■um^m — *- M---_       «     «- *
Leto LXV., št. 103
Ljubljana, sobota 7. maja 1932
Cena Din i,-
Izhaja vsa.K dan popoldne, izvzemSi nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit 6 Din 2.—, dO 100 vrst Uin SJ50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva olica št. 5
Telefon st, 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126
PODBD2N1GE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — DA 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska e. Tel fit. 26.    JESENICE Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
					
	PAUL POLMER |				
		■			
Včeraj je bil izvršen atentat na predsednika francoske republike Paula Doumera, ki fe davi ob 4.37 podlegel poškodbam ~ Atentator, Rus dr. Pavel Gorgulov, je bil aretiran — Dasi napravlja vtis nenormalnega človeka, ga smatrajo po dosedajih rezultatih
preiskave za agenta Moskve
fariz, 7. maja. Včeraj popoldne je bil izvršen atentat na predsednika republike Paulu Douinera. Ko se je okrog 15. mudil na razstavi francoskih književnikov, bivših bojevnikov, je oddal nanj Rus dr. Pavel Gorgulov tri revolverske strele in ga smrtno nevarno ranil. Doumer je bil zadet od dveh krogel v glavo ter se je zgrudil nezavesten in so ga takoj prepeljali v bolnico. Zaradi velike izgube krvi ga niso mogli takoj operirati, marveč so morali najprvo izvršiti transfuzijo krvi. Ko se še kljub temu ni zavedel, so ob 8. zvečer drugič izvršili transfuzijo krvi. Vendar pa je bil ves trud najboljših pariških zdravnikov zaman. Doumer je kmalu po 20. padel v agonijo, iz katere se ni več zavedel in je ob 4.37 izdihnil.
Atentatorja so prijeli in zaprli. Pri zaslišanju je izjavil, da se je hotel maščevati, ker Francija ni intervenirala v Rusiji proti boljševikom. Atentator dela vtis nenormalnega človeka, vendar pa mislijo oblasti, da je agent iz Moskve in da je izvršil atentat po naročilu.
Vest o atentatu se _ie bliskovito razširila po vsem mestu in izzvala splošno ogorčenje. Pred bolnico, kjer je ležal Doumer, so se zbrale velike množice, ki so skorc vso noč čakale poročil o zdravstvenem stanju hudo ranjenega Doume rja. Vest o smrti zaslužnega državnika je izzvala v vsej Franciji globoko žalost.
Pariz, 7. maja. Vsa Francija je danes pod dojmom strahovitega dogodka, ki se je odigral včeraj popoldne v palača Salamona Rotschilda v predmestju Rueil, kjer so francoski književniki, bivši srvetovni bojevniki, priredili razstavo svojih knjig in na katero so povabili tudi predsednika republike Paula Doumerja. velikega prijatelja književnikov. Nihče pač ni mislil, da bo ta častni poset končal tako tragično. Kot strela z jasnega neba je presenetila ne samo ves Pariz, marveč ves svet vest, da je fdvolasi predsednik francoske republike postal žrtev zločinske roke. O dogodku se doznavajo naslednje podrobnosti:
Usodni streli
Okrog 14. se je odpeljal predsednik republike Doumer v spremstvu ministra za narodno obrambo Pietrija, ministra pravosodja Revanuda in predsednika ljudske demokratske stranke Champe-tiera de Ribesa ter svojega adjutanta Lebigota in pariškega policijskega direktorja Guicharda na razstavo knjig francoskih književnikov-invalidov. Ko se je okrog 15. mudil v dvorani, kjer je bil nameščen glavni del razstave in kjer so bili zbrani številni pisatelji, ga je naprosil eden izmed navzočih pisateljev za podpis v neko svojo knjigo. Baš ko se je predsednik sklonil nad knjigo, da bi se podpisal, se je preril v neposredno bližano predsednika skozi množico mož srednjih let in nenavadno visoke postave. Odboru se je predstavil kot književnik Pavel Brede in so ga zaradi tega brez pomisleka pustili k sprejemu predsednika republike. Zato tudi policijski uradniki, ki so bili navzoči, niso posebno pazili nanj. Baš to pa je postalo usodno. V trenutku, ko je Doumer zastavil pero, so odjeknili trije revolverski streli in predsednik Doumer se je skoro brez glasu zgrudil na tla.
Med občinstvom je zavladala nepopisna panika. Policijski komisar Buis-sard se je takoj vrgel na atentatorja, vendar pa ga zaradi splošne panike niso mogli takoj razorožiti, tako da je oddal še par strelov, ki so lažje ranili komisarja Buissarda in znanega francoskega pisatelja Clauda Farrerea. Ko pa je množica spoznala, za kaj gre, se je vrgla na atentatorja in bili bi ga na mestu ubili, da ga ni zaščitila policija, ki ga je spravila v najbližji avto in odpeljala na policijski komisarijat.
Dve krogli v glavo
Med tem so priskočili na pomoč hudo ranjenemu Doumerju, ki je krvavel iz več ran in bil v globoki nezavesti, slučajno navzoči zdravniki. Pri površnem pregledu so ugotovili, da so rane zelo neravne, in da je potrebna takojšnja operacija. Naglo so naložili ranjenca na avto   in ga odpeljali v najbližjo
V agoniji
Ob 21. je bil izdan kratek komunike zdravnikov, da je predsednik Doumer v agoniji ter da ni skoro nobenega upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Zaradi velike izgnbe krvi je bolnik silno oslabel. Zdravniki so se zaman trudili, da bi ustavili krvavenje. Zaradi tega tudi niso mogli izvršiti potrebne operacije.
Katastrofa
Okrog 11. so dali ranjencu nove injekcije, da bi ga zbudili iz nezavesti. Injekcije pa niso več učinkovale. Spoznali so, da je vsaka rešitev izključena in so o tem obvestili sorodnike in vlado. Opolnoči so se zbrali ob bolniški postelji Doumerja njegova žena in obe hčerki ter ministrski predsednik Tardien in skoraj vsi člani vlade. Ob 4.37 zjutraj je Doumer izdihnil, ne da bi se poprej zavedel.
Priprave za pogreb
Pariz, 7. maja. Truplo pokojnega predsednika Doumerja so davi prepeljali iz bolnice v Elise jsfco palačo. Ob prevozu je izkazalo vojaštvo mrtvemu predsedniku republike vojaško čast. Ob 11.30 se je sestal pod predsedstvom ministrskega predsednika Tardieuja ministrski svet k izredni seji, na kateri bo določen čas in program pogreba ter obenem sklepal o sklicanju Narodnega predstavništva, ki ga tvorita poslanska zbornica in senat, v svrho izvolitve novega predsednika.
Kdo bo Doumerjev naslednik
V političnih krogih se že razpravlja o vprašanju Doumer je vega naslednika-Po ustavi bi moral biti sklican takoj parlament v Versailles. Ker pa bosta ostala stara zbornica in senat še do 1. junija, bodo morali novega predsednika voliti še stari poslanci in senatorji. Med kandidati, ki imajo največ izgledov za predsedniške volitve, se na prvem mestu imenuje predsednik senata Lebrun.
Po vsej verjetnosti se bo narodno predstavništvo sestalo že v ponedeljek v Versaillesu, da izvoli novega predsednika. Ožje parlamentarne volitve, ki se vrše jutri, ne bodo preložen?. kaVor se ie sprva mislilo, -v
bolnico tieaujon, kamor so na vest o atentatu prihiteli najodličnejši pariški zdravniki specijalisti.
V bolnici so ugotovili, da je Doumer zadet od treh krogel. Dve krogli sta prevrtali glavo, m sicer ena za ušesi, druga pa tik pod senci, d oči m je tretja krogla obtičala v levem ramenu. Manjkalo je le za las, da niso bdli ranjeni možgani, kar bi imelo za posledico takojšnjo smrt Zaradi velike izgube krvi je ranjenec zelo oslabel in si zdravniki niso upali takoj izvršiti operacije, marveč so najprej izvedli transfuzijo krvi. Prvi prenos krvi je popolnoma uspel in bolnik si je vidno opomogel. Za par minut se je prebudil iz nezavesti, vendar pa je bil tako oslabel, da se je kmalu zopet onesvestil. Zvečer okrog 20. so morali izvršiti drugo transfuzijo krvi. Četudi rane same po sebi niso bile absolutno smrtne, se je vendar kmalu videlo, da je življenje predsednika zaradi njegove visoke starosti v nevarnosti in zdravniki so kmalu izgubili upanje, da bi mu rešili življenje. V poznih večernih urah se je že razširila vest, da je stanje ranjenca brezupno.
