroma pred Izpitom. Zrelostni izpit so prestali (debelo tiskani z odliko): Gg.: Arzenšek Adolf, Berce Rafael, Berton-Arzenšek Adolf, Berce Rafael, Bcrtoncelj Vladimir, Bregant Oskar, Černeka Zvon-ko, Ermenc Anton, Oajšek Stanko, Geč Ivan, Hudales Oskar, Iglar Rajko, Jamšek Svojmir, Jelene Slavko, Jelinek Milan, Jerončič sinnko. Kikl Janko, Kincal Jo..
Srcm, ker se pač nahaja med dvema ve-lelokoma, ki sla so oba razlila in preplavila ravno in nizko ozemlje.
*	Boj malariji v južni Srbiji. Znano je, da je malarija najbolj razširjena v južni Srbiji, kjer je dosli barij in močvirij, v katerih se nahajajo komarji, ki raznašajo malarijo. Da se vsaj kolikortoliko omeji ta bolezen, se je sklenilo na konferenci načenlnikov ministrstva poljedelstva iti vod, da se začne z izsuševanjem teh barij in močvirij. Na malnričnem ozemlju se nahaja sedaj ludi posebna komisija Zveze narodov — 12 članov — ki proučuje razmere.
*	Smrt vsled stekline. Mesarskega pomočnika Mirka Matijaševiča, ki je nameščen v Rabuvosl tovarni v Sesvetab pri Zagrebu, je pred štirinajstimi dnevi tovarniški pes ugriznil v lice. Malijaševid rane spočetka ni upošteval, pozneje pa se jo podal v Pasteurjev zavod na lečenje. A bilo je prepozno. V groznih mukah jo proti j sredo umrl za steklino.
*	Pretep. Pišejo nnm: Na Brunku pri SI. Janžu je bilo pretečeno nedeljo žeg-nanje. Da se ne opusti starih običajev, so se fantje stepli. Delavca Rozman in Kramžnr sin jih dobila s polenom in nožem po glavi in v noge, tako da sla v zdravniški oskrbi. Brata Bole imata manjše poškodbe. Da pa temeljito ozdra-
Klno »Ljubljanski dvor"
Telefon 730.
21. junija
Eleijanlno! Ljubka Oasl 0»w&lda Pikantno!
v filmu
„DAMA S KRINKO"
ali
„Kraljica Alhambre".
Brlljantna burka v 5 dejanjih v glavni vlogi OmI 0*walda,
Predstave ob delavnikih ob '/..&„ '/iR ob praznikih ob '/.H. dopotdao, 3., V.5-. 6.
'/.8. iu 0. uri. 32žla
grehu promovirala hčerka Marija za mag. jiharmacijc. — Čestitamo.
u— Parastos padlim kosovskim juna« kom in vsem borcem za osvobojenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovcn« ccv bo v pravoslavni kapeli v Ljubljani (vojašnica vojvode Mišica) na Vidovdan dne 28. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne.
u— Za dijaško kuhinjo «Domovino» je darovalo uradništvo Slavcnskc banke v Ljubljani 500 Din namesto vcnca na krsto pokojnega Srečka Brezigarja.
u— Zveza ljubljanskih Orjun, ženska sckcija, ima važno sejo danes, v soboto, oh pol 7. zvečer v areni Narodnega do« ma. Udeležba za vse članice obvezna.
u— Ljubljanski Sokol opozarja na svoj «Kresni vcčcr», ki ga priredi v ponede« ljck 23. t. m. na letnem telovadišču pod Tivolijcm z jako zanimivim in bogatim sporedom.
u—■ Kresni večer v restavraciji in ka« varni «Zvezda» priredi «Atena» v prid društvenim svrham. Godba, kolo sreče itd. «Atcna» je v najlepšem razmahu. Sportnu igrišča so polna mladine, orto« pedski zavod tik pred otvoritvijo, otro« ško igrišče se otvori s početkom počit« nic. Priprave, vzdrževanje prostorov — vse kliče po dohodkih. Pridite vsi, ki ljubite mladino, da ji v veselju in zabavi pomagate!
u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi jutri, v nedeljo, na dvorišču g. Brandta v Sp. Šiški na Cc« lovški ccsti veliko veselico, spojeno z javno telovadbo. Začetek ob 16. Spored bogat. Sodeluje godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapclnika gosp. dr. Čcrina. K udeležbi vabi odbor.
u— Občni zbor društva «Soče» se vrši danes ob 8.30 zvečer pri «Levu». Vabi vse člane odbor.
u— Pevci Šentjakobskega pevskega zbora. Zadnja vaja v sredo 25. t. m. Po vaji prijateljski sestanek. Udeležba ob« vezna. Danes ob 20. vaja v Glasbeni Matici zaradi proslave 701etnice Vrhov« nika. Vsi in točnol
u— Krvava drama na Kongresnem trgu. Martin Pavšlč, kl je hotel v četr« tek zjutraj na Kongresnem trgu umo« riti svojo ženo, jc predan sodišču. Ma« rlja Pavšičeva sc zdravi v splošni bol« niei, vendar rana po mnenju zdravnikov ni nevarna In bo, ako so ne pojavijo kake komplikacije, kmalu ozdravela.
u— Čevljarski prlkrojevalnl tečaj, ki gu jc priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, sc zaključi jutri, v nedeljo, z razstavo izgotovljenih del. Razstava bo otvorjcnc. "d 9. do 12. ure doooldnc v j>..>.!.>■'.!> -Ui. dvorazredno
Iz Maribora
a— Demokratski večer, ki ga je v src« do zvečer priredilo Gospodarsko»politič« no društvo za notranje mesto v Narod« nem domu, jo zelo dobro uspel. Restav« racijski prostori so bili polni demokrat« skih somišljenikov in njih rodbin. Večer je otvoril društveni predsednik g. Meg« 11«, nakar jo spregovoril kratko o poli« tičnem položaju oblastni predsednik JDS dr. Lipold. Sledila je animirana za« bava z godbo orkestra in pevskim zbo« rom, ki je menjavala prijateljske raz« govore demokratske družine. Razvesc« ljivo je, da se ti demokratski večeri kljub letnemu času vsi dobro obnesejo.
a— Prememba posesti. Vest, da je konfekcijska tvornica «Jadranski Lloyd» prešla v last Slavenske banke, po naših naknadnih informacijah ne odgovarja resnici. Banka se za to podjetje sploh nl interesirala.
a— Peti redni občni zbor Maribor, slovenskega ženskega društva se vrši v ponedeljek dne 23. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na dnev« nem redu je med drugim tudi poročilo o ženskem kongresu v Sarajevu iu pa volitev novega odbora.
1— Zloglasni ruški akti, ki se nanašajo na preganjanje rušlfih narodnjakov med svetovno vojno, so se našli. Dogodki iz leta 1914. v Rušah, ki so jih Nemci imenovali kot »Mali Beograd«, so zna« ni. Pričakovati je, da dobe izdajalci se« daj primerno plačilo.
je bil G. silnejši. Ukrotila sta ga šele dva stražnika in ga zaradi nasilstva od« dala v policijske zapore.
Iz Ceifa
e— Celjski šahovski klub. V sredo 25. t. m. se vrši izredni občni zbor v klubovi sobi restavracije Evropa. Pri« četek ob pol 9. uri zvečer. Na dnevnem redu jc volitev novega odbora. Člani sc vljudno vabijo, da se občnega zbora si« gurno udeleže.
c— Članski sestanek dobrovoljcev ccljskcga okrožnega kluba se vrši v ne« deljo 29. junija ob 9. uri dopoldne v klubovi sobi restavracije Evropa. To« variši oc opozarjajo, da se v lastnem interesu sestanka gotovo udeleže. Vrši se tudi volitev novega odbora. Dobro« voljci, ki se sestanka ne morejo udele« žiti, naj prijavijo predsedniku kluba z dopisnico svoj naslov.
c— Incident v klerikalni kavarni «Ev« ropa«. V tem klerikalnem lokalu, kate« rega obiskuje do 99 % naprednih gostov, se je vršil na praznik dne 19. t. m. kon« cfcrt železničarske godbe. Odgovarjajoč mišljenju večine obiskovalcev je zaigra« ia godba tudi orjunaško himno ter isto na splošno zahtevanje ponovila. Par kle« rikalnih gostov sc je pa nad tem škan« daliziralo in bi bilo prišlo skoraj do mučnega spopada. Mislimo, da se bodo narodno napredni gostje v prihodnje znali takemu klerikalnemu šovinizmu pač izogniti.
e— Razpisano službeno mesto v Ce«
lju. Pri okrožnem sodišču se odda mesto višjega jetniškega paznika.
c— Razpis službe mestnega gozdarja v Celju. Mestni magistrat ccljski raz« pisuje službo mestnega gozdarja. Prošnje je treba vložiti do 3. julija pri predsed« ništvu mestnega magistrata s sledečimi prilogami: a) z domovnico, b) z zdrav« niškim spričevalom, c) nravstvenim spri« čevalom, č) krstnim listom, d) spriče« valom o povoljno prestanem drž. izpitu za gozdnotehnično pomožno službo in e) spričevali o praktičnem službovanju.
Sodišče
g Tatvina. 32-letni Ludvik Klobučar, kolar v Podvrhu pri Somboru, je dne 8. avgusta 1923. vzel pred neko gostilno novo kolo ter na njegovo mesto postavil staro in že obrabljeno. Obsojen je bil na 1 meseo težko ječe. Brezposelni Murko Karel je vzel svojemu službodajalcu razne stvari ter okradel tudi svojo sousluž-benko. Zaradi tatvine in vlačugarstv.i je bil že desetkrat kaznovan. Okrožno sodišče v Celju mu je prisodilo zopet 2 meseca poostrene ječe.
§ Smola Je izdala čevljarja Karla, Sirko iz Botričencov, ko Je 7. maja, da bi dal duška svoji jezi, vdrl okoli polnoči v zaprto hišo neke 72-letne žene, jo zgra bil za vrat, podrl na tla in jo končno hotol posiliti. Isti obtoženec je dne 16. aprila v Lokarjih iz maščevanja razbil tri šipe na nekem poslopju. Sivka prvo dejanje odločno taji, napadena pa trdi, da ga je spoznala in da je tudi močno dišal po čevljarski smoli. Obtoženec jo nadalje odnesel tekom napada več prask po licu, ki so so mu poznale še pozneje, ko je bil aretiran. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na mesec dni poostreno ječe.
NEKOLIKO ODGOVORA.
Na zadnji članek g. Merljaka mi dovolite, g. urednik, par opazk:
Ako pregledujom svoje spiso in predavanja o slepstvu, ne najdem v njih ničesar, kar bi ne spadalo v slepčevsko literaturo. No borim se proti stanovskim tovarišem, ampak čuvam interese našega stanu in pravice strokovnega šolstva.
Zavod za slepe je vzgajališče za slepo. Kdor hoče vzgajati slepe, mora imeti sam potrebno učiteljsko in specialno r.a-obrazbo. Da bi mogel biti kdo oproščen vseli predpisanih izpitov za učitelie le na temelju praktičnega, čeprav uspešnega poučevanja, o tem dvomim.
Kar se mene tiče, je res, da sem bil oproščen specialnega izpita iz sjepstva. Kako sem utemeljil svojo prošnjo, jo znano šolski oblasti in naši organizaciji. Podprl sem pa prošnjo z mnogimi izpričevali, ki sem jih prinesel s študijskega potovanja in z dejstvom, da ni liilo tedaj v naši državi nobene izpru-ševalno komisije. Danes je z ustanovitvi,jo izpraševalnega odseka v Ljubljani odpravljen tudi ti nedostatek. Izpit pa sem vendar hotel imeti. Zaradi točnosti in v obrambo izpraševaine komisije poudarjam, da sem položil izpit pred državno izpraševalno komisijo za osnovne in meščanske šole v Lincu, pred kojo ga je položil še marsikateri odlični učiteij za slepe.