Gorgulov agent Moskve?
ftenzacijonalni komunike notranjega ministrstva o dosedanjih rezultatih preiskave
Pariz, 7. maja. Danes ponoči se je vršila v notranjem ministrstvu triurna konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik Tardieu, notranji in pravosodni minister, vrhovni državni pravdnik in policijski prefekt. Po tej konferenci je bil izdan uradni komunike, Id naglasa med drugim:
Morilec Gorgulov za časa svojega bivanja v Nizzi in Monakovu, ni imel nobenih zvez s tamošnjimi ruskim emigranti. Leta 1930. je skušal osnovati v Pragi nekako rusko stranko z boljše viškim obeležjem. Brošura, ki jo je nedavno izdal v neki pariški tiskarni, je pisana v neboljševiškem duhu ter nosi kot znak dva srpa dve mrtvaški glavi in smrekovo vejico. Organizacije, ki se poslužujejo tega znaka, so inspirirane od komunistične intemacijonale in .jih je smatrati za komunistične provokaterske organizacije. Po uradnih obvestilih iz Prage je Gorgulov 1. 1930. poskušal ustanoviti tam nekako rusko-kmetsko fašistično stranko, nosil pa je obenem tudi člansko legitimacijo komunistične stranke. Vse kaže da Gorgulov samo simulira abnormalnost, da pa je v resnici agent Moskve.
Kdo je atentator . izvršil popolnoma sam in da nima nobe-
nih sokrivcev. O vzrokih svojega dejanja je izjavil atentator, da je streljal na predsednika zaradi t^a, ker je hotel prisiliti Francijo, da bi Sovjetom napovedala vojno in da bi se maščeval, ker Francija došle-* še ni intervenirala proti boljševikom. Glede svojih p-Mitičnih nazorov je izjavil:
Atentatorja so takoj po aretaciji na policijskem komisarijatu zaslišali. Izjavil je, da se zove Pavel Gorgulov ter je rojen 1. 1895. v Labinski na Kavkazu, študiral je na praški univerzi in ima diplomo doktorja medicine. Priznal je, da je živel že poprej dve leti v Parizu ter da je bil že dvakrat izgnan. V Pragi, kjer je bival več let, je znan pod imenom Paul Brede ter je v Pragi izdal okrog 30 romanov in več znanstvenih razprav. Njegovi romani se bavi jo večinoma z življenjem Kozakov. Predvčerajšnjem je prispel iz Monaka v Pariz z namenom, da ubije predsednika republike. Izrecno je naglasil, da je atentat
„Ljubim Mussolinija
in spoStujem Hitlerja44
Pri njem so našli tudi razne dokumente z njegovim podpisom in dostavkom > Bivši predsednik zveze ruskih fašistov«, na svoji vizitki pa je imel pripisano:   »Morilec  predsednika francoske
republike*. V zvezi s tem je izpovedal, da je osnoval že svoječasno vserusko kmečko fašistično stranko. 1
„ Jaz sem pesnik in idealist"
Pariz, 7. maja. g. Vašemu pariškemu dopisniku se je posrečilo govoriti z atentatorjem Gor^ulovom tile predno so ga odpeljali na policijsko predsedstvo. 37-lern! Rus dr. Pavel Gorijulov napravi vtis polit ionega fanatika. Gorgulov krvavi iz, številnih ran in je v sami spodnji obleki, ker 90 mu ostalo strgali s telesa. Roke ima zvezane na hrbtu. Zaradi razburjenja no more dati smiselne izjave o razlogih svojega dejanja. Z jecljajočim glasom pa pripoveduje, da je vodja radikalne fašistične organizacije, ki šteje samo 40 članov in katere središče je v Monte CarVu. Njegova žena biva trenutno na Korziki. »Obžalujem, da sem moral storiti to dejanje, toda v obstoječih okoliščinah ni preostajalo drugega. Naklep sem pripravil sam in nihče, niti moja žena ni vedela zanj. Zavedam se. da bo*n obsojen na »mrt, toda moji ideali bodo živeli dalje.« Tu je Gorgu*-
lov prenehal govoriti, dvignil oči proti nebu, premikal ustnroe, kakor bi hotel moliti
in nato govoril dalje: »Vem, da Francija podpira Sovjete v moji domovini. Zaradi tega je bilo treba predsednika odstraniti. Bila je obirpna naloga, toda treba jo je bilo rešiti. Sem velik občudovalec MussoTi-^;ia in Hitlerja, toda nodkupil me ni n;h-5e~ Kiir imrm, sem zaslužil s svojimi rokami Vn sedaj žrtvujem celo svoje življenje za svoje prepričanje. To je največ kar morem dati. Svet je poln zločinov. Poglejte, kaj se dogaja vsak dan! Toda jaz nisem zločinec,  temveč pesnik  in idealist.«
Iz življenja morilca Gorgulova
Praga, 7. mada. Morilec dr. Peter Gor-<ukxv je dobro znan v Prasrl 1n sploh na češkoslovaškem, zrvel je več -let kot prak-•tfV^rl travnik za spolne bolezni rv Prero-nrn. Prišel je L 1921 peš iz Rublje in sicer s Kavkaza preko Potjske In Berlina f Praero. Najprej se Je nastani v FreTOvu, kjer se je Hterarno cdejstvovaL Izdal je tveč lascivnih romanov, posebno pa se 5e proslava s evojtrn največjem romanom >S5n mine<. Hotel je ta roman trni! f i Imati, vendar pa so jra zaradi prelascriv-ne vsebine povsod odfkloniM. Pisa-1 je v češkem Jeziku. I>=?ta 1S-24. s© je preselil v Pra.sro in se vpisal na medicinski fakuPtetl. kjer je 1. lQ2r>. tudi raromoviral. Nato e© je zonet nionriH v Prerov tn se tam nastanil kot praktični zdravnik. t>eta 15*2$. se je poročil s hčerko iz usledne rodbine. Zakon pa ni bil srečen m s© je žena že po enem letu dala ločiti. Gorgnlov je Ml znan kot zelo nasilen človek tn je često oe^ožal svojo
lastno ženo.    V    <1obG    svojega, drveletn^a
zdravnikovanja v Prerovu Je bil večkrat ka^novaa zaradi javnega nasada. Ko je poeta i v Prerovu nemopoč, se je precedil v
Hodori Ln, a trudi od tam je moral Icmaln iztriniti. Nato se je zopet nastanil v Pragi, ker pa se je baviil največ s prepovedano odpravo plodu, zarad; česar je Ml vanešan v rasine afere. Ko je bilo proti njemu tedano aretaeijsko povelje, je izgta.ii Ln ga ne so mogli več izsledrfti. V Pr^rl je snoval tu (t: nekako politično stranko in sestava program ruskega faši7ama ter se Izdajal za THredstavnfka rnsk« faftistiCn*3* Stranke. Njegov program, pa je Ml tako zmeden, da o njegovem fašizmu ni hotel nihče nič sir:sati. Ruski emfi^aranti so ga Ignorirali Ln so ga ama.tr a V snlošno za nasilnega norca. Nikdar al sel >rex revolverja Lin pogosto je izrrival dn imel je tadA več incidentov. Njegova stranka je obstoja.! a samo le nJega samega Pred dvema letoma je hr*« slerVn iaagtnil in ga to«dJ s trralicamd našo mogli ijzstedttd vse, dokler! se ni pojarvU kot mor)ec predsednika Francoske repni)like.
Zena Gorgulova nedolžna
Parit, 7. maja. Snofi }e bila na zahtevo pariške policije aretirana v Monaku žena
atentatorja Gorgulova rodom Švicarka. Aretirali so jo na njenem domu. Gorgnlov »s je poročil x njo sele pred 9 leti. Izkazalo pa se je, da žena ni imela niti pojma o namenih svojejra moža in je mislila, da je mož odpotoval v Nizzo, da bi tam prodal neki svoj roman, ki ga je dokončal šele pred pur dnevi. V Nizzi in v Monaku Gorgnlov ni dal povoda za pritožbe ter se je »dajal za če-Škecra zdravnika.
Odmev v pariškem tisku
Pariz. 7. maja Ves partSTri tfak brez razlike atrankarsflce araor! teraža ogorčenje in bol nad blaznim zločinom. Vsi Usti zahtevajo ne samo strogo kaOTiovanJe morilca, marveč tn-dl najstrožje nadzor nad vsemi poMtičnimri emigranti brez raztrke nifi-hove narodknostl. Listi opozarjajo todt na čudno naključje. Donnaer je 13, predspiA-nnk francoske republike 1n je btl ravoljeji 13. maja 193.1. Veet o smrti predsedintitea so obJavrfJC Mstl v posebnih izdatah. *v*m miRsto je v talnih za*tAvah_
London opozarja
na boljševisko nevarnost,
London. 7. maja. Jutranji Usti ▼ uvodnikih izražajo svoje ogorčenje nad atentatom na predsednika francoske republike m izražajo simpatije francoskemu narodu, V komentarjih opozarjajo na možnost notranjih komplikacij v Franciji, ker se je atentat od hiral takorekoč na predvečer ožjih volitev. >Morningpostc ostro napada sovjetsko Rusijo in nasrlaša, da ie to nov resen opomin vs«m evropskim državam, da se idramijo in skupno nastopijo proti boljševički nevarnosti
Materinski dan
A.o ti je že vsa-fco čustvo zagrenjeno do slehernega, ti ostane spomin na mater še vedno lep, materina ljubezen "svetla in večno živa; vse je minljivo, samo mati bo imela v člo<veškem srcu vedno oltar. Toda tudi nikogar drugega človek ni nikdar tolikokrat zatajil m pozabil . . . Nobene svetinje ni bolj teptal fer onečaščal kakor materinstvo. Nihče ni bil češče proklet kakor mati. Materine ljubezni ni nikdar nihče preplačal in prečešče je otrok niti ne vrača. Mater nismo nikdar dovolj spoštovali, vselej smo jih premalo ljubili.
Vsako leto pos\,ečamo materam dan. Z lepimi in rtsokimi besedami se jim hočemo oddolžiti. Toda naše čaščenje mater je prečešče le prazen videz. Takšen materinski dan sam na sebi nič ne pomeni, če ga praznujemo zaradi tega, da vse ostale dni lahko zopet pozabljamo matere.
Pomen materinskega dne je globlji. Ne gre le zato, da proslavljamo matere ter poveličujemo materinstvo. Pomen materinskega dne je, da priznamo tudi materam, kar je njiho\'ega, ter da skušamo popraviti največje krivice. Na ta dan mora prodreti spoznanje, da so doslej matere le dajale, se žrtvovale brez priznanja, da so žrtvovale največ in ^najmanj odločale v življenju. Nihče jih ni vprašal v svetovni vojni, če sme poslati njihove sinove v vojno vihro, nihče jim ni celil ran, ki jih ne morejo nikdar preboleti, nihče tolažil in jim ne priznal prvenst\'ene pravice do lastnih otrok.
Matere so vedno tiho trpele, vse so vdano prenašale, da nikdar nihče ni vedel za njihovo trpljenje, nihče jim ni nudil zaščite ter so jim vedno odrekali vse pravice, razen, da smejo roditi. Rodile so otroke za druge. Kakor da plačujejo s tem življenju samo obvezen davek. Češče niso smele niti vzgajati svojih otrok, alt so jih pa vzgajale, kakor so želeli drugi, po načelih, ki so jim jih vtepali v mladosti.
Da je materinstvo svetost, je že stara — fraza. Kajti svetost bi bila te tedaj, če bi ljudje priznavali to tudi v praksi. Dokler je pa materam doovljeno le roditi, ne da bi bile vsaj primitivno zaščitene, ie materinstvo v praksi samo — »kazen za greh«. Dekle, ki obeta postati matit gle-
damo z očmi moralistov zviška. Praevtmo, da je »padlo«. Toda materinstvo mora biti s\*etost. Novorojenček, ki ga rodi »padla* mati, ne nosi na sebi znamenja »gre/ta*. človeško bitje je, enako vsem ostalim. »Padle« matere pa rode češće skrivaj, postanejo detomorilke v skrbi za vsakdanji kruh. Taksne revne mlade matere mečejo iz služb in seveda četo zaradi morale! Nezaščitene so in jih smatrajo, seve, za »manjvredna«, nemoralna bitja.
In koliko je revnih zakonskih mater. Greh bi bil, če bi ne imele otrok. Greh pa ni, da propadajo otroci in astarši v najhujši bedi. So tudi matere, ki žive od miloščine. Žive iz dneva v dan s kopicami otrok in nihče niti ne ve za nje.
Kdo more potem takem trditi, da je materinstvo priznano za svetost? Saj ma še ne zavedamo, da je prav tako zločin kakor umor, če dopuščamo počasno umiranje. In kdo more tajiti, da nešteto otrok umre zaradi bede in slabih higijenskth razmer?} Ni samo svetost izpolnjevati prirodni zakon, temveč bi morali biti tooH sveti pogoji tega izpolnjevanja. Mati bt morala biti zaščitena, materinstvo priznano kot res vzvišena žrvljenjska naloga, otrokom pa zajamčena življenjska eksistenca.
Sicer so besede o avet os t i materinstva prazne. Ljubezen in spoštovanje do mater sta brez pomena, če se ne zavzamemo za njihove pravice. Lepe besede so prepoce-ni, da bi lahko z njimi poplačali ogromne žrtve mater, da bi popra\'ili neštete krivice, s katerimi jih nagrajamo za to, da »o nam dale življenje.
Materinski dan je torej memento, da se zdrznemo ter zavemo, kaf smo dolžni materam in vsef človeški družbi. Naša kultura se bo pokazala v tem, kako se bomo oddolžili njim, ki se žrtvujejo zaradi bodočega življenja, kt izvršujejo najsvetejši prirodni zakon. Saj smo dolžni spoštovati in ljubiti matere ne le zato. ker so nam dale življenje, temveč zaradi človeštva sploh; če bomo priznali materinstvo tudi v praksi za svetost in če bomo za ščitili matere, se ho to odrazilo tudi v vse* človeški družbi, kajti matere so prave nosit eljice živijen j a.
Proslava naših mater
Ljubljana, 7. maja.
Posamezne ljubljanske or^antiacije tekmujejo, d« na dostojen ns^in proslave že tradicionalni materinski dan. Ljubljanske Kolašicc so letos skušale ta dan proslaviti z večjo akademijo, ki naj bi bila po svojem sporedu manifestacija materinstva. Ga. GuSperlinova se je s svojo agilnostjo potrudila, da jc ts akademija uspela tako v moralnem, kakor tudi v gmotne i pogledu. Podpirale so jo pri tem mnoge tova-rišice *i članice Kola ?ugosloven~kih sester. Čeprav jc bil za to proslavo določen nekoliko neugoden dan. je vendar (»nočna akademija nad vsako pričakovanje se dokaj lepo uspela. V veliki dvorani »LHio-na» se je proslava vršila ob navzočnosti odličnega občinstva in šolske mladine Na-vzuči so bili med drugim: komandant dravske divizije div. general Bogoljub Ilić, ,,^-stni /up;in dr. D;nko Puc, predsednik višjega de/elnejja sodišča dr. Anton Ro-gina, prosvetni inspektor dr. Fran Kotnik kot zastopnik sefa prosvetnega oddelka, san. inspektor dr. Mayer kot zastopnik odoelka /a socialno politiko in narodno zdravje, kommdant 40. pešpolka polkovnik Cvejić, dvorna dtim-a ^a. Pranja Tavčarjeva, soproga pomočnika bana ga. Pirk-mayerjeva. /u-panja ga. Pucova in dru^e odlične d;i*ue.
Prisrčno po/xlra vi jen je otvor il akademijo pesnik in dramaturg g Oton Župančič s kratkim, a globokih misli polnim slavnostnim .govorom. V izbranih besedah ie očrta! trpljenje in delovanje naše matere, nejno ljube/en do dece in njeno delo za dom. Sledile so nato razne pevske in de-klamacijako točke. Tako posamezni solisti.
ktikor tudi pevski zbor prosvetnega dru-$rva »Tabor« so želi viharno odobravanje. Program j* bi! prav dobro sestavljen, bo-S»at n pester. Žal so morale nekatere točke i/pasti, ker so se zadnji trenutek pojavite razumljive in opravičljive zapreke. Med družni so nastopili a. Drago Žagar, ga. Šaričeva z leno deklajnacijo o materi, $dč. Majda Lovšetova, ga, Pavla Lovše*«-va in še dru^i Pod vodstvom učitelja gospoda Venturinija je pevski /rbor »Tabora«, okoli 70 mladih pevcev in pevk zapel I. Rortov: »Oče naš« in P. H, Sattucrje-vo:   Vrbica.  Prireditev   je   trajala   do 7030.
Zakaj ne očetovski dan?
Ve« kulturni svet. posveča tirujio nede-Ijo v maju misli in spominu na mater. Prav grnljrvo je. kako se ponekod zavedajo pernena tega praznika. Tudi pri nas smo uvedli vsakoletno praznovanje: po šolah pisejO naloge s materinskim motivom po društvih prirejajo slavnostne pevske in dru;4e nastope, po ulicah prodajajo cvetice za materinske fonde. P ra/. ničnost tega dne pa pri nas se ni prodrla v naše domove in družine. Drugod prejme ta dan mati darove in cvetke od vsakega člana družine; otroci, ki so na tujem, ji pišejo topla pisma. č:e je mati že v ijrobu pridejo otroci na njeno gomilo s šopki: če ne morejo do nje, žive ali ali mrtve, kupijo na cesti cvetko in poklonijo prispevek tuji potrebni materi. Najznačilnejši način prn/novanui materinskega dne v družini pa jc v tem. da omogočijo ta dar
I, slovenski glasbeni festival v Ljubljani
V tekočem tednu /učne Prvi slovenski glasbeni festival s svojim: prireditvami. l"u obsegu koncertov in važnosti sporedu bo to največja glasbena prireditev, kar smo jih do sedaj imeli Slovenci. Slovenski glasbeni festival bodo poaetili v velikem številu gostje iz vseh kraje naše države, navzoč h bo veliko stc\ih> bratov iz Češkoslovaške, zastopana pa bo tudi Polj ska m Bolgarija. Gostje se pridno javljajo. DotecUj je prijavljenih nad U<H) oseb. Glavna prijave pridejo še v teku tedna.
Zaradi točnega pregleda navajamo vse prireditve ob slavnosti oOIetnicc Glasbene Matice ljubljanske.