Predno mi je bilo izročeno vodstvo šole za slepo in sem začel poučevati, sem študiral slepstvo teoretično in praktično doma in v tujini 9 mesecev. Stud. poročilo jo priobčil «Popotnik». Merodajna oblast mi jo izročila vodstvo na temelju mojih specialnih izpričoval, ki sem jih predložil. Izpopolnil sem vse, 110 baš malenkostne pogoje, ki jih je navajal tozadevni razpis bivšega poverjeništva za socialno skrbstvo. — Jos. Kobal.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra>. Odgovorni urednik Pr. Brotevif-
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana 20. junija 1924.
poročilo
LJubljana 806 nad moriom
Kraj"" " | opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblatino 0-10	Padavini-mm
Ljubljana .	7.	761 8	17-8	vzhod	jasno	—
Ljubljana .	14.	758-3	27-3	jug	več. obl.	—
Ljubljana .	21.	758-5	22-8	brezvetra	ti	—
Zagreb . .	7.					—
Beograd .	7.					■—
Dunaj . .	7.	761-0	14-0	brezvetra	jasno	—
Praga . .	7.	760 5	12-0	j"?.	,,	—■ i
Inomost .	7.	768-9	120	zapad	vi.jasa	10
V Ljubljani barometer nižji, temper. višja
Dunajsko vremensko poročilo: Po vsej Avstriji jo bilo včeraj lopo vreme. Na Tirolskem, Štajerskem in ua Koroškem se i« dvignila temperatura nad 20 »tov.
Solnce vzhaja ob 4-6, zahaja ob 19'68 Tudi davi je bilo povsodi oblacao. Napoved za soboto: Lepo vreme z lolath"' mi nevihtami.
lz življenja in sveta
Umor iz veselja do senzacije
Pred dobrimi tromi tedni je bil edini sin chicafckega milijonarja Jakoba Franksa, 12ietni Robert, par korakov od domače hiše ugrabljen, odpeljan in potem umorjen. Morilca sta stara komaj 19 let in sina milijonarjev. Pišeta se Natan Leopold in Rihard Locb.
Oba sta bila volika prijatelja in nadarjena visokošolca, zlasti Leopold, ki je študiral naravoslovje. Mnogo prijateljev nista imela, ker sta občevala le med seboj in so brigala srnino za svoje študije in zelo mnogo črtata, skoro izključno znanstvena dela. Leopold je lovil posobno ptiče, jih naravnost s peklensko naslado moril in potem naga-čal, tako da je imel prav lepo zbirko, ki so jo celo profesorji posečali v znanstvene svrhe. Bogastvo staršev jima jo omogočalo razkošno .življenje, ki sta ga okusila do dna. Posledica je bila, da sta se zelo kmalu naveličala vseh naslad, ki jima jih je nudilo življenje. Stavila sta si za cilj, da umorita človeka, samo da vidita, kake občutke ima morilec. To sta tudi cinično priznala preiskovalnemu sodniku.
Umor je bil pripravljen že več mesecev. Najprej sta si izbrala za žrtev drugega dečka, sina milijonarja Rosen-walda. Kasneje pa sta se odločila za Roberta Franksa. Značilno je, da jo bil Loeb bratranec nesrečne žrtve in jo jo sam izvabil v zasedo. Robert se je vračal iz šole, ko sta ga morilca čakala. Povabila sta Franksa, naj prisodo v lijnn rdeči avto, da ga ]>opeljeta domov. Rdeč avtomobil sta najela žo dolgo, in sicer rdečega baš zato, kor je bil zelo podoben Leopoldovemu in bi s tem morilca lahko dokazala svoj alibi. Komaj pa so se vrata voza zaprla, sta morilca ubila dečka z dletom po glavi, potem pa sta ga zadavila s cunjo, ki sta mu jo ovila okoli vratu. Obdukcija trupla je kasneje dognala, da je moral biti Franks mrtev žo po prvih udarcih z dletom. Vso to se je zgodilo ob belem dnevu, popoldne, v sredini Clucage, ko je avto vozil po najprometnejših cestah. Morilca sta zavila svojo žrtev v plašč, 6ta jo z naravnost satansko naslado razrezala, ji s kislino popolnoma spačila obraz, da no bi bilo mogočo dečka spoznati, in ga končno vtaknila v bližini železnice zunaj mesta v vodovodno cev z glavo navzdol. Leopold in Loeb sta kasneje sežgala obleko Franksovo, njegove čcvljo in pas pa sta na povratku v mesto vrgla nekam na travnik. Ko sta so morilca povrnila v Chicago, sta najela nekaj lahkoživih deklet in z njimi prebila vso noč y prisrčni zabavi po raznih kabaretih. Se prej pa sta s starši Franksa inscenirala komedijo.
Roditelja žrtve sta bila zelo vznemirjena, ker toliko časa ni bilo domov njunega edinea. T'-kom popoldneva je bil oče Franks poklican na telefon, kjer mu je neki Johnson sporočil, da je njegovega sina odpeljal in da se nahaja deček na varnem. Žrtev pa je bila že pet tir mrtva. Dejal mu jo, da more zopet dobiti svojega sina proti odkupnini 10.000 dolarjev, ako mu jo izroči na način, ki mu ga bo sporočil prihodnji dan. Oče Franks je sicer takoj obvestil o stvari pristojnega policijskega urad,-nika, prosil ga je pa, naj zaenkrat ničesar ne stori, ker jo Johnson stavil pogoj, da mora ostati vsa stvar tajna. Ko so drugo jutro našli ubogega Roberta mrtvega, so ga prepeljali v mrtvašnico, oče pa se ni brigal za umorjenca. ker je Sklepal, da je njegov sin šo živ in da ne more biti identičen z žrtvijo. Skoraj istočasno je dobil stari Franks pismo, spisano s strojem, v katerem se mu je zagotavljalo, da se dečku ni zgodilo nič hudega. Zahtevali so, naj se zavije odkupnina v papir, vtakne v
Prostost
Gospa Adela Rentollet je imela popoldne več opravkov v mestu. Napravila je Se dva obiska in se vrnila domov ob pol sedmih, ker je hotela biti doma prej kakor njen mož, ki jo prihajal redno ob sedmih. Komaj je pregledala priprave za večerjo, so se vrata stanovanja odprla.
—	Kaj, Edmond, se je začudila mlada žena,' ali si žo prišel?
—	Da, Adelica, toda bom moral zopet, oditi. Takoj ti razložim, zakaj.
Gospod Bentojlet je hitro dihal vsled nagle hojo. Njegov široki obraz jo bil živahen. Obrisal si je plešasto čelo, pritisnil svojo kosmato brado na lice brhke ženice in pričel kramljati z njo ljubeznivo, kakor je imel navado:
—	Ljubica moja, velik dogodek, nenavaden dogodek ... ena, dve... uga ni! Tvoj ljubček ne bo danes večerjal s teboj, ampak oblekel smokimg in od-šel. Ktipčijska pojedina: Vernisset, A vrti, Smitson, volika kupčija sklenjena .. . Adelica bo sama doma ... Kako se bo dolgočasila . . . Prvič v sedmih Mih, odkar sva poročena, ne bova večerjala skupno. Prišel bom šelo okoli polnoči.
Preoblekel se je in odšel.
Adela je šla počasi v svojo sobo ... Da, prvič v svojem sedemletnem zako-mt bo cel večer sama,
—	Boar ve. ali s« bom dabrofiasila?
škatljo za cigare in jo pripravi za popoldne. Oče je takoj hitel v banko, dvignil potrebni denar, ga dal v škatljo in potem čakal nadaljnih navodil neznanih storilcev z bojaznijo in pričakovanjem v srcu. Sele proti 4. uri popoldne mu je Johnson telefonično sporočil, da mu pošlje rumen avto, s katerim naj prinese oče škatljo z denarjem na gotov kraj. Ko je trpinčeni oče šc čakal na rumeni avtomobil, ga jo poklical k telefonu njegov svak Gresham in mu sporočil, da jo mali Robert mrtev tn da je ravnokar spozna! njegovo truplo. Franks je drvel v mrt vašnico in so je moral prepričati, da je res strašno razmesarjena žrtev njegov Robert.
Medtem ni nihče pazil na rumen avto, ki je zastonj čakal na denar in se potem zopet vrnil, odkoder jo prišel. Morilca sta komedijo jako dobro zamislila, ker je moral po njihovih računih leteti ves sum na »Jolinsona*, ki je moral veljati za morilca, S celo vrsto tajinstvenih navodil sta mislila Leopold in Loeb izvabiti starega Franksa z eks-presnim vlakom proti jugu, kjer naj bi na določenem mostu vrgel škatljo z odkupnino skozi okno vlaka. Morilca bi | v bližini čakala in potem z denarjem v žepu pobegnila v pripravljenem avtomobilu v nasprotno smer.
Kakor vedno, tako sta tudi v tem primeru morilca prezrla malenkost, ki jima je postala usodepolna: Pri svoji žrtvi jo zgubil Leopold očala, ki so jih kaj kmalu spoznali kot njegovo last. Roka pravice je zasačila zveri v človeški podobi, še predno sta mogla slutiti, da so jima že za petami. Pred preiskovalnim sodnikom sta Leopold in Loeb popolnoma mirno govorila o umoru, ki sta ga izvršila in slikala najmanjšo podrobnost z znželjeno jasnostjo in natančnostjo. Dolžila sta le drug drugega, da jc on ubil žrtev z dletom po glavi. Zdi se, da se lo Leopold zaveda resnosti položaja in se pred vsakim zaslišanjem posvetuje s svojim odvetnikom. Locb misli, da jo bo odnesel s par leti ječe.
Proccs, ki se bo vršil nemara še ta mesec, obeta postati Szredna senzacija.
f Josip Labor
Zgodovina slepstva nam kaže, da so smatrali /Judje nekdaj slepca za manjvreden človeško bitje. Menili so, da ga 19I0I1 ni mogoče vzgajati. Ta predsodek <to ovrgli slepci sami, ko so praktično pokazali, da Imajo Iste duševne zmožnosti kakor normalni ljudje. Našteli bl lahko mnogo zgledov Iz vseh časov In narodov. Našli bi slepce kot filozofe, jurl-ste, zdravnike. Jezikoslovce, zgodovinarje, matematike, pesnike, pisatelje, glasbenike Itd.
Pred kratkim je umrl na Dunaju J. Labor, ki je bil izboren glasbenik in skladatelj. Rodil se ic 29. junija 1813 v Ho-rovlcah na Moravsketn. Bil Je slep od rojstva. 2e v zgodnji mladosti Jc pokazal Izredno nadarjenost. Reditelji so ga vzgajali prav skrbno. S 7. letom so ga oddali v vzgojevališče za slepe na Duna]. Tukaj so kmalu spoznali njegovo nadarjenost za glasbo. Negoval ga je posebno glasbeni učitelj Sechter, eden izmed najimenitnejših glasbenikov na Dunaju.
Deček je ostal v zavodu 9 let. Obvladal je klavir popolnoma. Priučil sc je tudi več jezikom. Cital je pridno Shakes-pearea In druge klasike v točkopisu. Prisvojil si jc s tem obširno znanje in izobrazbo. Obiskoval je nato še konservato-rij in postal pianist.
Kot 20 letni umetnik Jc podvzel koncertno turnejo po širnem svetu. Zaradi izbornega umetniškega prednašanja jc kmalu zaslovel kot Beethovnov interpret.
Labor se jc posvetil nato izključno igranju na orgle In kmalu postal svetov-noznan mojster-orglar. Vse je občudova-
se jo spraševala.
Naenkrat se je je polastila dekliška razposajenost. Lahko bo delala cel večer, kar bo hotela! . . .
Hitro se jc prroblekla v črni, z zlatimi nitkami vezeni pyjama, ki ga jc kupila pred več mesci iz gole prešerno-sti, četudi je vedela, da si ga ne ho upala obleči, ker je imel njen mož v tem oziru moralne predsodke. Šla jo v salon in čakajo na večerjo pila portno vino, kadila cigarete s pozlačenim robom in pričela Citati roman lahke vrste.
Pri večerji jo čitala dalje. Postavila je na mizo tudi vazo, napolnjeno z rdečimi vrtnicami, dekoracijo, ki jo jo Ed-mond iz higijeničnih ozirov prepovedal, češ da vonj cvetic povzroča pri jedi glavobol. Po vsaki jedi je skadlla eno cigareto; sobarica se ji ni mogla naču-dlti.
Po večerji jo Sla Adola v salon, si dala sorvirati kavo in likerja namesto čaja, ki sta ga navadno pila z možem. Potem je odslovila služabnice, da se jo tako čutila popolnoma sama v stanovanju.
Odprla je klavir in igrala same kl t-slčne komade namesto lahkih operetnih melodij, katero je njen mož navadno hotel poslušati, fin dno, dočim je ona ljubila kratkočasile povesti, toda resno godbo, je 011 nasprotno dajal prednost resnim knjigam, toda lahkim melodijam.
Zaorla iu zouat klavir, en vsedlft. v.
lo njegovo krasno Igranje In njegovo skladateljsko fantazijo. Neštete njegove skladbe uživalo velik ugled. Skladbe za klavir, sonate za gosli, za čelo In klavir, C-dur kvartet za klavir, kvintet za klavir v F.-molu s kontrabasom, več skladb za klavir in orkester spadajo med naj-izbornejše glasbene umotvore.