10. maja, torek: vokulnu-instrumentalni koncert šole Crlasbene Matice ob 31. v unionski dvorani,
13. maja, petek: komorni koncert kon-sarvatorijskegs kvarteta ot> 30- v Filharmoniji,
14. maja. iobota; ob 11. otvoritev glas. benc razstave v veliki dvorani Narodnega doma, ob 20. simfonični m zborovsko instrumentalni koncert Glasbene Matice * unionsk' dvorani,
15. maja. nedelja: ob pol 10. cerkveni koncept v frančiškanski cerkvi, ob pol 12. Gallusov koncert zbora Glasbene Matice v Filharmoniji, ob 15. koncert slovanske pesnil na Kongresnem trgu. nastopijo: Hlahcl-Praga. Stankovič-Beograd. Lisinski-Zagreb n Slovenski učiteljski pevski zbor. ob 20. v opernem gledališču Matija Brav-nič-»r: »Pohujšanje v dolfni šentflorjan-ski«'.
16. maja. ponedeljek: ob 9. slavnostni občni zbor Glasbene Matice v Filharmoniji, nato razvitje zastave Glasbene Matice, dar Nj. Vel. kralja Aleksandra L, > dvorani Filharmonije, ob pol 11. odkritje <pomen.kov pred Matičnim poslopjem > Vegovi ulici, ob pol 13. tekma slovenskih pritrkovalcev, ob pol 16. tekma pevskih zborov dravske banovine, obe tekmi sta na velesejmu, pevska tekma v paviljonu K.
V nedeljo m deloma tudi v ponedeljek se vr£ kongres Jugoslovanskega pevačke-ga naveza.
Vozne ugodnosti: Udeleženci slavlja Glasbene Matice m Pevskega kongresa imajo z legitimacijo 75% popust na železnici na podlagi odloka železniškega ministrstva št. 6757 od 30. marca 1032. Vsakdo mora kupiti na odJhodni postaji polovično
materi počitek. Saj je mati tista, ki dela vse leto brea prestanka, v petek in svetek, od prve jutranje do zadnje večeren ure. Ko imajo v družini godove, otroci počitnice, oče dopust. ko so prazniki, obkki — čaka mater samo većie delo. Vsem družinskim članom pomenijo taki dnevi odmor — materi pa še večji napori. Zato opravijo po družinah, kjer imajo srce za mater, ta dan vse delo drugi družinski člani. Kjerkoli morejo, razbremenc mater.
Pa je že marsikdo spro>ži! misel, naj bi se praznoval tudi očetovski dan. ds bi
6c tudi očetom izkazala čast. ki se jim spodobi Ne bilo bi prav, ce bi odrekali .>četu pi'tncmbnost v družini. Toda njegovo udej-stvovanje ie vse drugačno in ni spojeno s tolikimi nevidnimi odrekanji in žrtvami, kakor je materino delo Naposled tudi — kako. na kakšen način naj bi se praznov.il očetovski dan? Saj se v hiši žc itak večinoma vse vrti okoli očeta. Ko opravi svoje delo v služb1 aH svoj* delavnici, :e zanj delavnik končan. Prost je in nc čaka ga sto domačih skrbi |q opravil, kakor čaka mater pa naj bo le gospodinja ali obenem tudi poklicna uslužbenka. Skoro vedno kuhajo po družinah to. kar ima mož rad. Kako redki so dnevi, da bi kuhala gospodinja po svoj lastni želji \ sak dan dobi mož vse pripravljeno: ni mu treba eistiti obleke in čevljev Če ni dovolj jedi 2* otroke, je za moža ne sme /manjkati, a za mater —V Dobra žo-a da možu vsak dan na krožnik najveći! in najlepši košček mesa. Kolikokrat se z^odi, da ponudi »nožu in otrokom jed že drugič a sama je še ni pokusila Ker jc možu ied vše:\ si je vzame ie drugič in niti ne op«-zi, kako si dene žrtia na krožnik «*amo pri-kuho, morda tudi malo mesne polivke. A se pri tem vede tako. kakor bi jedla nai-okusnejši košček pečenke. Ni treba, da je mož poseben egoist, ne. tudi najboljši oče ne* opazi tihe ženine skromnosti in odrekanja,
Ce hoče dru/.r.-i na materinski dan mater še posebno razveseliti, ji podare >opek ■cvetja ali pa ji dajo za vezilo kak dar, ki ji pride prav v Ljo^podinjstvu in ^ tem zoper koristi vsem članom Ponekod kupijo materi vstopnico za gledališče al kino. peljejo jo v kavarno ali na zlei — kako naj bi vezovali očeta? Kavarno, gostilno. Igre. tobak — vse to ima že 'tak čeprav sedaj morda v malo manjši meri, ker je kriza!
So rudi ljudje, ki z omalovaževanjem zro na razne javne materinske proslave, češ. čemu toliko novel iee vama ženi. ki ji je materi pat va kimono le /goli prirodna naloga in dolžnost Ce ne moreio ti ljudje videti in razumet' razlike med očetovstvom in materinstvom naj pogledajo vsaj prvi in glavni nameri vsake materinske prireditve: zbiranje tondov za podporo siromašnim materam — t. j njihovi siromašni d e c t!
Kako naj bi tedaj praznovali očetovski { dan? S čim naj bi očeta posebni razveselili: Vse tiste drobne malenkosti, t. katerimi izkazujemo pozonoost materi in s katerimi jo lahko vsa i en dan v letu razveselimo in razbremenimo, bi bile za očetovsko proslavo brez pomena, ker so zanj vsak dan samo po sebi umevna nujnost
karto do Ljubljane, ki velja tudi za pot nazaj. Izkazati se mora z legitimacijo, ki mora ob povratku imeti potrdilo o udeležbi na proslavi odnosno na kongresu Le-g timacije razpošilja pisarna Glasbene Matice in stane 3 Din s poštnimi stroški vred. /Čig za prisostvovanje slavnosti kot potrebno potrdilo za povratek se dobi v ponedeljek 16. t. m. dopoldne v veži poslop. ja Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in popoldne na velesejmskem prosto-ru pri blagajni ob vhodu v Lattermanovem drevoredu Opozarjamo, da ie vhod za občinstvo na pevske m pr trkovalne tekme > ponedeljek le v Lattermanovem drevoredu nasproti igrišča Ljubljanskega Sokola. Vsi drugi dohodi na velesejem so zaprti. Občinstvo vabimo, da v velikem številu po-seti koncerte v času festivala.
Razstava kaktej in stekla
je bila tako izvrstno obiskana, da je res škoda ker so jo vedno z originalnimi idejami za prirejanje razstav bogato obdarjene članice »Atene« morale že *»noei zapreti. Podaljšati jo kljub splošnim željam ni mogoče, ker bo že drevi v veliki kazin-ski dvorani častni večer ministra g. Hribarja in našega velikega prijatelja, urednika Strakate-ga iz Prage Krasna razstava je zares nepričakovano dobro uspela in se tudi »»rečno končala, saj se tudi najrado-vednejSa obiskovalka ni do emrti zbodla na krvoločnih trnih kaktej, pa tudi vsi stekleni zakladi so se celi vrnili v domače vitrine. Lahko je zadovoljna ga. Fernanda Majaronova, znana naša ljubiteljica in poznavalka starin, ki je vse te nevarne krhke Čaše. nastavke in vaze poiskala pri svojih znankah in jih tako okusno in strokovnja-ško razvrstila po mizicah in vitrinah, še boljše volje je pa ga. Minka Kroftova, ko ji požrtvovalne tovarišice. ki so vse dni presedele pri blagajni, odštevajo prav visoke kupčke kovačev. Tudi g. inž. arh. Me*ar je prav zadovoljen, da je z njegovo pomočjo razporejena razstava kljub prenapolnjenosti tako mirno in eleknno učinkovala, a vse razstavljalke in razstavljale) fantastične oblikovanih kaktej. ki jih je največjo najlepšo in najboljše kultivirano zbirko razistavija ga Tu ječe va, kakor tudi aranžer teh rastlinskih zan mi-vosti, ravnatelj mestnih nasadov g. Lap, torej vsi prijatelji rastlin so zadovoljni, da dobe vse svoje kakteje nazaj nepoškodovane, zdrave in, no, in brez — uši.
Vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani
Kakor'smo že poroCaJi, se bo vršil ob priliki veieeejmske prireditve v jeseni od 3. do 6. septembra I, voeotovanski kongres narodnio noš. 2e sedaj vlad« izredno veliko zanimanje za ta kongres narodnih noš in za velike svečanosti Mi »e bodo vršile v Ljubljani. Poleg Poljakov m Čehov, ki so se prijSAili v velikem številu, so zanesljivo obljubili svojo udeležbo tudi ie Franconi, ftvicarji ter Rurnuni
Spored bo zelo peoter. V soboto dopoldne 3. septembra bo otvoritev kongresa, pozdrav gostov, zrvečer bo po mestu baki jada in bajna razsvetljava na Kongresnem trgu, med koncertom godbe spuščanje raket. V nedeljo 4. septembra ob 6. zjutraj budnica. med 6. in 8. dopoldne sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. dop. na Kongresnem trg\i sv. maša, nato ■borovaiije in predstava ustoličenja na Goapoevetake-m polju. Zatem se bo razvtt sprevod narodnih noš in ovetlični korao po mestu. Po kosilu bo ob 15. revija narodnih noš aa ljubljanskem velesejmu. ob 20. pa na Kongresnem trgu narodne igre m prosta zabava. V ponedeljek 5. septembra bo ob 9. dopoldne izlet udeležencev na Bled in Vintgur. Večje števila udeležencev ontane nekaj dni na Bledu, drugi pa se vrnejo v Ljubljano še istega dne. ker se vrši izlet udeležencev na Jadransko morje. Ob 19. bo odhod z vlakom iz Ljubljane na Suša.k. naslednjega dne pa vožnja po morju z okrašenim fen raasvetljsnim p a mikom v SpMt in Trogir ter z avtobusi v Solin in druge znamenitejše kraje. Druga skupina odide istega dne v Split in Dubrovnik. Tudi za izlet na morje je veliko zanimanje. Na parniku bodo ves dan godbcai Koncerti in razne igTe, zvečsr pa bagna raasvetjilava in spuščanje rake* ob splitski obah. Izlet bo trajal iz Lji>bLja,ne na Sušak. Split, Trogir in Solin Štiri dni. Za vso oskrbo, vožnjo z vlakom in boljšim pamikom po morju tja in nazaj, prehrano in prenočišče po najnižji ceni bodo stroški za drugi razred okrog 750 Din, tretji razred okrog 500 Din. Za posebni izlet v Split in Dubrovnik bodo podrobnosti še objavljene. Iasleta se bo lahko udeležil vsakdo. Ljubljana bo torej doživela v začetku meseca septembra velik« in krasne prireditve.
Knjižni dar
Vodnikove družbe
Odbor Vodnikove družbe je definitivno določil naslednji književni program za loto 1983.
1. Vodnikova prnlika za Mo 11*53; bogato ilustrirana 8 članki pestre vsebine, vsakemu nekaj in nekaj za vse
2. D. Ravljen: "Tulipan . povest iz življenja naših Izseljencev v Nemčiji, Rliz.u r>0,000 naših rojakov tone na nemškem ra-padu v morje fcajstva, dandanes hidi njim nr priznasa bridka usoda. Avtor, ki je sam prejK)toval te kraje in jodrobno .-poznal način življenja slovenskih družin i VVestfaliji in Poreniu, nam plastično podaja sliko vsega nehanja naših rojakov, ki ?i v sajastem rrnem revirju služijo vsak danji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zeodba mladepa atovenekoga rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. »
8. France Bevk: Žerjavi . Knjiga bo vzbudila med člani Vodnikove družbe veliko senzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naSih Aleksand-rink. To *o ona nesrečna dekleta in žen;.\ ki odhajajo iz naše solnSne Primorske v Aleksandri jo kot dojilje, a jih zadene večinoma laročac selo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tud; biv^a Aleksandrinka, zapusti porodu tvojega otroka in moža, nesrečnega vo;-nega pohabljenca ter gre v £gipt i*hat i.reče. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otroka in ljubečem možu. Boc^ se vrniti i nedovoljena ljubezen in deist.o. da sf ni •>;■*'Esar prihranila, io zadržujete. Otrok |i umre, mož se vrže jod vlak, a cma potuje s Fvojini ijubčkom v Južno Anu-nkn. Pina t«.-lt njun je porial v tej knji<ri že tol!k>krat rj.isa".* motiv Lepe Vitle v no/i obliki.
4.  Pupin: pastirja do Izumitelja*,
II. del. Pisatelj nam popisuje konec *>vojfc. ga studijskega življenja v Amjliji. svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti škotski, svoje dijaško življenje v UerJinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu Pupin se vrne s svojo mlado ženo v New York, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Coiumbia. Nadalje nam pripoveduje jako živo in pestro o svojih znanstvenih raziskavanjih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh s svojega pestrega življenja. O smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih ter o evojem »lavnem izumu takozvani >Pupinovi tuljavic, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej. dokler je ni prečital. Knjijjo bo k rasi to mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige.
Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudil veliko zanimanje med iugoslovenskim narodom. Huda je gospodarska kriza, ki polagoma zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga na> bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsak danjih fkrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za Din 20.— dobi* 4 lepe knjige na jeeen od Vodnikove družbe. Pri glasi se takoj pri poverjeniku tvojeua kra ja za člana Vodnikove družbe, ali pa sporoči po dopisnici centralni pisarni v Llub-ljani. da želiš pristopiti k Vodnikovi družbi
Krst na šentjakobskem odru
Metka Bučarjeva,
Danilo Bučar,
-A
ZaJaznik
Enina VVri&cher
5
La\ric
Gita Pirčeva
i3  *IP! ******
KOLEDAR
Danes; Sobota 7. maja, katoličani: Stanislav, pravoslavni  1\. aprila.
Jutri:  Nedelja S.  maja,  katoličani: Prikazen  Mihaela,  pravoslavni  2."». aprila. DANAŠNJE PRIRKDIT\*E
Kino Matica: Revna kot cerkvena nii>.
Kino Ideal: Po ljubezni hrepeneče srce.
ZK1>: /. bogom ljubezen; ob 14.15 v kinu Matici.
("'astni vefer cr?- Hribarju in Htrakatrmu ob pol 21. v veliki dvorani Kazine.
šentjakobski gledališki oder vštudentjje *m« ...«. ob 20.15.
Gospodarsko in izobraževalne društvo r* dvor-ki okraj, sestanek ob 20. pri Mraku, poroča mestni župan n. dr. Puc.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Revna kot cerkvena miA.
Kino Ideal: Po ljubezni hrepeneča *rre.
ZKD: ?Rio Ritat: ob 11. dop. v kinu Matici.
Jurjevanje   Ciril    Metodov*    druib* na
Ljubljanskem gradu.
Ustanovni občni zbor društva *Sola In dom« ob 10. dop. v telovadnici I. državne einvnazije, Vegova ul. 4.
Okrožna *trel*ka družina v Ljuhljan! CMtro streljanje na vojaškem titr-.lišču ob 9. dop.
II. redni občni rbor Jupo-loT. k^mij^ke-jca društva ob 10. dop. v predavalnici k*ml.-*keCa instituta na univerzi.
*cntjakoh,ki rlvdaliiki od*r >^tuHi»titj(' -mo .. .< ob 20.15.
Sokol-ki oder na Viču ('harl.'>-va teta-ob 20.
Udruženje jugo^lov. 11.1 rod ni h železničarjev, letna skupščina ob 8. zjutraj v dvorani Okrožnega urada.
Bron
I. SSK Maribor : Ilirija ob 16.15 na igrišču Ilirije.
Prasa : Ljubljana, table teniiki dvomateh ob 20. v Delavski zbornici.
DEŽURNE LEKARNE
Dane* in jutri: Trnkoezv. Mestni trg 4 Kamor. Miklošičeva costa 20.
Ljubljanski trg
Ljubljana, 7. maja.
Današnji sobota! tra je bil srednji. Bil je v znamenju pomanjkanja denarja. Sezona za sadna drevesca je tako rekoč ie končana. Na Krekovem trgu je bilo le še nekaj drevesc. Tudi sezona za semenski krompir §rre proti koncu. Na. Sv. Petra nasipu je bilo le 12 voz krompirja. Cene na debelo so bile 1 do 1.25 Din za ks. Večje povpraševanje Je bilo PO semenskern fižolu, osoblbo stročjem. Ta Je razmeroma <lrag :n so semenarice zahtevale 12 do 15 Din za liter Jabolk je bilo na sadnem oddelku le nekaj kofear, so draga, namreč 9 do 10 Din kg.
Močno založen je bil trg z domačo ze-l«»njavo   OkoHčanke so prodajale  lep motovileč, radič ln berivko po 1  Din merico.   M»nogo  je  glavna te solate  no  4  do fi DLn elava  Cvctača je bila po 2 do 6 D!n komad.   Stročj!   grah   t-a   Goriške   in Dat macije rvo 10 Din neluščen. redkvica po 2 Din.    Prav  zanimiva  je okolnost    o domačih !n inozemskih spargljth Oorike italijanske šparglje so ponujale branje t %< "o 24 Din kg. 'ivepl. domači špargljl. vei*; noma Iz Štajerske, pa %o bili od 28 do 3f Din kg  Cenejftl so domači SnarglJI na P«*> gačarjevom trsu. kjer je tudi večja zalo ga. Bili so po 28 Din ke. dočim so bili na Vodnikovem trsu po 30 do 32 Din k?.
Drevi ob četrt na 9. Igrajo člani £>ent|a-kobhke^a odra prvič izvirno <l<»n:;< o   -1 ' ii:ro, ki je prav za prav opereta. Spevoigra tfiflldtntjfl smo« je  napisala Slanica Metka Bučarjeva.
Overturo in pevske Utf.k'* js pa komponira] njen son-roc:. naS znani kupletist !>j-nilo Bučar.    Vesoleoa    studenta Kitki (Mje
skerlj, njegovo  veselo načakinjo   Kino os
igra <iita Pirfeva. Resni in taljubljeni La lo bo reži.^r petrovfif. a njetrovn dek!«», thhi Nado bo igrala Ervina WH«chcjoTa.