Labor je imel odlično prijatelje. Na Dunaju so so zbirali pri njem razni glasbeniki. V najintimnejših odnošajih je živel z družino VVlttgenstcinovo. Imel je tudi mnogo učencev, ki ga bodo ohranili gotovo v častnem spominu. Nastopal jc v raznih koncertnih dvoranah dunajskih. Izven domovine Je bl nicgov največji prijatelj slepi kralj Jurij Hanovcranski, čigar komorni vlrtuoz Je bil Labor.
Iz njegove šole jc izšlo več glasbenikov: Braun, Schonberg I. dr. Njegovi prijatelji so ustanovili društvo »Labor-Bund», ki si je nadelo častno nalogo zalagati Laborjeva dela.
Za svoje plodonosno delovanje jc prejel Labor številna odlikovanja. Pravta-ko le bil častni član mnogih glasbenih akademij, pevskih društev in drugih društev za znanost iu umetnost. Za slepstvo j ss Je zanimal Intenzivno in jc bil član vseli dunajskih društev za slepe.
Njegov pogreb je bil veličasten, pa tudi pretresljiv, ker sc ga jc udeležilo na stotine slepcev.
Umrl je mož, a duh njegov živel bo vedno med nami.	Jos. Kobal.
Tragedija Matteotti
Prizori pri žalni maši za umorjenim Matteottljeni.
Pred cerkvijo Santa Maria del Popolo v Rimu, kjer se Je vršila v petek žalna maša za umorjenim poslancem Mattcot-tijem, se je odigral glnljlv prizor. Ko Je prišla pred cerkev vdova Matteottlja, jI jc množica, ki se je zbrala pred cerkvijo, priredila manifestacije in izražala sim patije. Kričali so »Dol z morilci!. Oospa Matteottiieva je s solzami v očeh odgovorila: »Vrnite mi truplo, ker jc moje! Iščite ga, iščite ga!« V tem trenotku je šel Inlmo višji častnik s celo vrsto odlikovani na prsih. Sestra Matteottijcve vdove je pokleknila picd častnika, poljubila njegove redove I11 rekla: »VI, kl ste junak, skrbite za to, da se najde truplo., gospa Matteottijcva pa je dodala: »Recite ljudem, da Matteottijcva vdova nc kliče po maščevanju, ampak hoče le truplo svojega moža, kl je njeno..
V torek popoldne je šla Matteottijcva s svojo sestro v Vatikan, kjer )o Je sprejel kardinal-državni tajnik Gasparri, ki ie sporočil papežu željo vdove, naj bl jo sprejel. Papež pa nl mogel ustreči želji, ker Je bil zelo zaposlen In je obljubil, da sprejme vdovo čez par dni. Med tem pa JI je poslal svoj apostolski blagoslov.
X Amerika dobi nekoliko vlage.
Zakon o dovozu piva, ki ga je predlagal kongres, je bil pravkar sprejet. Seveda gre tu le za pivo v »medicinske svrhe. — toda korak je to naprej (ali pa nazaj), prav tako, kakor je bilo svoj čas na Islandiji.
X Porast psov v Franciji. Po vojni se je začelo opažati na Francoskem, da se vsako leto pomnoži število psov od 2U0.001) do 300.000, vendar pa s tcin šc nl doseženo predvojno število. Leta 1924. je bilo po statistiki 3,855.329 psov na Francoskem, t. j. za 700.000 več kot 1. 1900. Vojna je vzela okoli enemu milijonu psov življenje. V januarju se Je zvišalo število na 3,313.1 IG. Od tega števila je bilo približno 2 iu pol milijona kmet-skih psov, pol milijona lovskih in ostanek hišnih psov. Danes pride na vsakih 12 prebivalcev Francije po en pes.
X Brezžični brzojav. V Nemčiji so uvedli že pred dvema letoma hitre brezžične brzojavke med nekaterimi mesti. Podano lc jamstvo, da sc taka brzojavka
naslanjač, si zopet nalila likerja, prižgala novo cigareto in še dišečo svečko .. . Vse te nedolžne domislico so jo otroško zabavale. Kako ji jo dobro! Svobodna je! Kako se zabava! . . . in kako hitro potekajo ure! Naenkrat bo polnoči. Pospravila bo čašo, slekla svoj py.jiima, odprla okna, da se razkadi duh dišave in tobaka. Prišel bo Edmond ... In jutri večer in naslednji večer iu vse večere bo tu . . . okoren, gostobeseden in no bo hotel ustreči njenim nedolžnim fantazijam. Nič več ne bo sama, nič več prosta. Ali naj čaka drugih sedem let. da bo imela zopet cel večer samo zase?
Premišljala je. Naenkrat se ji je zj.is. nli obraz: prosila bo Rogerja Larbcla naj ji pomaga.
Roger La.rbel, Edniondov tovariš iz otročkih let. je bil hišni prijatelj. Povabljen je bil vsak četrtek na večerjo. Neoženien, premožen, brez dela, dvor-ljlv, odkritosrčen in ljubezniv, jo bil A d: .11 v resnici slmnatlčen. Dn. gotovo, on jo bo razumel in ji pomagal.
Ker jfl naslednji četrtek prišel Roger T.irbel slučajno prei kakor njen mož. jo Imela priliko trovoriti ž njim na samem.
— Dragi prijatelj, prosila bi vas za neko uslugo, je začela nekoliko v zadregi. Potrm se je pn odločila in pričela odkritosrčno pripovedovati o div-nem večeru, ko je bila sama doma. Prosila je Rogerja, ali 110 bi ji hotel pripomoči Uo Ukih jnOitili večerov, ki. sicer
dostavi naslovniku 15 minut po predaji.
Med Češkoslovaško in Nemčijo se sedaj vrše pogajanja za uvedbo hitrih brezžičnih brzojavk. Za tako vrsto naglega poročevanja sc posebno zavzemajo praške banke. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so je koncem leta 1923. nahajalo na
Poletje
Naše lepe čltatcljlce so se gotovo žc oskrbele z vsem potrebnim. Zato Jim nočemo dajati nikakih nasvetov iu navodil. Bilo bl žc tako prepozno. Zanimalo pa jih bo gotovo vse eno, ako jim nudimo v naslednjem par inlčnlh slik, posnetih Iz zadnjih mednih žurnalov, kl pri današnjih gmotnih razmerah mnogim našim ženam in deklicam niso pristopni, zlasti ne onim na deželi. Opozar)amt» pri tem zlasti na solnčnike, kl jih je kraljica Moda po večletnem odmoru zopet poklicala v službo. Seveda pa so sc, povrnili precej spremenjeni. Ročal ie kakor pri dežniku kratek In debel, streha plitka, včasih docela vodoravna, da je solnčnik tak kakor bl prišel naravnost iz Kine ali Japonske. V žurnalih prevla-i dujelo obleke s sicer lahkimi, a dolgimi rokavi, na ulici pa so v ogromni premoči halje brez rokavov ali pa samo 7. iiaznaccniml. Mirno laliko greš na ulico v zimski večerni toaleti, če le ni preveč ekstravagantna.
Hočete šc par pariških kapric? Nogavice so od dneva do dneva tanjše, že naravnost rallnlratlo prozorne, du težko razločiš, ali so sploh na .nogi ali ne. So v najrazličnejših barvali, včasih prepletene z zlatimi nitkami ali pa celo posute z dragulji, da sc nehote bojiš za nožno kožo 11.1 polnili uicčah elegantne, razmehkužene damice.
Vedno manj pa je tudi čeveljčkov, kl pa zato niso nič cenejši; prej obratno. Še vedno so moderni čevlji I/, krokodilove lil kačje kože v vseh mogočih barvali.
na ta način, da bi povabil kak večer Edmonda samega.
—	Toda 011 noče prlneipijelno nikamor brez vas, jo pripomnil Larbcl, ki ;o jo j oslušal z zanimanjem.
—	Zato pjl prosim vas te usluge, ker imate mnogo vpliva nanj. . Njemu bo dobro storilo, da so razvedri drugje, meni pa, da ostanem sama . .. Ali razumete? . . .
—	Da . . . razumem.
Larbol se jo nasmehnil.
—	In mislim, da sem že tudi našel sredstvo.
—	O kako ste prijazni! je vzkliknila z otroškim zadovoljstvom. Toda tiho! Edmond je tu . . .
Robert Larbcl je držal besedo. Čez tri dni je povabi! Edmonda 11:1 večerjo v svoj krožek. Edmond si jo dolgo po miSljal. potem pa sprejel vabilo
—	Ve5, srček, bal som se, da to uža-lostlm, je rekel, pn me je tako dolgo pregovarjal in mu nisem mogel odreči.
Adela je preživela zopet krasen večer. Temu je sledil čez osem dni tretji in nntem zopet eden.
Nekega dne jo spoznala, kakšnegfl sredstva se jc poslnžil prijatelj Larbol. Opazila jo. kako z zanimanjem pronea-va njen mož knjigo o icrrl «brlflge». Silna strast se je polastila Edmonda do te isrre. tako, da je no7.nbl;,nl svoje prejšnje, principe n zakonski dolžnosti, ln naslednji pondeijek ji je naznanil, da btt.ta večer iu (*lslei vsak poniolieli ln
vsem svetu 16.122 brezžičnih oddajnih
postaj, od teli 1117 obrežnih ,14.560 ladijskih, 393 v notranjosti držav In 52 postal na zrakoplovih I11 letalih. Skoraj v vseh državah Je treba prositi pristojna državna oblastva za dovoljenje za Instalacijo brezžičnih naprav.
tli modri kvadrati. Okrašena Jc s pliscil iz belega satena.
petek večerja! v krogu svojih soigralcev, da bodo laliko prej pričeli z igro.
Adela je bila zadovoljna; ravno e « vso slastjo povečerjala, ko ji je sobarica naznanila prihcd Larbcla.. Začudena in nekoliko vznemirjena je zamenjala svoj pyjama s hišno obleko in sprejela Larbcla.
Larbcl jc počafcil, da jo sobarica zaprla vrata salona, potem pa sn je i>o-ltiembno in smehljajo približal Adeli.
—	Tu sem, jo rekel tiho. Tu sem, ljubica!
—	Kaj! se jo začudila. Adela,
—	Razumel sem vas, ljuba moja. je nadaljeval Larbel. Razumel vašo dra-žestno zvijačo. Ker ste spoznali, kako silno vas na tihem ljubim, in ker sto mi hoteli vračati ljubav, sto se mi zaupali in prosili, naj odstranim vašega soproga. Sedaj, ko ga imajo v oblasti kvar-te, bova lahko dvakrat v tednu brez skrbi sama tukaj . . .
Hotel jo jo objeti. Sunila ga .je proč. tresoč so od jeze in sramote. Torej sl jo ia neumnež domišljeni ... Sla je in odprla vrata.
—Dragi m ni gospod, je Tekla, kazeč na vrata, bili ste tako prijazni in mi pripomogli do samotnih večerov, toda nko mi jih s svojo navzočnostjo pokvarite, ne bo več šala. Co že mora bili. da me kdo dolgočasi, vseeno raje vidim, da mc dolgočasi moj mož, pa
.. a
Kraljestvo mode
V plavalnih kostumih je docela prevla-. drugo so izginile. Tudi trikoji v kolikor dala kombinacija črne in bele barve. Vse | se šc rabijo, so lz teh dveh barv.
Opasnost svinjske kuge v Jugoslaviji
Svinjereja je po celi državi precej razvita in donosna panoga kmetijstva, ki di mnogo preostanka za izvoz. Znano pa je, da jo zlasti v južnih pokrajinah naše države svinjereja močno nazadovala, in to največ zbog kužnih bolezni, proti katerim v tamošnjih krajih dosedanje mere oblasti ne zadostujejo.
Nedavno je izšel v glasilu udruženih veterinarjev v Beogradu, v «Jugo3laven-
Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Pšenica: baška, 79—SO kg, 2%, 300 do 30.1. Ječmen: baški, 07—08 kg,
skem veterinarskem glr.sniku», izpod pe- rl0"275; °lvc« 1?,T" " resa Evgena Romana (Zagreb) članek, ki|S2lca: baskn' 230-2^2,5. Fižol: baski, napoveduje močno razširjenje svinjske
fr. 650, sirovo železo belg. fr. 390. V Luksemhurgu jc za enkrat položaj ugodnejši, ker jo povpraševanje iz ino« zemstva po sirovem železu zaradi stavke v roruhrju precejšnje. Cene so zaradi tega poskočile. Tudi izvoz iz Anglijo je podel. Domači konzum je istotako rezerviran. Cene so spričo takih razmer znatno oslabele, tako da produccntt pri teh cenah i< pridejo na svoj račun.
kuge v bližnji bodočnosti.^ Vsebina član ka je v kratkem nastopna:
cZe v početku prošlo zime se je pričela ponekod svinjska kuga opasno pojavljati. Huda zima okrog božiča je nekoliko zadržala širjenje kuge, a sedaj se zopet že več tednov čujejo glasovi o ponovni pojavi epidemij te bolezni v raznih krajih države.
Od decembra 1923. do konca marca t. 1. se jc v Jugoslovanskem serumskem zavodu v Zagrebu na doposlanem materi-jalu od 16 ubitih svinj ugotovila v 12 j>rimerih svinjska kuga, to je 75 odst. Zalo se je bati, da se bo z nastopom toplega |>oletnega vremena kuga močno razširila in da bodo nastopile težje epidemije.
Gotovo ena izredno važnih nnlog veterinarjev je, da prepreči nastop takih epidemij. Prvi pogoj, da so onemogoči ali vsaj zavira razširjenje te kužue bolezni, jo vsekako in brezpogojno potrebno, da sa predvsem ugotovi točna diagnoza bolezni.
Svinjska kuga jo najhujši neprijatelj naši svinjereji. Povzroča ogromno škodo, in sicer največ s tem, ker po mednarodni veterinarski konvenciji izzove zabrano uvoza s strani drugih držav; s tem pa nastanejo za celo okuženo državo težke perturbacije v trgovini. Smatramo, da je opasnost večjega razširjenja te bolezni v letošnjem letu nedvomna. Svinjska kuga je star sovražnik naše svinjereje, ki že od leta 1895. uničuje to panogo našega gospodarstva.
Potrebno je, da država vzame celo zadevo čimprej v roke in da žo sedaj, dokler se ta kužna bolezen ne razširi v večjih dimenzijah, odredi vse varnostne mero za omejevanje in uničevanje te bolezni. Potrebno je, da živin zdravniki čim pogosteje obiskujejo vasi, da pogledajo v vsak posamezni svinjak in da se prepričajo o zdravstvenem stanju svinj ter da takoj odrede potrebne mere. Po zakonu o ureditvi veterinastva jo dolžen vsak gospodar, čim opazi bolezen, da prijavi to pristojni oblasti. Oblast je dolžna c 'poslati živinozdravnika, ki mora v .primeru kužne bolezni podvzeti vse zdravstveno-redarstvene mere, da se širjenje ustavi.
Tako se mora delati po vetcrinarrki konvenciji v vseh državah. Na žalost naši kmetje, kadar jim pogine prase, to enostavno zakopljejo, ne da bi se nadalje brigali za zadevo. Tako se bolezen neovirano dalje širi in šele, ko je bolezen razširjena v večjih dimenzijah, dozuajo zanjo veterinarske oblasti.
V drugih državah, kakor n. pr. v Zedinjenih državah in Nemčiji, obstoje posebni zavodi, ki se bavijo s proučavanjem svinjske kuge i.i ki organizirajo pobijanje te bolezni. Tam imajo tudi jako uspešna zdravila proti kugi. Svinjska kuga se la v početku omejili in zatreti. Dolžnost aaših oblasti je, da čim prej uvedejo vse mere*.
Pri nas v Sloveniji svinjska kuga — kolikor je sklepati po uradnih podatkih — ni razširjena. Po zadnjem izkazu o stanju živalskih kužnih bolezni z dno H. t. m. so bili le posamezni primeri svinjske kuge: v ljubljanski oblasti v 6 občinah (okuženih 14 dvorcev), v mariborski oblasti pa v 4 občinah (okuženih 10 dvorcev). Svinjska rdečica šteje le malo več primerov: v ljubljanski oblasti v 14 občinah (18 dvorcev) in v mariborski oblasti v 7 občinah (11 dvorcev). Vendar pa bi bilo opasno tudi zn Slovenijo, kjer je sicer kmetsko prebivalstvo v tem pogledu v primeri z drugimi pokrajinami državo prosvetljenejše, ako bi se v naši soseščini pojavila epidemija kuge v večjem obsegu.
600—610. Otrobi: baški, 195. Cene moki nespremenjeno. Promet nekoliko večji od običajnega. Tendenca ncsprc« mcnjcua.
Svinjski sejem v Mariboru (20. t. m.). Dogon 231 svinj. Povprečne cene so bile: prasci, 5—6 tednov stari, 137.50—225 Din; 7—9 tednov 250—300; 3—4 mesece 650—700; 5—7 mesecev 750—950; 8—10 mesecev 1050—1200; 1 leto stari 1500 do 1875 Din za komad. Kilogram žive teže 15—17.50, mrtve 20—23.75 Din.
Tržna po?oči»a
Železni in jekleni, trg (20. t. m.). Z Vseh važnejših evropskih tržišč z žele« zom in jeklom prihajajo vesti o slabem razvijanju kupčije. Največ so krive nc« povoljnemu stanju napete prilike na de« narnem trgu. V Nemčiji tožijo po« sebno zaradi pomanjkanja denarja. Drugače sc po nemškem blagu mnogo povprašuje iz inozemstva. Na češko« slovaškem železnem in jeklenem tigu je prcccj mirno. Izvozne prilike so sc poslabšale. Negotovost na fran« c o s k e m trgu vpliva tudi na izvozno možnost češkoslovaških podjetij. Ne« prestane fluktuacijc frankovc devize nc dopuščajo v Franciji redne kupčije. No« tirajo: sirovo železo št. 3 fr. fr. 360 do 3i0, hematit fr. fr. 430—450, groba plo« čevina fr, fr. 70—80. Belgijski trg irpi pod istimi okoluostmi kakor fran« coski; domači kupci sklenejo le malo kupčij. Na zunanjem trgu se občuti 20« pet nemška konkurenca. Notirajo: žc« lezo v palicah belg. fr. ("25—635, t rac« niče belg. fr. 700, groba pločevina belg. fr. 775, srednja pločevina belg. fr. 825
—	Naša trgovina z Italijo. Po uradnih italijanskih podatkih «0 je v prvem četrtletju izvozilo iz naše države v Italijo blaga v vrednosti za 103.5 milijona lir, dočim so je iz Italije uvozilo k nam blaga za 01.5 milijona lir. Glavni prednici!, ki jih jo u.vozi!a. Italija iz Jugoslavije, so bili: stavbni lc?, goveda, konji, diva za kurjavo in premog. Izvozila pa je Italija k nam na;> eč: bombažno in volneno blago, bombažno prejo, riž in precejšnjo količino pšoiiične moke. Zadnjo bi si mi nedvomno lahko prihranili. Brez uvoza, nepotrebnih italijanskih predmetov hi bila naša trgovina z Italijo šo mnogo aktivnejša, kakor je sedaj. Iz grr njih številk so da sklepati, da, bo Italija v svoji trgovini z Jugoslavijo najbrže tudi letos ostala pasivna, kakor je bila v zadnjih dveh lotili.
—	Izdelovanje nove železniške tarife. Iz Beograda poročajo, da se v generalni direkciji železnic izdelajo nova železniška tarifa, ki bo veljala za vse izvozno predmete v tom letu.
—	Obrtno - Industrijska razstava v Sarajevu. V Sarajevu so bo vršila od 27. junija do 6. julija 1024. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra obrt-no-industri.ifka razstava, katero namen je, nuditi čini popolnejšo sliko obrtne in industrijsko podjetnosti v Bosni in Hercegovini. Razstava bo vsebovala nastopno glavno skupino: domača industrija, proizvodi obrtništva, vajeniška dela, industrija, izdelki strokovnih institucij, dela umetnikov, slikarjev in rezbarjev. Za po:etn'ke jc zagotovljen popust na železnicah kraljevine SHS.
= železniška proga Bosanska Kruna-Bihač je v toliko gotova, da so tekom tega leta more pričakovati njena otvoritev in izročitev javnemu prometu.
—	Uvoz živine v Švico, švicarska veterinarska oblast jo ukinila zabrano uvoza klavne živine iz Jugoslavijo, Češkoslovaške. Avstrije, Madžarske in Rumunije. S 16. t. 111. so ie na švicarski meji ponovno uvedla živinozdra-niška služba za dovoljeno transporte.
= Znižana tariia zn izvoz železne rude. Iz Beograda poročajo, da je prometno ministrstvo odobrilo znižanje tarifo za izvoz železne rude. Tarif-', so bo v bodoče računala izjemni tarifi št. 2, in sicer pri izvozu ;.a Fnmunijo ali preko Soluna.
—	Dobri Izgledi žuve v Južni Srbiji. Iz Beograda poročajo: Izgledi žetvo v Južni Srbiji so zelo ugodni. No samo žilo, temveč tudi drugi poljski pridelki obetajo najboljše. Računa sej da bo letina za 40 do 60 odst. boljša od lanske. Le sadja bo malo. Tudi mak ni uspel, v.a-radl česar bo produkcija opija manjša.
= Ncva tvornica tkanin Iz umetne svile. Dne 1. julija prične tvornica tkanin iz umetne svilo Vasa Srdanovič i Kabrhel v Pančevu izdelovati raznovrstne ženske tkanine. To je edina domača tvoni:-a te vrste v Jugoslaviji.
r= Dobave in prodaje. Iiirckcija državnih rudarskih prcduzeca v Sarajevu sprejema do 25. junija ponudbe glede dobave strojnega, cilindcrskegn, vulkanskega in dynamo - olja. — Direkcija šuin v Sarajevu bo p.odala 10. julija približno 23.000 kubičnih metrov lesa na panju. —• Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 10. julija, ofertalna licitacija, glede dobave 101.000 kilogramov žolor.ne pločevino, - Pri ravnateljstvu državnih železnic, v Subotici sc bo vršila 10. julija ofertalna -.i-tacija. gledo dobavo 3COO kg prejo za mn-
njo (kuilelja za zaptivanje) in glede dobave 1000 kg cinkove pločevine in OOOt) kg pocinkane pločevine. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtnijki zbornici v Ljubljani.
—	Izravnava starokronsklh obveznosti med A-vslrljo in Češkoslovaško. Iz Prage javljajo: Dogovor med Avstrijo in Češkoslovaško glede izravnave obveznosti v avstioogrskih kronah, nastalih do 25. februarja 1910.. je bil te dni podpisan. Pogodba se bo predložila narodni skupščini in bo po izmenjavi ratifikacij-skih listin stopila v veljavo. Glede prevzema hipotekarnih terjatev Avstro-ogj-ske banko po Češkoslovaški se je 6. t, m. sklenila z likvidatorji te banko v
do 820, SiemenatMartinovo jeklo.bel«.JPraai posebna. ncsodba.
= Pojema nje nezaposlenosti v Češkoslovaški. Statistični državni urad v Pragi prinaša nekaj podatkov o delovnem trgu v prvem četrtletju t. 1. Iz teh podatkov jo razv'dno, da jo število noza-poslenili znašalo koncem januarja 193.105 koncem fobruarja 195.872 in je do konca marca padlo na 180.002 osebi.
—	češkoruska trgovska družba v Ru-munlji. češko časopisje jioroča, da. osnu-je skupina ruskih industrijcev v Rumuniji v zvozi s češkoslovaškimi tvorničar-ji podjetje za tekstilno trgovino pod Birmo »Severovzhodna družba, prej Vf T. Ptašnikov». Obratni kapital bo znašal 12 milijonov lejev. Za predsednika upravnega sveta bo baje izvoljen dr. Kramar.
—	VclctrgovinoM indeks v češkoslovaški v maju se je napram aprilu znižal za 0.5 ua 1015.
—	Težkoče Austro - Orient banke. Z Dunaja poročajo: Dunajsko trgovinsko sodiščo io ot.vorilo postopanje prisilne poravnave nad Austro - Orient banko in nad premoženjem osebno jamčujočih družabnikov. Pasiva znašajo preko 4 milijardo aK. Delniška glavnica znaša HO milijonov aK.
—	Insolvenca tvomice mesnih Izdelkov v Gradcu. Iz Gradca javljajo: Mesna industrija, d. d. v Kggenhergu poleg Gradca sc nahaja v plačilnih težkočah. Ravnatelj podjetja TJJriik io bil aretiran zaradi suma goljufije.
—	Fuzljska stremljenja dunajskih srednjih bank. 7, Dunaja poročajo: Današnji položaj v Avstriji vedno bolj sili banke v fitzlje. Za enkrat bta sc združili le Zcntralbank der deutschen Sparkassen in Osterrciehische Industrie- und Ilan-dclsbank. Vesti o fuzijskih pogajanjih med Kompassbank in Internationale Han delsbank so zanlknjcjo. Tudi o Bleder-mann - banki so širijo vesti, da stremi po fuziji, kar pa banka sama označuje za netočno.