Avtorica Metka Fkičarjeva bo icrala zarjavelo ^libreto Klaro L^bno\o. v n r<> ^.i jyb-ijsiiajFa profesorja (ioloba pa snanl nh» komik Lavrič. endn laonega deb^lušcka Okij.i bo pa postavil na oder Zalainik.
.ruAniea    Sadjan*ke.ga    in v*t&araksa>S
• iiruštva v Izubijani je v Trnovem
la 1000 m* s tremr. vrstami ftparc':«>■■'. ljubitelji vrtov imajo priliko, da >o ;>rnk-
* Bos)  pouče  o  BOjifcsJ  Si;>arilj©v- I,k' niča zasle«1u.ie hkratu c«lj, na ucotv.
t era vrsta špArg^jev je na.jpiriX Is Ah ■
7.eirUjo. Racijonalma gojVtov sparslj. bo pokazala, da  lab^o  naš  tirz t  Iparf ' nono^moma zAl«gajno ia da si na ta  nar n prihranimo lepe vsote, ki jih moramo plačevati za uvozne car.in*1.
Na trgu je bilo obilo jajc On<" neria premenjene. Zanrmtvo j«, da je Staermka posT»-T.!a na trg onat^-o mnojkino rs4SIMh jajc, ki so jih T^rodajsli po 1.7* l>;.n par ali t *a 3 Din. Peruttiino je bilo na tffjv ;xrav maio. Pijancev ni bilo.
Narodno Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 7. maja: Ob 15.: Gostovanje je«<-n        mladine.    Mladinska predstAva. Globoko znižane cene. — Ob 20.: Kvadratura kroga. Red A. Nedelja. 8. maja: Trije vasici svetniki. ■—
Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 9. maj«.: L*da. Red C.
Danem r »obet«   sta   v drami Q> | predstavi. Ob 15. gostujejo na našem 1 otroci jeseniške oanovne so4e m igrajo tri mladinske igTe,   ob 20. un je pa rer*nza Kvadrature krogu« za red A.
OPERA Začetek ob 20.
Sobota. 7. maja: Tosca. Red J>.
Nedelja, 8. maja: Viktorija ln nj'.n buzar.
Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 9. maja: Zaprt
Abonente  reda  D opoitar JHmo,    o a imajo crrevi v o»peri za svoj abonma I Mire.-nijevo opero >Tosca€. Sprememba rep« toarja je bila potrebna v»l©d obolelot I%iča. Naslovno vlogro poje g-a. Therrv ; - -va, Cavaroasija g:. Marčec, barona Scarpo g. Primoi'č.    Angelottija gr. Janko, rokovnika gr. Ziupan. V ostalih vlogah nastopijo ga.. RUtjičeva, g. Mohorič ki g\ Perk <. Opero dirigira kapetrak Neffat   P:     • < js za red D.
Nedelja, 8. maja.
9: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovega. Poje zbor drž. učiteljic* Vodi prof. Repova: 9.30: Plošče; 10: Versko predavanje: Nedeljske raisii i ravnat. g. Jagodic); 10.30: Dr. Vorsič: Dr. Kem Sec in zadružništvo: li: Koncert Oftoestra »Zarje«; 12: Cas, poročila, plošče: 10 l.V Shakespeare »Sen kresne noči; igra roko-delčičev (Ljudski oderi; 16; Akademija podmladka Rdečega križa na kla.*ićni | naziji; 16.45: M. Kragejj: Kako duhoviln kratkočasim sebe in družbo; 17.15; OvoDuj na harmoniki (Magister : Kokalj ►; ^0: Esperantska predavanje: 21* BrandJ-tno. Sodelujejo: ga. Fanika Brandl, violina, ga. Hilde Lobe-Fo)ger, čelo, g. dr. Svara. klavir; 22: Cas. poročila; 22.15: Salonski kvintet: 23: Napoved programa za natrljati dan.
Ponedeljek, 9. maja.
12.15: Plošče: 12.45: Dnevne Tlttl 13: Cas, plošče, Dorza; 18: Bakrn*' :\intet: 19: Dr. 1. Burian: CeSčina; i >r. F.
?>tele: Glavne razvojne faze v uniOtPOltĐl zgodovini (renesansai; 20: Komorna glas-oa, izvajajo člani opernega orkestra igg. Korošec: flavta. Gregorc: klarinet. Hauck: iagot. Lukas: rog, Svetel: klavir); 21: Salonski kvintet- 22: Cas. poročila, nadaljevanje koncerta salonskega kvinteta; Napoved programa za naslednji dan.
Ć tutlpanih,
ftijacintaft
in s&todnlh cvetCicafi
Bežen pogled v skrivnostno snovanje narave, ki uveljavlja svoje
modre zakone tudi v kraljestvu rastlin
Del predavanja, ki ga je Ant« Gaber imel v ljubljanski podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva.
Komaj je sneg odkril prve prek opne, že je pomladanski p^odlesek pogledal v svet s svojimi ametistnimi očmi in ponudil sme-jočemu so solncu zkaiega žafrana, njegovi veliki plemeniti bratci,, ki jim botanik in vrtnar pravita krokus, so se pa po vrtovih pričeli igrati s srajčkami v vseh barvah od naj nežnejše bele. sinje in vijoličaste pa do temno oranžne. Visoko k solncu je vstal narcis in si nataknil kronico, drugi se je našopiril, kakor bi bil vrtnica ali kosala potonka. tretji pa zatrobil s široko trobento, da k> st zbudile voščene hijacinte in so njih opojntm
temveč le vode. Ce jih imamo v zemlji, jih sadimo tako, da gledajo vrhovi čebulic »s zemlje, kadar jih pa gojimo brez prsti, lahko nasu jemo na dno lep h, dekorativnih posod debelega peska ali drobnih kamenčkov ter postavimo na to podlago čebubce, okrog čebulic pa natlačimo na rahlo lepega zelenega maha, da čebulice varnejše stoje, vode pa v posodo nalijemo le toliko, da pokrije pesek In se čebulice komaj dotika. Za gojenje hijacint v sami vodi imamo sicer tudi posebne
I kozarce, ki pa niso niti lepi, niti pripravni
r in zato tudi niso več moderni.
Opazovanje, kako rastlina naglo raste in
i se v topli, svetli sobi hitro razvija, je nam-
;ieč tisti užitek, ki je napravil iz indiferentnih Ijud   največje ljubitelje cvetlic. Poizku-
Grad Lisičje nad Škofljico pred 250 leti
parfumom nastavili ponosni tulipani svoje pisane kelihe.
Za sajenje teh gomoljnie in čebulnic je seveda že davno prepozno, ker jih moramo saditi že meseca septembra a k oktobra, če hočemo, da nam prve cveto že o božiču. Zamujeno je tudi že naročanje Čebulic iz inozemstva, sicer je pa pametnejše, da jih ne naročamo, ker so naročene čebulice mnogo dražje kakor doma kupljene. Za uvoženo seme in čebulice je namreč predpisana preiskava, ki male količine tako podraži, da se naročanje več ne izplača. Pa tudi brez stroškov za znatno carino in za preiskavo so Čebulice doma znatno cenejše, kar se lahko prepričate iz cenikov naših trgovcev s semeni, razen tega pa izbi m v trgov cah in vrtnarijah popolnoma zadošča zahtevam ljubiteljev, ki niso specijalisti za vzgojo čebulnic, Naše firme imajo tudi le najboljše in že preizkušene najlepše vrste, da tudi začetnik ne doživi razočaranja. Tako je v začetku sezone i*nela tvrdka Sever & Kom p. 34 vrst najlepših hijacint, 63 rasnih tulipanov, 11 vrst nar-ris, 8 vrst krokuea ter dosti različnih veter-nic (anemon), zlatic (ranunkul), irisov, zvončkov, lilij in šmarnic Tudi pri drugih firmah dobite dosti vrsi hijacint, tulipanov, krokusov in ranunkul, a najrazličnejše čebulnice, gomoljuice in šmarnic© imajo že vsajene v lončkih in žardinjerah naši vrtnarji in samo vrtnarija Heremacskega je v looč-
-site sami in kmalu boste iz poganjka vlekli i cvet z očmi 1
Nekolfko zgodovine
Gojenje Čebulnic in njim sorodnih cvetlic je najučinkovitejša propaganda za ljubi-teljstvo cvetlic, njih nega je pa tudi aktualna, ker ob sedanji svetovni gospodarski krizi tolikokrat čitamo o maniji za tulipani, ki je Holandsko v XVII. stol. speljala v gospodarsko katastrofo.