= Obtok bankovcev v Madžarski jo po izkazu Madžarskega državnega notnega zavoda narasel od 7. do 15. junija za 19.S2 milijarde lia 2469.82 milijarde mK. Obenem so jc zmanjšala kovinska podloga na 21.8 milijona inK. Država so jo zadolžila za novih 30 milijard mK.
Jugoslovcnsko Sokolstvo v Parizu.
Jugoslovcnsko Sokolstvo stoji zopet pred važno tekmo, ki mu naj da priliko, da se ponese ime našega naroda daleč preko mej naše države. Naši borci so neutrudljivo na delu, dan za dnevom sc pripravljajo z največjo požrtvovalnostjo za veliko tekmo, ki jih čaka. Tekma nc bo lahka in boriti sc jim bo z dobro izvežbanimi starimi tckmovalci sedmih drugih narodov. Vzlic temu gredo z ve« likim navdušenjem v boj, kakor so šli pri vseli dosedanjih mednarodnih tek« muh. Naloga vsega jugoslovenskega So« kolstva jc, da omogočijo udeležbo na mednarodni tekmi ter žrtvujejo za kritje ogromnih stroškov, kolikor jc v naši mo« či, Dolžnost vsakega brata in vsake se« stre jc, da prispeva s prostovoljnimi darovi za kritje teli stroškov. Bratje in sestre, zbirajte ob vsaki priliki prispevke za kritje stroškov! Denarne prispevke jc pošiljati na naslov: Jugoslovenski so« kolski savez, Ljubljana, Narodni dom.
Renata Tyrševa. 15. t. m. je prazno« vala 70'etnieo svojega rojstva žena usta« novitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša, sestra Renata Tyrševa, ki jc hčerka Tyr« šcvega sodelavca br. Jindricha Fiigncrja. Renata Tyrševa jc preživela od svojih otroških let vse težke in vesele dni So« kolstva od njegove ustanovitve. Njeno življenje jc bilo polno najtežjih bojev in ko ji jc usoda iztrgala na tak krut način njenega moža, je posvetila vso svojo življenje delu za Sokolstvo in narod.
Kot učenki tvojega moža ji je ostala umetnost In Sokolstvo najdražji zaklad vse življenje in z veliko vnemo jc zašle« dovala razvoj Sokolstva ter k njemu mnogo pripomogla. Stanuje stalno v do« mu praškega Sokola, ki ga jc postavil njen oče, živce tako v najožjem stiku s Sokolstvom. Plemeniti ženi želimo k nje« nemu jubileju, da bi ji bilo omogočeno doživeti še krepkejši razvoj Sokolstva, kakor do sedaj.
IV. zlet Sokolstva v 2alcu se vfšl v nedeljo dne 22. junija povodom pro« slave 20letnice Sokola v Žalcu. Po pri« hodu jutranjih vlakov se bodo vršile vaje vseh oddelkov na telovadišču. Po skušnji se zbere Sokolstvo ob 11. do« poldne pred kolodvorom, odkoder poj« dc povorka mimo Kukčcvc sušilnice in ilr. Bcrgmanove vile v trg k občinski hiši, kjer bodo pozdravi. Povorka sc bo nadaljevala potem skozi trg na telovadi« ščc. Ob 3. popoldne bo javna telovadba vseh oddelkov s spremljevanjem godbe, nato pa na Roblekovcm vrtu obširna ljudska veselica.
Sokolski zlet na Pragersko priredi to nedeljo, dne .22. junija, mariborsko sokolsko okrožje. Na Pragerskcm jc bilo po prevratu že par manjših sokolskih prireditev, ki so vse lepo uspele. Ta« mošnji domači Sokol jc zelo agilen in je torej doižnost narodnega občinstva, da tudi to večjo sokolsko prireditev v bivšem germanskem gnezdu s šulferajn« sko šolo kar najštevilnejše obišče. Zveze vlakov so zlasti iz Maribora iu Ptuja zelo ugodne.
Sokolsko društvo v Stružišču pri Kranju naznanja, da sc je prestavila pri« reditev, določena za 22. t. m., na poznejši čas.
Sokolski dom na Jesenicah. Dne 18.
t. m. je pričel naš Sokol z zgradbo svo« jega lastnega doma. Gradbeno delo se je oddalo stavbeniku Krenu na Javor« niku. Upati jc, da bo stavba do letoš« nje jeseni pod streho. Dom bo eden najlepših sokolskih domov v naši državi in ho obsegal poleg obširne telovadnice tudi prostore za čitalnico, javno kopal« nico, kegljišče in velik, moderno oprem« 1 jen oder. Jeseniškemu Sokolu bo s tem omogočen širok razmah. Seveda bo zgradba doma stala ogromne vsote in je zalo potrebno, da žrtvuje članstvo vse svoje moči in prosti čas, da z na« bavo 111 donašunjem materljala zniža izdatke. Komur pa čast in stan nc do« puščata izvrševanja težaških del, naj z denarnim prispevkom prispeva k do« vršitvi ogromnega dela, da rešimo na ta način to važno sokolsko trdnjavo.
Ižansko sokolsko društvo proslavi dne 6. julija 151ctnico svojega obstoja z javno telovadbo in veselico.
Spori
Službene objave LNP.
(Iz seje poslovnega odbora od 18. t. m.)
Prvenstvena tekina Primorje : Lask dne 22. t. 111. se vrši ob 10.30 na igrišču Ilirije, rezervni moštvi nastopita ob 8.45. Službujoči odbornik g. Rud. Gregorič, blagajniško službo vrši S. K. Primorje; cene 10, 5, 3 Din. — Cltajo se s pravom nastopa dne 3. julija za S. D. Šoštanj: Loschnig Kratic, Verbnlg Oskar. — S. K. Slovan se kaznuje z globo Din 25.—, ker 15. t. m. ni oddal sodniku sestave moštva. — Zabrana igre do odločitve kazenskega odbora se izreka igr. Bucik (S K. Slovan) radi incidenta v prv. tekmi 15. t. m. — Kazenskemu odboru se preda igrače Marchiotti (S. K. Slovan) in Kononenko (Lask) radi nesportnosti v isti tekmi.
Seje poslovnega odbora se vrše odslej redno ob. sredah ob 18.15. — Kazenski odber ss sklicuje v sredo 25. t. 111. ob 18.15 v Naredili dom, lokal Športne zveze. K seji se poživljajo Igrači gg. Burger (Jadran), Kononenko (Lask), Marchiotti in Bucik (Slovan) ter sodnik g. Fink. — Tajnik II.
Zagrebški Usti pišejo o moštvu S. K, Ilirije kljub precejšnjemu porazu, kl ga ic doživela v četrtek v Zagrebu, še do. kaj ugodno. Soglasno poudarjajo kritike,
da so bili Ljubljančani v prvem polčasu' boljši od domačinov. V hitrosti in v startu na žogo so Illrljanl zelo nadkriljevall Gradjanskcga ter vsled tega bili v polju v premoči, kl je pa pred golom niso znali Izrabiti. Najboljši del ljubljanskega moštva je bila krilska vrsta, ki je skoraj onemogočila delovanje nasprotne krilske vrste. Posebno pohvalo zasluži vratar Miklavčlč, ki Je držal po Mantlerju streljano enajstmetrovko. V napadu je bil poleg Učaka Pammer najboljši. Odpovedal pa je Vldinajer. Kakor Javljamo na drugem mestu, igra Ilirija v nedeljo v Ljubljani proti prvemu B-moštvu Grad-janskega. Upamo, da bo Ilirija pri tej nekaki revauž-tekmi boljše odrezala kot v Zagrebu.
Maribor : Ljubljana. Za medmestno tekmo, kl je ostala s 3 : 3 (3 : 2) neodločena, jc vladalo v Mariboru neobičajno zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo LJubljana postavila močno postavo, ki bo gotovo izvojevala zmago. Ljubljančani pa so dosegli le neodločen rezultat, ker je Maribor pokazal igro, po kateri Jc vsekakor zaslužil zmago. V ljubljanskem moštvu sta bila na mestu cdinole srednji krilec Birsa I11 vratar Jančigaj, dočim so bili Mariborčani vsi prav dobri. Zlasti .ie treba omeniti mariborskega branilca Barloviča, ki se ie odlikoval s svojimi izrednimi osvobodilnimi streli. Zali-bog jc ustrelil na koncu igre diktirano enajstmetrovko, ki bi mogla prinesti zasluženo zmago Mariboru, v roke vratarja Jančlgaja. Prihodnjič sc bo moralo poslati v Maribor pač boljšo reprezentance, ki bo mogla res častno zastopati ljubljanski nogometni šport.
Še nehal zadnjih nogometnih tekem. Zagreb: Prvenstvene: Concordia : Tipografija 4 : 0 (1 : 0), Poštari : Zagreb 3 : 0, Atena : Unitas 2 : 1, Južne železnice : Pekari 5 : 2. Prijateljske: Iiašk komb. : Makahl 3 : 1, Viktorija rez. : Gradjanski rezerva 2:1. Split: Hajduk : Jedinstvo (Beograd) 6 : 2 in 2 : 1. Brno: Zidcnice : Moravska Slavia 10 : 1 (4 : 1). Senzacija.
Plavalni izbirni meetlng za olimpijado sc je vršil v četrtek na Sušaku. Izidi so nastopni: 100 111: Smokvlna (Viktorija) 1:17. 200 m prsno: Pavelič (Concordla) 3:26, Ačaj (Viktorija) 3:36, Ma-Icševič (Hašk) 3:49. 1500 m: Roje (Split) 26:57, Venturini (Viktorija), 200 111: Bla-žič (Hašk) 2:56. 300 m, dame, prosti stil: Podhorski (Viktorija) 5:57. 400 111: Roje 6:58. Štafeta 4 X 200 111: Viktorija 12:47, Hašk 14:33. 50 m juniorji: Smokvlna 32. Skakanje: Grilc 9.4 točk, Kovačcc 8.-1, Piiič 7.3. Waterpolo: Viktorija : Hašk 2 : 0 (0 : 0).
Gradjanski S. K. (Zagreb) : Ilirija. — V nedeljo 22. t. m. se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, ki bo sigurno zbudila veliko zanimanja. Sestaneta se prvo B-inoštvo jugoslov. prvaka Gradjanskcga Š. K. iz Zagreba in slovenski prvak S. K. Ilirija. Tekina se prične ob 17.30, predigra med Hermc-sotn in Slovanom se prične ob 16. uri.
Uazena-tekma Ilirija : Atena. • Ženski rokometni družini Atene in Ilirije nastopita Jutri, 22. t. 111. ob 10.30 dop. v prijateljski tekmi. Prireditev se vrši na igrišču Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu.
Prvenstvena tekma Primorje : Lask se vrši jutri ob 10.30 ua igrišču Ilirije. Tekina Je za končni placement prvenstvene tabele II. razreda in za napredovanje v I. razred odločilne važnosti. Rezervni moštvi nastopita ob 8.45.
Plavalna sekcija Ilirije. Sestanek v soboto dne 21. t. m. ob 19. v sobi Športne zveze, Narodni dom. Dnevni red: Plavalna tekma v Novem mestu. Polnošte-vilna udeležba. — Načelnik.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija. V nedeljo 22. t. m. skupen izlet na Vrhniko, in trening do Logatca. Odhod ob 1.30 popoldne, zbirališče pred klubo-vim lokalom «Novi svct». — Odbor.
Svetovni prvak v nogometu: olimpijsko moštvo Uruguuya.
Koliko je pri nas Judi, ki so pred ;ne-scci kaj vedeli o Uruguayu? Danes govori o tej državici Iz Južne Amerike'ves svet. P.fi§!ala Je na svetovno olimoiinslo
svojo nogometno reprezentanco, ki pa Je vsaj širša publika sprva nI jemala preveč tragično. Vzbudila pa jc splošno pozornost, ko Je pri svojem prvem nastopu tako elegantno porazila Jugoslovcnsko reprezentanco, ln potem ic ila od zma-
ge do zmage, dokler sl ni priborila svetovnega prvenstva v nogometu. To Je uteha tudi za nas, saj poraz od svetovnega prvaka ne boli tako kakor ako bi bili poraženi od kakega drugega i!\uii-vrcducga moštva,
Nam neznano gospodarstvo
Iznajdljivost in praktičnost Amerikan-:ev jo splošno znana, oni si ustvarijo bogato vire dohodkov tam, kjer bi Evropejec umri lakote. Tako so se pojavili v Ameriki kmetje nove vrste, disifji kmet-jes, to so kmetje, ki se bavijo z rejo erebrno-tSrnlh lisic, katerih kožuhi so dosedaj najdragocenejši, 500 dolarjev komad (40.000 Din).
Ueja srebrno-črnih lisic se je prISela leta 1897. na Princ Edward otoku v Kanadi; danes je zelo razširjena v državi Wisconsin v Združenih državah, tako da imajo lisicorejci danes že več stanovsko gospodarskih zvez. Vlada to gibanje uspešno podpira ter je naložila na uvoz srebrno-5rnih lisičjih kož zelo visoko carino, med tem ko je uvoz druge kožuho-vine carine prost. Neki uradnik, ki je preje delal 60 ur na teden za deset dolarjev, je napravil z rejo lisic v štirih letih skromno premoženje 40.000 dolarjev. O Martinu Moon se pripoveduje: Prodal je svojo hišico za 8000 dolarjev, prlhrauek svojega življenja. Izposodil si je še enako vsoto ter se pričel bavitl z lisičjerejo. Zato ga je zmerjala banka, žena je jokala in oče ga je zavrgel. Danes ima ta mož največjo lisičjo kmetijo v Združenih državah, je lastnik velikega hotela, lastnik velike druge kmetijo 240 akrov, se vozi v razkošnih nvtomobilih in banke so njegove dolžnice.
Srebrno-črna lisica (Silver black tox) ima ime po svojem kožuhu, ker se nahajajo med črnimi srebrne dlake, največ na hrbtu, glavi in bokih. Dlaka, ki se imenuje srebrna, nl bela, ampak je črna s srebrnim trakom okoli pol palca na dolgo, ki ee nahaja za okoli eno tretjino
dolžine zunanjega konca dlake. Popolnoma črna lisica je zelo redka. Črna koža nima takšne vrednosti, ker jo je lahko ponarediti, ampak visoko ceno imn sre-brno-čma lisica, ker je ponaredba izključena zaradi srebrnih pnsov na dlakah.
Lisicorejci si izberejo za tn namen skrite kraje, kjer se ne moti dragocenih zvitorepk z vrlščem ali drugimi vznemir-jajočimi glasovi, kar je zelo važno, posebno ob času mladega zaroda. Lisice so zelo boječe in previdne živali, katere vznemirja najmanjši šum, kadar imajo mladiče.
V poletni vročini se skrivajo v senco. Solnčni žarki pokvarijo barvo in karakter kožuha. Lisičje kmetije se zato nahajajo med mladim drevjem, ki je dovolj gosto, dn daje senco vsaj na polovico površine. Ilovnate zemlje se je treba izogibati, ker jo lisice razkopljejo.
Vzorna lisičja kmetija ima tri različne ograjene prostore, in sicer: luknje, v ka terih najdejo živali streho in skrivališče za zarod, drugič dvorišče ali tekališče, ali vrt, kjer so zamorejo greti nn solncu in počivati v senci ter imajo dovolj pro štora za telesne vaje, da ostanejo zdrave in tretjič: obrambna ograja, ki obdaja celo kmetijo, da ne morejo živali pobegniti in da ne pridejo tatovi do njih.
Lisičji vrt ima blizu 300 kvadratnih metrov površine; zdi se, da je najprimernejša velikost 17 krat 17 metrov. Zgrajen v goščavi daje lisičji družini dovolj prostora za igranje, obenem pa daje mladičem možnost se skrivati. To vrtovo se postavi v skupinah tako, da zamore paznik hoditi mod njimi. Izkušnja je pokazala, da ne sme bivališče ene družino neposredno mejiti na drugo, kajti drugače se živali skoz mrežo pretepajo in pri tem pogine marsikatera dragocena žival.
Ograje sestoje z žičnatih mrež, ki sega-
jo globoko v zemljo tor so v globočini upognjene daleč na znotraj, da se prepreči izpodkopanje. Ravno tako je ograja zgoraj upognjena daleč na znotraj, kl ima često v sredini visočme nastavek, da no pade mladič pregloboko in se ne pobl-je, ko se vadi v plezanju.
Pred leti jo bil lastnik v hudih skrbeh, čo mu je katera žival pobegnila, danes je drugače. Živali so se odvadile si iskati živež v divjini, zato pridejo same nazaj vsled lakote, ulto jih med tem časom no zadene druga nesreča. Lisicoreja jo žo tako razvita, da se zavarovalnico pečajo z zavarovanjem proti tatvini in bolezni kožuhonosccv.
Živež in negovanje živali zahteva ve« liko pažnje. Hrano zahtevajo Ijsicc ta« ko kot psi. Krmi sc jih z govedino, konjskim mesom, jagnjetino, teletino, z zajci, jetri, ribami, jajci, mlekom, kru« hom, zmcčknnim krompirjem, prepečen« cem, kuhano repo, korenjem in svežim sadjem. Mladičem sc nc daje mesa, dok« ler niso štiri mcsece stari. Največ se krmi lisice s kunci, ker je ta hrana raz« meroma poccni in vedno pri rokah; vsak lisicorejcc sc obenem peča s kuncc« rejo.
Lisice kotijo februarja ali marca. Sa« mica jih vrže od 1 do 9, najčešče po šti« ri. Lisjak ostane zvesto pri lisici in jc vzor moža in očeta za vse življenje. Prve dni, ko vrže lisica mlade, ostane v luknji pri njih in tedaj ji nosi živež v luknjo lisjak, ki je vedno na straži pri luknji ter prične lajati, ako začuti, da se približuje kak sovražnik.
Za časa, ko jc vrgla lisica, dokler niso mladiči stari tri tedne, se absolutno ne pusti v bližino nobenega tujca. Vsaka najmanjša nenavadnost, glas ali duh, po« dnevi ali ponoči, bi vznemirjal lisico. V svojem ekstremnem strahu izgubi lisica instinktivno previdnost in pamet; po«
stnnc čutno neumna in samo skrajno oprezen in previden paznik zamore re« Siti mladiče pred smrtjo. Kako občutna jc lisica, kaže sledeči primer: Kmct«no« vincc si je kupil par lisic za pleme, a se nl prav nič poučil o živalskih na« vadah. Nekega dne ni videl priti lisice iz luknje. Radoveden gre v luknjo gle« dat, kjer najde samico pri štirih mla« dičih. Ves vesel jc vedno govoril: No« henih slabih časov več! Veselje so jc kmalu izpremenilo v žalost. Starka, ki je čutila, da je sovražnik našel njeno skrivališče, jc mladiče prestavila v sne« ženo luknjo, kjer so poginili na škodo lastnika.
Mladiče sc mora udomačevati, ker so tuke živali boljše zn pleme kot divje. Podncvu, posebno ob lepem vremenu, j so lisicc v splošnem mirne, ali leže v luknjali ali sc zvijejo med veje dreves j par čevljev visoko od zemlje, odkoder , opazujejo, kaj sc godi okoli njih. Proti koncu dneva in čez noč ožive. Letajo po vrtu in sc igrajo; čc jc zemlja meh« ka. se lotijo kopanja.
llolezcn je pri lisicah zelo redka, ako se jih pravilno krilil, lidinc bolezni sc jc j opazilo pri prebavi, če sc jih ni pravilno krmilo. Neki kmet je krmil lisice s po« kvarjenlmi ribami, vslcc! česar so mu /i« vali poginile. Neki drugi kmet jc po neprevidnosti psstavil bencin v mesnico. Meso r.c jc navleklo bencinovih plinov in posicdica jc bila, da so mu poginili m'adiči v vrednosti 100.000 dolarjev. Ve« liki lisicorejci zaposlujejo posebnega živinozdravnika, ki skrbi za zdravje dragocenih živali.
Skrb vsakepa lisicorcjca je, da so ži« vali zadovoljne in močne, ter sc nc stra« ši nobenega truda. Mlada lisica sc znba« va z igračami, z žogo, s praznimi škat« ljaml itd. Nastavi se jim predmete, v katerih se morejo skrivati in na katere
-j r-r-t
morejo plezati, kakor: votla debla, što« re, kupe vejevju, sode brez dna in slično. Vrednost lisicc je danes tako visoka, da sc izplača skrbno negovanje živali tisočero. Da so more lisičja domovin i.i pazno nadzirati, sc navadno nahaja v sredini stolp, ruz katerega paznik opazuje njihovo življenje, ne da bi bilo treba živali vznemirjati.	(
Zn uspešno lisicorejo ima kmet' šu sledoče priprave: klavnico, ledenico, da se hrana ne pokvari, zdrave kr»ve, ki dajejo mleko mladim kožuharjem. Ko« ljcjo teleta, ki so stari komtj po dva do tri dni, da dobč razvajonci fino meso. Najvažnejšo vlogo pa igrajo zajci, ki so najbolj naravna hrana divjih lisic. K umni lisicoreji pa spadajo tudi mačke, kl so mačehe v rezervi, da dojijo lisice, ako sc ponesreči samica aH če, zboli.
Produkt lisičje kmetije jej dvojen: poinnožcvan jc za pleinc in kadar nastopi starost, pil jc dragocen kožuh. Plemen« sko lisico se prodaja navadno v Jeseni, ko mladiči dorustejo In so dovolj utr. jeni. Za kožuhovino pa so lisice pobija koncem decembra. Kožuhovine pride šc zelo malo na trg, ker se jih goji za ple« mc. Neki lisicorejcc se jo pohvalil, da mu jo samica v zadnjih štirih lotih dala 24 mladičev, katere 'c prodal za piemo po 1500 dolar, za i ,ir, torej za 18.000 dolarjev; samica pa ho porabna za ple« me še nadaljnjih šest let, končni pro« dukt lisičjega p.ua pa sc bo znašel p.i krznarju v vrednosti 3.000 dolarjev.
Vsled visoke ccne živih plemenskih srebraočrnih lisic jc skoraj izključeno, da bi si jih nabavil kakšen posameznik v Jugoslaviji, pač pa bi to zamoglc mor« da storiti večje gospodarske organiza« cijc.
Obnovite naročnino!
SUM v.aka beseda 60 par. B« .Dopisovanj." In Jenltve- s. ratuna vsaka beseda 1 Dln. — Prlobliujejo le mi,II oslmil, kl ta platant V naprej. Plaht M lahko tudi v tuamkah Na vprataoja odgovarja uprava le, C« Ja vpraiaaju priložen« inamka U odgovor tar manlpulacljska pristojbina (2 Din).
Reven uradnik ]	Klavir
ISčo za čaaa bivanja v Ljub- I stutlfiag8l rabljrn In 2 leti IJnnl - od loCetkn julija - | r p „ | c „ bcrnhardlnka. »lu, hi vanj«. Gre tudi kot eo-	'6uvaJUa _ „8 poccnl
stanovalec. - Ponudbo pod |	_ Pn)„,nlla ,,„,„ j.
,„ „„r .,.,.„ Kon61n0i stlCuu. 12512
..Umdnlk" na upr.
„Jutru" 12PCS
Pozor, turisti, lovci
In tportnlklt — Najceneje ln uajeolldueje obloke po meri Vam napravi A n t e P r e z el J, krojač, Oospo-avetika ceata IS. 10893
Modistka E. Oorjanc A Co.. Ljubljana, Sv. Petra cesta tt. 27. poleg hotela ..Tratnik" aprejetna vsakovrstna popravila slamnikov ln svilenih klobukov. Postrežba toCna.	72D
žižaaa
(dobe)
2 krojaška pomočnika
za veliko ln za malo delo sprejme krojačnlca J. Ježek, Selenburgova ulica fit. 6/1.
12641
Izvežban monter
se ISCe za večjo tovarno v Ljubljani, izvežban v elektrotehniki in drugem atrojnem delu, za takoj. Ponudbe z navedbo pogojev in prepisom spričeval na upravnlStvo upravo „Jutra" pod značko »Marljiv". Istotam se rabi
korespondentinjo
popolnoma vefičo slovenskega, nemškega in srbohrvat-Bkega Jezika ln pisavo v cirilici, kakor tudi slovenske ln nemške stenogruflje. — Ponudbe pod „Spretna" z navedbo pogojev ter prepisov spričeval na upravnlStvo „Jutra",	12639
Trgovskega pomočnika
zmožnega fipecerlje in galanterijo, no izpod 30 let starega, sprejme Marko Ro-zenberger, Ljutomer. Prosta hrana in stanovanje. 12600
Učenko
pridno in pošteno, katera Ima veselje do trgovine na deželi, se sprejmo takoj. — Šiviljo imajo prednost. Hrana in Btanovanje v hlfil. — Naslov pove uprava „ Jutra" 12471
Pridna kuharica
ta druga natakarica (tudi začetnica) se sprejmeta. ~ Naslov pove uprava „Jutra" 12608
Šofer
osebni avto, se išče. — Zglasltl se je v Beethovnovi ullcl, pritličje, desno. 12614
Za kovaško obrt
iprejme takoj dva kropka, nad 14 let stara učenca Anton Petkovfiek, Logatec.