Kakor se je po svetovni vojni razširilo Ijubiteljstvo cvetlic, tako so ljudje tudi v 30-
Tulipan
ke in pod mik) nebo vsadila nsd 20.000 raznih rastlin, ki cveto pozimi ali zgodaj spomladi. Ce kupte že vsajene rastline, si prihranite samo dolgo čakanje, saj čebulica mora biti najprej v lončku 8—10 tednov zasuta na vrtu v zemlji ali pa Čakati v temni kleti na hladnem, dokler ni poganjek dosti močan. Ko lonček s čebulico vzamemo iz zemlje ali temne klet, jo počasi privadimo na svetlobo in toploto, potem pa šele postavimo na najsvetlejši prostor v topli sobi. Privoščimo jim čim več solnca. zlasti pa žafra-nu-krokusu, ki se brez solnca ne razcvete. Nikdar teh rastlin ne sadimo v nove lončke, lemveč vedno le v stare, ker b se v novih lončkih cvetovi skujah' in obsedeli med listjem. Ker so čebulice in gomolji prave zaloge hrane za rast in cvetje rastlin, tudi neobhodno rabijo hrane in iz večine cveto prav tako lepo, če jim sploh ne damo zemlje
Čebulica hijacinte, kl je v njej viden že cvet
letni vojn iskali tolažbe in razvedrila v naravi in so z največjo strastjo gojili tulipane. Za nove vrste so zbiialci plačevali ogromne vsote in za eno samo čebulico vrste Semper A u gustu s je nek tulipoman plačal 5600 goldinarjev ali 120.000 današnjih dinarjev. Ker je bil tudi tedaj denar redek, so tulipane zamenjavali tudi za blago in za čebulico vrste >Podkralj< je nekdo dal 2 voza pšenice, 4 voze ječmena, 4 pitane vole, 12 debelih ko-štrunov, 8 rejenib prašičev, 2 soda vina, 4 sode piva, 2 deži surovega masla, 1000 funtov sira, kompletno posteljo, popolno obleko in dragoceno srebrno čašo, kar je odgovarjalo vrednosti 2500 tedanjih goldinarjev ali mnogo čez 50.000 sedanjih dinarjev.
Vsa Holaodska se je bavila z gojenjem tulipanov in pridelek je bil tako velik, da je nakrat padla cena in je z njo propalo vse ogromno bogastvo dežele. Najbrž od tedaj velja tulipan za simbol neumnosti, a Madžari so tulipan kljub temu izvolili za svojo na-eijonalno cvetlico.
Naš najlepši vrt pred 260 led
Tudi naše dežele se ni ognila tulipoma-nija in Valvasor je v XI. knjigi svoje >Ehre des Hrztms Krain« čebulicam posvetil polnih 10 strani
Na gradu Lisičje nad Škofljico je namreč Lenart Fabjanič, ki se je po svojih adoptiv-nih prednikih imenoval tudi Mrbarič, imel prekrasen vrt, kjer je gojil tudi omenjena dva tulipana Semper Augustus in Vice- Re d'Inghirterra, ki ps seveda nista bila več tako draga kot prva, ker nista bila več noviteti, vendar je pa za posamezne čebulice MrhariS plačal tudi po 25, 30 in celo 36 goldinarjev. Med tulipani je našemu ljubitelju cvetelo že tedaj mnogo takih, ki jih Še danes cenimo, s za polnjeni tulipan Solo sicut sol prsvi Valvasor, da je imel 200 listkov v cvetu, vrsta Sol pa 24 listkov. Točno navaja Valvasor vsa tedaj znana imena tulipanov, ki o njih pravi: Wann eine Blum angetrof-fen, daran d as menschliche Aug verzuckt uad verliebt werden kann, so ist's gewiss-lich die Tuhpe oder Tulipan.
Razen tulipanov je pa Lenart Mrharič na Lisičjem gojil tudi 15 vrst veternic-anemon, >deren jedwede ihre besondere Liverev (livrejo!) oder Farb tragt,« 20 vrst polnjenih anemon in mnogo različnih zlatic, med njimi celo črno. Tudi irisov je na vrtu cvetelo več vrst in celo dve polnjeni beli liliji, a zlato lilijo je Mrharič imel samo eno, zato pa več vrst zlatih klobukov - marthagonov, belo, ru-
meno in temno vijoličasto logarico-sahovko ter nad 70 vrst hijacint. 20 različnih narc»e, 10 vrst grozdkov-muscari in toliko dišečih, nežnih zonkilij. najlepše vrtnice in polno drugih cvetlic.
Na vrtu so rasle tudi pomaranče, citrone in granatna jabolka, fige in mandeljni. Storže je imelo solno drevo ki si z njim Indijanci sole jedi. Indijanski lešniki so rasli na tako velikih drevesih, kakor so naši orehi, in je bilo po sto lešnikov v enem kobulju. Indijanska, torej ameriška trta je bila tudi že tedaj pri nas, saj Valvasor pravi, da je imela precepljene liste. Nadalje so na tem vrtu brali bele in rdeče ter popolnoma okrogle lešnike, a tudi orehe brez trde lupine, ki so imeli jedrca kar v tanki kožici. Češenj je bilo nad 12 vrst in tudi take, ki jih je bilo po 6 ali 8 v enem šopku. 12 vrst je bilo tudi breskev in celo take s krvavo rdečim mesom. Marelic je bilo toliko različnih, da so jih trgali od pomladi do sv. Martina. Med raznim redkim sadjem je bilo na grajskem vrtu čez 50 vrst iabolk in Valvasor imenuje tudi čudna slovenska imena: Pascanae, Dolunzi-zae, Mesniske, Losarne, Zunauke, Helz-kae, med nad 50 vrstami hrušk pa Ternauke, Zupan k e, Kravojnze.
Leta 1670. sta knez Janez Vajkard Auer-sperg in grof Jost Jakob Gallenberg posadila Mrhariča v kočijo, češ, da se peljejo na ljubljanski grad na izprehod, pa sta presenečenega prijatelja cvetlic potegnila na njegovo Lisičje. Na vrtu in pri pojedini sta se visoka gosta tako navdušila, da je ekoval grof Jošt šaljivo latinsko pesem na lepote in dobrote Lisičjega, še daljšo pa pozneje, ko je Mrhariča gospoda zopet obiskala s svojimi sinovi, a tretjič, ko je bil na Lisičjem z deželnim upraviteljem grofom Kacijanarjem, je pa od užitkov prevzeti poetični Jošt zmogel le še štiri jedrnate verze, ki nam jih je vljudni Valvasor seveda vse vestno ohranil.
Kakor po Čudežnih lešnikih, pravljičnih rožah in slanem drevesu vidimo, je gospodar Lenart potegavščino, ki sta si jo gospo-
Gomeljček krekmsa, napolnjen novo rastlino
s hrano za
da privoščila z njim ob prvem izletu, svojim imenitnim gospodom prav krepko vrnil. Vrtnarji so pač vedno enaki i
Kaj te rastline znajo in kaj nas uče
Pisani tulipani so bib pred stoletji krivi gospodarskega poloma bogate dežele, vendar nas pa te rastline tudi uČe, kako se gospodarskih kriz obvarujemo. Z varčevanjem in plodonosnim nalaganjem prihrankov!
Žafrani in podleski imajo polne gomolje, hijacinte pa čebule, kjer iz pogačici podobn**-ga dna rasto listi okrog stebelca s cvetovi. Prerežite Čebulico in poglejte, da ima hijacinta res vse to ie pripravljeno v čebulici
53? 5' v
Čebulica gladi jola z zarodom
Ko rastlina od cvete in napravi seme, začne rastlina rumeneti, dokler se popolnoma ne posuši. Listi so namreč še vedno pripravljali hrano in jo predelavah iz zraka, a vso, kar jo je ostalo od prehrane stare rastline, je tudi iz starega gomolja posrkal mali mladi gomolj ček. ki se je zredil pod starim cvetnim stebelcem. Stari gomolj se je čez leto iztrošil in zgubal. da je le prazen meh. nad njim je pa sveži novi gomolj s popolno rastlino v sebi. Tako gre vsa leta dalje in čez nekaj let bi moral novi gomolj pogledati \z zemlje, ker vsak zraste nad starim in je zato vsak novi gomoljček v zemlji višje in višje. Temu pa ni tako, ker koreninice novega gredo ob starem gomolju in skozenj v zemljo ter ga vlečejo navzdol, kar gre rado, ker je pod njim stari prazni gomolj in- od starih korenin zrahljane zemlja. Tako je torej pri gomoljnieah, kakor n. pr. pri krokusu in podlesku.
Pri tulipanu in hijacinti po nastanejo mlade čebulice v pazduhah mesnatih listkov stare Čebule, da se drži večkrat cel venec mladih čebulic stare. Ker je mlada pogačica nove čebulice tudi pri bijacintan in tulipanih vedno nad staro, lezejo tudi te mlade čebulice v zemlji po malem navzgor. Zalo pa stara čebula pošlje tudi kako novo čebulico navzdol v zemljo, kjer se trdno zasidra m veselo raste. One čebulice ob strani bi pa zaradi gneče ne mogle rasti, ker se tišče druga druge. Te pa pošljejo koreninice daleč v stran, kjer se tudi zasidrajo in potegnejo male čebulice narazen, da imajo prostor. Tako nastane iz ene rastline polno novih in nek botanik piše. da je vsadil nekaj čebuhe divjega tulipana skupaj, čez 20 let so pa nove rastline napolnile že 10 kvadratnih metrov trate.
d.
i s V ; p» » • *    • ..
cm
Kako globoko sadimo gomolje in čebulice na gredo.