12600
Krojaškega pomočnika
3obrega, sprejme Franjo Steučič, otok Krk, Dalmacija 12578
(iščejo)
Jurist
z drž. Izpitom, brez prakse, ISCe službo, najraje pri odvetniku. Gro pa tudi v drugo piBarno. Pondbe pod ftlfro „Jurlut" na upravo »Jutru" 12649
šivalni stroj
„Singer" (levoročnl) takoj prodam. — Naslov v upravi „ J utra".	12607
Šivalni stroj
dobro ohranjen, so prod o. Naslov pove uprava „Jutra" 12620
Mesto vzgojiteljice
ISče fina gospodična lz odlične rodbine pri boljši družini. Vešča je slovenščino, nemfičlne, srbohrvaščine, angleščine ter poučevanja klavirja. — Ponudbe na upravo ,Jutra' pod „Samo čez dan".
12645
Kot skladiščnik
ozlr. potnik z večletno prakso, Iščem službo pri lesni trgovini. — Pristopil bl obenem kot družabnik s 50.000 K. Ponudbe pod šifro „Lesna stroka" na upravo „Jutra".
12633
Drva
bukova In hrastova, odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnettf v Ljubljani. za gorenjskim kolodvorom.	1076
Biče
dobro in trpežno blago, razpošilja od 100 komadov naprej po 3'50 Din komad po poStnem povzetju Jos. Hart-mana nasl. V. Sbll, Velike Lafiče.	12440
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgovske ln obrtne hiše, kmetska posestva. graščine, žage, milne, stavbne parcele itd.
oddati ali najeti
stanovanje, sobo, trgovsko ln obrtne lokale
najeti ali oddati posojilo
morete najuspešneje le potom
«Posest»
Flealltetna pisarna, d. s o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1022 a 1
Prodam hišo
vrt, njive ln gozd ob glavni cesti Rakek-Lož — primerno za obrtnike. Kovač, Grahovo fit. 96, Rakek.	12629
Boljša šivilja
ISčo pri dobri družini sobo za filvanjo, pod dobrimi pogoji. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod »Ugodna prilika".	12634
Trgovski potnik
starejših let, ki razpolaga s Ia odjemalci, kl rodno potuje po celi Jugoslaviji, iz-vzemSl Slovenijo, prevzame še zastopstvo prvovrstnih tvrdk. Cenjene ponudbo pod „Trgovskl zastopnik" na upr. „ J utra".	12635
Kot pomočnica
želi VBtopitl gospodična lz trgovske hifie v trgovino z mefianlm blagom v svrho nadaljno trgovsko izobrazbe. Cenjeno ponudbe pod „Pofitena 36" na upravo „Jutra".	12606
Bivši uradni sluga
v pok., sedaj plsarnlfiki sluga večjega tovarniškega podjetja v Ljubljani, brez sluZbe, želi kako Izpraznjeno mesto plsarnlftkoga sluge, skladiščnika aH kaj sllčne-ga v LJubljani. Prosilec je oženjen, ima družino ln Ima tudi Šolsko naobrazbo; vešč je vseh plsnrnlfiklh del v slovenščini ln nerafičini. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Marljiv".	12584

Dvoje hrastovih spalnic
masivnih, proda Henrik Bl-tenc, mizar, Vlžmarje 77.
12604
Voz
(dira na peresih), se proda za 2000 Dln In nova kočija za 4500 Dln. — Naslov pove uprava „Jutra".	12051
Trgovski pomočnik
»anufakturist (dober Izlož-DPn| aranžer) starejfia boljša moč, se sprejme takoj. — »rana In stanovanje v hlfil. I*nn Savnlk, Kranj. 12359
Krojači!
Odda se delo na dom pri P. »'upuder, LJubljnna, Dalma-»nova ulica (palača Vzajemno zavarovalnic«), 13418.
Za mizarsko obrt
se proda stoječ bencln-motnr 6 PH, tračna žaga (Band-siige), Univerzalni stroj, vse kompletno z orodjem. Cona ugodna. Naslov pove uprava ,,Jutra".	12662
Pisarniški inventar
dobro ohranjen, 3 mize, 1 omara, več stolov, umivalnik In drugo ter pisalni stroj ..Adler", se takoj proda. — Vprafianja na upravo „ Tutra" pod -Inventar". J'	12646
Tovarna cementa Zidani most dobavlja poleg prvovrstnega Portland - cementa tudi Rozmanit-ccment s tlačno trdnostjo 200 kg po zelo nizki ceni.
Zastopniki za Portland- in Rozmanit-cement se iščejo, posebno za Celje, Žalec, Ljubljana, Novo mesto, Kočevje in sploh za vse kraje naše kraljevine.
Potniki, ki bi sprejeli prodajo cementa, se tudi sprejmejo.
3221 a
Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidani most.
Snažno mesečno sobo
z 2 posteljama, iščeta dve solidni uradnici. Po mož- I nosti z uporabo klavirja. — i Plamene ponudbe pod značko ..Klavir" na Alouia Compa-ny, LJubljano.	. 12610 j
Soba
so odda dvema gospodoma n hrano ali brez na Dolenjski cesti 10/1.	12012
fer&msi
Revna služkinja
jo izgubila bankovec za 500 dinarjev od Dalmatinovo ul. po Dunajski cesti do Akofjo ulice. — Pošten najditelj ko prosi, da ga izroči v upravi „ Jutra".	12622
Majhna sobica
sn odda solidnemu gospodu ali gospodični, tudi z soupo- j rabo kuhinje dvema zakoncema brez otrok. Naslov v upravi „Jutra".	12018
Soba z 2 posteljama
lepo opremljena, so takoj oddn. F. Ovsenlk. židovska fit. 3.	12619
Lepa oprem, soba
z dvema posteljama, se odda Naslov pove uprava „Jutra" 12560
Pisarniška soba
lepa, prostorna, s pritlkllnaml, na najlepSem prostoru v sredini mesta, so odda takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbo pod „Soba" nn upr. „Jutra".	12647
Zlata zapestnica
so Jo Izgubila od Opore do ,.Zvezdo". Najditelj naj so oglasi v Gujevi ullcl fit. 2.
12643
Trgovcem In lntiustrlj€Qfti
priporočamo
Zafton in naredbo o prisilni poravnapj izumi Ronfcflpza
ki bta idila ▼ brošuri, katera velja s poStaioo Vftd 8 50 Din ia ee naroča pri
Toskovnfi zadrugi v LiublJani
j	Pre&ernova ulica što?. 54.
"•^mg mi ini mit » a—i—bem———
Našla se je lornjeta
(lz želovlne) na Kongresnem ! trgu. Lastnik naj so zglasi v Gajev 1 ulici 2. 12612 '
Čipke
Tovorni avto
„Praga", prodam po ugodni coni. Zadnje gumo nove. --Naslov povo uprava „Jutra ' 12421
Damski tagal slamniki
po 60 dinarjev, dekllfikl po» 40—50, otroški slamniki po 30 Dln pri Mlnkl Horvat, modistka, Stari trg št. 21.
12376
Svinčene cevi
že rabljene, 30 m pol eol za vodovod, ali pa žolezo-pocln-kaue, daljo 10 m pol eol gu-mjasto ccy1 že rabljeno ter 800 kom. že rabljene stavbno opeko, kupim. Ponudbe: Ljubljana, Bohoričeva ulica fit. 9.	12632
Enodružinska vila
moderno urejena, z velikim vrtom, v najlepšem predmestju Ljubljano, so radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi „Jutra". 12638
Hiša
v sredini mesta, s prostim stanovanjem, se ugodno proda. Naslov v upr. „ J utra".
12621
Oglje in drva
bukova, prvovrstna, suha, z navedeno ceno frnnko Postojna v Lit, iščem. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Oglje". Posredovalci izkju-čenl.	12618
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupi Vodo-pivec, Stari pot 9 (Gaml/.IJ-ska bolnica).	12637
Okrogel les
hlode, vseh vrst lesa ln v vsaki množini kupuje po najvlfijlh dnevnih cenah parna žago V. Scagnettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.	1075
Kože divjačine
vseh vrst, kupuje skozi celo leto In v vsnkl množini D. Zdravlfl, trgovina usnja, LJubljana, Sv. Florjana ullr-a fit. 9.	949
Gobe
najbolje plačuje trvrdka „F r u o t u §", Tabor fit. 2.
12324
Stavbno parcelo
okrog 1000 m«, kupim v mestu. Ponudbe pod St. 1290 ..Parcela" z navedbo najnižje cene na upravo .Jutra' 12500
Pozor, kupci!
Stlrl parcelo poceni naprodaj ; ena celo z ribnikom, krasna lega pri LJubljani. Naslov povo uprava „.lutra '
12428
Kdo mi da stanovanje
ene sobe ln kuhinje — proti posojilu 10.000 dinarjev? — Naslov pove uprava „Jutra" 12616
Gostilno na račun
prevzamem v kakem prometnem kraju. Naslov v upravi ,,Jutra' pod „Izkufiena v tej stroki".	12449
Mojo vinarno
fino In dobro ldočo ln pivar-
no v večjem mestu Slovenije oddam za dogovorjeno dobo v lastno Izkorlfičanje po medsebojnem sporazumu samostojnemu gospodu ali gospo, kl lahko založi 100.000 Dln na protivrednost. Kapital so | povrno Ze v nekaj mesecih. I Čistega dobička Je 7 do 8000 Dln mesečno. — Izvanredna ugodnost. Cenjene ponudbo na podružnico „Jutra" v Mariboru.	12650
klcklano uiotivo domačega izdelka, vzamem v komlsljelno prodajo. Velik promet zasl-guran. Ponudbo pod značko ,,Motivi" na upr. „Jutni".
12036
Valjčni ali kmet. mlin
vzamem v najem, eventuelno sprojmom službo kot blvfil podmllnar v sllčncm podjetju. Cenjeno ponudbe na upravo I ,,Jutra" pod šifro „Podjeten
Iašel jo v knjigi
rr« 1 e •	• i	• * •
laksm in pnstojbmski pravilnik
Kdor plačuje takso in pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pra-> vilnik, ki zakon razlaga in pojas-nujo. Knjiga ki obsega 240 strani, ^ veija s poštnino vred Dia 43-50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ul. 54.
				
i^mMMS, reSagHBttM}		.j. k		" V-
Kot družabnica
želi vstopiti gospodična lz trgovsko hišo z nekaj gotovino k trgovini z mešanim blagom. Vzamo tudi trgovino z mešanim blagom na račun. Ponudbe pod ..Into-llgentna" na upravo ,,Jutra".	12604
Inozemec
izobražen gospod, premožen, srednje starosti, se želi bo-znanltl z lepo damo lz družbe. Pod „Wlcn" nn upr. „Jutra".	12666
Soba
ali dve s kuhinjo ali souporabo Iste, ISče zakonski par brez otrok za takoj. Plačam dobro ln event. celo leto v naprej. Ponudbe pod značko ,,Zakonca" na upr. ,,Jutra".
12644
Odda se stanovanje
2 sobi, kuhinja In pritlkllne. Naslov pove uprava „Jutra" 126G5
Letovišče na Bledu.
Odda so lepo stanovanje z veliko verando i razgledom na Jezero ln lastnim čolnom po ugodni sozljskl ceni. Več so poizvo v vili ..Marija'' na Dledu II, Baka 86. 12(iiif
Amerikanec
s premoženjem, Želi znanja z gospodično v starosti 17 do 23 lot. Ponudbo z naslovom Jo poslntl na upravo ,,Jutra" pod ..Amorlkanoc". Tajnost zajamčena. 12623
USSKS!,
Znanja želita
mladeniča v svrho ženltve z gospodičnama — Ponudbe b sliko pod Slfro ,,Stol" na upravo „Jutra".	12624
Pianino
prvovrsten, prodam po zelo ugodni ceni. — Naslov povo i uprav« u^Ui". W6«T
Potrti globoko žalosti naznanjamo protresujočo vest, da j« uu^a nepozabna hčerka, oziroma sestra in teta, goapodiču*
VSasta Pertot
v pettk, 30. t. m. ol) tričetrt na 12. po dolgotrajni mukepolni bole/ni v 17. letu svojo dobo boguvdano preminula.
Pogreb predrago Ijubljonko Be vrši v nedeljo 22. junija ob pol 18. nri na mostnoni pokopališču v PobrcZju.
Sv. maša znduSnica bo darovana 23. t. m. olf uul 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, 20. junija 1824.
Drogi Pnrtot, roj. Koms.o, mali — Naflft Milcoi, roj. Pertot, Vora Pertot, Dftia Pertot. sestro; — Borlo Pertot, krat.

JUTRO« šf; 116
----= Sobota 21. VI. \92i ■ ■ ■ " r ' ^
soin! Potem se obrne, pohiti nazaj na stopnice In t grmečim glasom zakliče spodaj čakajočim: «Zastražite vse Izhode 1 Pri, jeti jo moramo za vsako ceno!«
Desmalions prihiti. Ko se sreča s podnačelnikom, posluj njegovo kratko poročilo, potem vstopi v dekličino sobo. 0.d* prto okno vodi na nekakšno dvorišče za svetlobo, kl je bolj slično vodnjaku. S strehe do tal vodijo baš mimo Florenčinega okna železna lestva, strelovod in žlebovi. Po tej lestvi, pri. pravljeni za požar, jc mogla Florenca z lahkoto pobegniti, Vendar jc pa ta pobeg dokazoval, da ima dekle izredno od. ločnost, hladnokrvnost in neukrotljivo voljo.
Agenti so se razkropili okrog vse stavbe, da zapro begunki pot. Kmalu se jc zvedelo, da je Florenca z dvorišča, na katero je pobegnila, skozi prizemno okno skočila zopet v notranjost stavbe in cla je po zapuščenih stopnicah pohitela navzgor, v sobo, ki se nahaja baš nad njeno in ki je soba prednice same, Tam si jc oblekla kuklico redovnice ln je tako preoblečena mirno odšla po sredi med onimi, ki so jo iskali, ne da bi bila vzbudila najmanjši sum!
Vse je razburjeno. To je nečuveno! Toda večer je že in sedaj je v tako obljudenem delu mesta težko nadaljevati 3 uspešnimi raziskovanji. Prefekt ni prikrival svojega ogorčenja,
Tudi don Luis je vznemirjen in razjarjen, ker se dekličin beg prav nič ne ujema z njegovimi načrti, zato z nekakšnq škodoželjnostjo podčrtava in naglaša Webrovo nesposobnost: «Rekel sem vam, podnačelnik, da bodite pazljivi! Obnašanje gospodične jc vzbujalo vendar sum! Jasno je, da ona ve za krivca iu da ga je hotela doseči in obvestiti, od njega zahtevali pojasnil ali ga celo rešiti, če jo bo 011 zopet prepričal. In kaj bo zdaj med njima? Ko ve, da mu sledimo, je 011 bandit za vse sposoben!«
Desmalions iznova izprašuje prednico in izve, da se je Florenca, preden je našla pribežališče pri prednici, nahajala dvr dni v majhnem hotelu na otoku Sekvanc Saint Louis. Ta sled sicer ni mnogo obetala, vendar je niso smeli prezreti. D01 Luis se takoj pridruži podnačelnilcu.	,
«Weber, preglejte sobo, v kateri stanuje gospodična!«
In ker jc prednica ugovarjala, jej pravi: «Čcstita mati, to je neodložljivo, neobhodno potrebno. Izvedeti moramo vzroke, zakaj gospodična tako trdovratno molči na naša vprašanja.«
Florenca sama jim kaže pot. Toda, ko odhaja u\Vcber, ga don Luis še opozori: «Pozor, \Veber!«
«Pozor? I11 zakaj?«
«Ne vem!« odgovori don Luis, in zares, vidnega vzroka ni bilo, toda dekličino obnašanje ga je bilo zvnemlrilo. «Ne .vem zakaj, pravi, toda vseeno vas opozarjam ...»
Webcr zmigne z rameni in odide v spremstvu prednice. V predsobi vzame šc dva agenta s seboj.
Florenca je vodila v prvo nadstropje in po dolgem koridoru, na čigar obeli straneh so se odpirala številna vrata v stranske sobe. Koridor je končal v prav ozki hodnik. Koncem tega hodnika so vrata. Ta vrata vodijo v njeno sobico.
Ta vrata se niso odpirala na znotraj, marveč na ven. Florenca jih torej odpre in potegne k sebi ter stopi v to svrho za korak nazaj, kar jc prisililo Webra, da se je tudi 011 odmaknil za korak. Te okolnosti se je poslužila, z naglim skokom je skočila skozi odprta vrata in jih zaprla za seboj. To se je zgodilo tako naglo, da je podnačelnik, ki se je hotel zagnati za njo. zaletel v vrata, ki so se mu zaprla pred nosom. Potem je šele moral vrata odpirati. Pri tem je jezno klel: «Vidiš kačo! Sedaj bo sežgala kakšen dokument!« Nato se obrne k prednici: «Ta soba nima drugega izhoda?«
»Nima!« mu prednica končno potrdi.
Sedaj poskuša vrata odpreti, toda Florenca jih je bila za seboj zaprla s ključem in z zapahom. Weber pokliče agenta, ki je bil orjak in ki jc z udarcem pesti treščil po vratih, tako da so počila. Potem se je uprl vanje z' ramo in jih tako vlomil. Skozi vlomljeno odprtino seže Webcr, prime za ključ in ga obrne, potem potegne za zapah in odpre vrata. Florcnce ni več v sobi! Odprto okno kaže pot, katero si je izbrala za svoj izlet.
ffPri vseh vragovih!« sedaj glasno kolne Webcr. Pred 110-
31 ■
«Brigadirju Mozeroux-ju? To jc čudno..
»Kakor se zdi, se nanaša to pismo na isto zadevo. Meni jc Florenca zelo všeč. Poslala sem pismo in danes dopoldne sem šla osebno v Versailles. Niso me varali, listine so bile res na pošti. Ko sem se vrnila, ni bilo Florencc, in zato sem ji mogla izročiti papirje šele takrat ko se je vrnila, okoli štirih.«
«Kje so bile listine oddane?«
«V Parizu. Ovoj je imel pečat pošte Avenue Niel, ki sc nahaja prav blizu nas.«
«Ali sc vam ni zdelo čudno, da se je nahajalo vse to v vaši sobi?«
•Gotovo, gospod prefekt, toda nič manj čudno kot .vsi drugi dogodki te čudne zadeve.«
« Vendar, vendar...» je pripomnil Desmalions, ko je motril bledi obraz Florcnce, »izvirajo, kakor moram ugotoviti, navodila za vaše postopanje iz te hiše in jih je morala dati oseba, ki se nahaja v tej hiši in za katero morda vi niti ne veste...»
«Misel, da bi bila Florenca brez moje vednosti prišla v mojo sobo, da stori kaj takšnega ali mi podtakne pismo in me kam pošlje?« vzklikne prednica. »Gospod prefekt, Florenca ui sposobna za kaj slanega, sama misel na to jc absurdna.«
Florenca je ves čas molčala, toda njeno spačeno lice je jasno kazalo, kolik vihar divja v njeni notranjosti. Don Luis se jej približa in pravi:
«Tcma se polagoma jasni, je-li, Florcnca? In vam je žal! Kdo jc torej prinesel pismo v sobo matere prednice? Vi veste to, je-li? I11 torej tudi veste, Kdo vodi vso to intrigo...«
Ona mu nc odgovori. Prefekt pa pravi sedaj Wcbru:
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
IKr ST0EWER - RECORl
Ia.	šelenburflova ul. 6/1,
Trbovetjshi premog In drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, LJubljana. Kraija Petra trg 8.
Telefon fio.	Plačilo tudi na obroka.
S vseh vrst |
S pisemski, k&ncellJtM, ■
1	koaceptnl, trgovski, s g svilen, krop, gladllnl, g
■	stekleni, ovojni, maS- ■
■	čobnl, pergament, krc- i
2	denčal ln tafet (barvan) g
■	papir, papirnate serrl- tj
S lete, vplsalne knjižice, ■
g notese ter barvice pri- g
s poroča « i?	11
S veletrgovina S
s (Mri Dobeic i
S LJUBLJANA |
■	Sv. Jakoba trg št. 9. ■
|	1099 lil g
»■■■■■aaasBBauaa
ilajnonejfo Iznajdba I
»res kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanj« oblek
Anton Boc
Ijul-ijsna, kujeta ci.fi, i.aadsir.«♦,. ullace-Uiu 46.
perfektno v tesnopisju in strojepisju, obvladajočo slovenščino, nemščind in hrvaščino, sprejme fcalioj industrijsko podjetje.
Ponudbe na upravo »Jutra" pod „StenotlpiBtinja".
Novo renovlrana
Tonček
toliko Ti roiom, kupuj pri tvrdki
Na Ljubljanskem valesejmu se proda ali v najem da
proje ,,Zlgart" Maribor, Votrinska ulica 30. — Dnovno koncert začetek ob 8. uri. Ob lopem vremenu na moderno urejenem vrtu veselica. Za obi-lon obisk se priporoma
Marija Zigart Lože	SeparčeB
K.SDSS, LJUBLJANA, Mestni trg št. 19
za ženo iu deco, pa boš solidno postrežen.
pripraven za čebelnjak ali stojnico. 3231» Za ceno se zvo pri „Upravi velesejma v Ljubljani",
K8cr želi ugoDno preživeti svej dopust
na obali našega Jadrana, se mu priporoča posebno prvorazredni hotel FENSION «ROKAN» v Sclcih, 2*/i km od Crikvenice. Hotel ima veliko teraso s jerasnim razgledom po daljni okolici, kakor na Učko itd. Lastno moderno kopališče, eno izmed najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom. — Izvrstna kuhinja! Cene zmerne! Velika auto-garaža. Najtoplcje se priporoča
Alojzij Beranek prej lastnik restavracije „KOLO" v Zagrebu.
Naročila za sobe in informacije se priporoča rekomandirati.	10i)5
I VAM	1 NIK Dunajska cesta St.10
Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telefon Št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograjo i. t d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žnia.	?	Tovarna furnir5a.
Dtlfini šumeči limo-Sl UBI nadni bonboni
Glavna zaloga
JOSIP VITEK
LJubljana, Krekov trg 8
Dobijo ae povsod
Oroslstom popust
t "50a
Kup! se večja količina
Proda se ractl takojšnje selitve gospodarja
Kupim	Registrir National 4 predalno, Vinske
■ . • botolka 7/10 I, Veliko izložbeno okuo uiOOtliilO za vzidanje, stroj za strešno cementno Jj J npeko, Električni Pianino, Mali tovorni avto (Omnibus) Ponudbo na upravo ,Jutra' pod ,Triglav'
oziroma
Najstarejša slovenska pleskarska lončarska delavnioa
obstoječo lz zidane in % opeko krita biče, gotpcCarskega poslopja ln osem oralov zemljl£6a.
Posestvo se nahaja v lepem trgu t Savinjski dolini in je zelo pripravno za bineljcrejo.
Dopiso jo pošiljati na ANTON POZNIČ, LIBELICB PEI DRAVOGRADU, kjer so poizvejo natančni podatki.	3218p.
po možnosti suho blago. Tonudbe prosimo z navedbo ccne franko vagon nakladalna postaja na upravo „Jutra" nod šifro „111,ODI".	smsa
za 700 Din, Foto-aparat 13: 18 z pri-padki, kopirno preJo, dcciru&lno tehtnico za 30U kg. Pouudbe na upravo ,..I utra" pod „Triglav"	12o97a
Dunajska cesta IS
se priporoča, is
IzvrSilcv lačna Cene znsrts.
Izhajati Je začel znamenita
Edino prave „Qoiser" čevlje In lovska fievljo do-Vte le v novo urejeni trgovini in delavnici
27 LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh «Mt čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti Cene solidne.' Postrefba točna!
Naš nadzornik za Slovenijo, gospod
Roman, ki je okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek volja s poštnino vred 251-1— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek jo že izšel. NaroSnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, W	Prclernova ulica 5<3-.	-99
je dne 19. t. m. preminul.
Marljivemu sodelavcu ohranimo časten spomin!
Ljubljana, 20. junija 1924.
Zavarovalnica in pozavarovalnica
„Trigiav"
arhitekt
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. w5
IzvrSuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo
Telefon Stev: 19, 20 in 179

Brzojavni naslov:
ESKONTNA
p^	Afilljacija Hrvatske eskornptne banke v Zagrebu
ias-VJPŠizj® vse foanšsKto streha s p s*. <i3. sij oče posle xaaJl-rtRliasii.tn.eje