A šmarni ca 2,5 cm B scilla — čebulček modri 3,5—5 cm, C muscari grozdek 5—7,5 cm, D zvonček 5—7,5 cm, E crocus-žafran 5— 7,5 cm, F galdijoie (zgodnje) 7,5—10 cm, G chionodoxa 7,5—10 cm, H narcise (drobne čebule) 7,5—10 cm, I tulipani (zgodnji)
7.5 cm, F gladijole (zgodnje) 7,5—10 cm, 15 cm, K tulipani (močno rastoči, pozni) 10—15, K tulipani (močno rastoči, pozni) 10*—15 cm, L gladijole 10—15 cm, M lilije 10—15 cm, N hijacinte (drobne čebule) 12 -—15 cm, O hijacinte (debele čebule) 15— 18 cm, P narcise (posebno debele čebule) 15—18 cm.
Pri Česnu pa opažamo Še prav poseben način razmnožitve. Pod odevelim stebelcem nastanejo nove čebulice, ki jih rastlina dvigne in zmeče okrog sebe. Živali in veter raznese male čebulice po okolici, kjer se zrede in cveto. Pri bradavičniku zopet nastanejo gomoljčki kar v pazduhah zelenih listov, kakor vidimo pri divji rumeni liliji skoraj po vsem steblu v pazduhah listov male črne krogMce, ki niso nič drugega, kakor mlade čebulice. Kadar kmet po nalivu opazi mnogo bradavičnikovih gomoljčkov, pravi, da je deževala pšenica ali krompir.
Kako razmnožujemo te cvetlice
Skoraj vse razen hijacint prav lahko z mladimi gomoljčki in čebulicami. Mlade Čebulice veadimo na posebno gredo, kjer >ih plevemo in negujemo kakor druge mlade ra-
Zobje so dragoceni. Ne delajle eksperimentov uporabljaj^
preizkušeno sredslva ODOL seje v 4 O letih izkaza! * povsem svetu.
ODOL ni nikoli. ra7orornl.
stline in v 3 letifT ali tudi prej nam bodo že cvetele.
Hijacinte na Holaiidskem vzemo julija meseca iz zemlje in jih 14 dni suše v [posebnih prostorih s toploto. n:ito jih pa zlož^ v velike zračne shrambe na d^ske, dokler jih ne razpošljejo po vsem avt'tu. Najlo. čebulice pa vzamejo že junija meseca iz zemlje in jih dajo za ves mesec v prostor z vedno enako precej visoko temperaturo. Na ta način goje holandski vrtnarji tako imenovane preparirane hijacinte, ki cveto Is pred božičem, a če bi temperatura pn sušenju le nekoliko poskočila, bi dosegli ravno nasproten učinek. V hijacintah bi namreč moč za-krknila, da bi cvetele šele prihodnjo jesen, ali tudi to ni velika škoda, ker Holanici lahko tako zakrknjene Čebulice prodado v Avstralijo, kjer imajo zgodaj spomladi polno drugega cvetja in se šele v jeseni, ko je vse drugo cvetje požgalo solnce, radujejo cvetočih hijacint.
Razmnožujejo pa holandski kultivatorji hijacinte na dva načina. Goje jih v rastlinjakih s senčniki in kurjavo, ki se lahko natanko regulirajo. Pri prvem načinu narežejO spodaj najlepšo čebulo na 3 ali 4 straneh ter jo dajo v prostor z vlažnim in toplim zrakom, kjer na stari ranjeni čebuli naglo požene tudi po 12 novih Čebulic. Meseca novembra vsade to Čebulo z malimi v zemljo, kiAr stara čebula Čez leto hrani mlade, dokler je popolnoma ne izsesajo. Mlade čebulice presade in v S ali 4 letih ie cveto. Drugim hija-cintam z ostrim nožem spodaj odrež^io pogačico in jih vsade v rastlinjak, kjer požene polno mladih, ki po raznih skrbnih manipulacijah dorastejo v 5 do 6 letih
Zanimivo je tudi križanje, da pridobe nove vrste, a to delo je si-lno dolgotrajno in le redko rodi nameravan uspeh. Rastline umetno op rase in seme jeseni vse jejo pod steklo. Prve hijacinte cveto šele čez 6 let in 6^1*» tedaj pokažejo, kakšne so. a imajo še prav male cvetove Nove vrste odbero ter jih 7opet vsade v zemljo, kjer imajo velike ev»ift š<de čez 3 ali 4 leta, tako da traja 9 do 10 let, dokler dobe novo vrsto v pravi velikosti.
Velika noč je in nobene hiše ne bi smelo bfrti brez diSečih hijacint in bohotnih tulipanov iti narcis ter nežnih podleskov. Tudf na vrtovih že bodejo prvi cvetovi hi tal Pozdravljena pisana pomlad t
Potovalna pisarna
Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu
JUGOSLAVIJA Vinska razstava v Ptuju traja do 14. maja. Posetniki razstave imajo polovično vožnjo. Cel vozna listek za tja bo veljal za brezplačen povrajtek.
Olajšava pri vožnji po našem morju. Jadranska plovitba je znižala cene pavšalnega potovanja na progi št. 6, to je Sušak-Kotor in nazaj za I. razred od Din 1700 na Din 1600. za H. razred od Din 1400 na Din 1300. Obenem je tudi uvedla pavšalne vozne listke za progo št. 8, to je Su-saJc-Dubiovnik in nazaj z veljavnostjo 6 dni za ceno Din 1500 za I. razred, Din 1225 za II. razred za osebo. V tej ceni je všteta polna prehrana in uporaba postelje.
liletnike na naš >Jadran« opozarjamo, da je bivanje za binkoštne praznike v hotela Jadran, Bakar izredno ugodno. Za dvodnevno bivanje 15. in 16. maja znaša pavšalna cena samo Din 90 za osebo. V tej ceni je vračunano eno prenočišče, polno prehrana za dva dni, takse in napitnine. Prijave sprejema do 11. t. m. > Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta 1.
Izlet za binkoštne pravnike po našem morja priredita Dubrovačka plovitba in Putnik od 12. do 17. maja z luksuznim parmkom >Kralj Aleksander I.< Odhod 12. maja iz Dubrovnika ob 8. uri preko Korčule, Hvara v Split. Odhod iz Splita 13. maja preko Šibenika, Pulja, Trsta v Benetke. Odhod iz Benetk 16. maja, povra-tek v Dubrovnik 17. maja ob 20. uri. Cena Din 2000 za osebo. Na povratku po železnici 75<?r popusta.
Pavšalne cene za posetnlke gornjega Jadrana na binkoštne praznike, v hotelih so sledeče: Sušak Din 80—97, Kraljevica Din 55, Cirkvenica Din 55—103, Rab 60 do 75, Selce 55, Novi Vinodol 75—100, Senj 55, Kariobag 90—100, Baska 60—65, Krk 50—52, Malinska 55—60.
ČSR in POLJSKA
Mednarodni sejem v Bratislavi bo od 21. julija do 1. septembra. Popust 25% velja za tja od 17. julija do 1. septembra, in za nazaj od 21. julija do 5. septembra,
Veleaejem v Lvovn od 18. do 30. junija. Dovoljen je 25% popust.
FRANCIJA
Velesejem v Pariza traja do 18. maja. Francoske železnice dovoljujejo obiskovalcem sejma 50% popusta. Olajšava velja od 2. do 19. maja. Nemške železnice dovoljujejo 25%, italijanske pa 30% popusta. Olajšava velja v Nemčiji od 29. aprila do 17. maja, v Italiji od 27. aprila do 17. maja.
ITALIJA
Za obisk postonjske jame 15. maja
dovoljujejo italijanske železnice 50% popusta. V bajno razsvetljeni Postojnski jami bo koncert, petje in ples.
Za obisk Postojnske jame o binkoštnih prainikih je dovoljen prost italijanski vizum za tri dni. t. i. 14.. 15. in 16. maja t L
Popust ta Italijanske državljane, italijanski državljani, ki Žive v inozemstvu,
uživajo na podlagi »Concessione Speciale XII« 50% popusta po italijanskih železnicah. Olajšava velja na podlagi legitimacije, ki jo izda italijanski konzulat.
Razni popusti. Italijanske železnice dovoljujejo 30 ali 50% popusta za konjske dirke v Milanu, za ^Florentinsko pomlad« v Firenci, za konjske dirke v Neaplju, za turinske slavnosti v Turirm, za svečanosti ob priliki jubileja Sv. Antona Padovan-skega v Padovi, za športne prireditve v Runu in za umetniško razstavo v Benetkah.
Velesejem v Padovi bo od 1. do 22. junija. Dovoljen ie 50rr popust.
MADŽARSKA
Velesejem v Budimpešti traja do 16. maja. Od 2. do 16. maja se lahko potuje na Madžarsko brez madžarskega 'izuma. Sladostuje samo, da potnik prt Uoftl na madžarski meji veljaven potni list in sejm-sko legitimacijo. Vizum se potem dobi naknadno v Budimpešti za 3 pen g 6 AVTOBUSNI PROMET
Odslej dalje vozi redno avtobus na progi Ljubljana^—Sušak in obrat t.p. Odhod ob 5. zjutraj izpred hote'a IflktlC. Odhod s Sušaka ob 15. Predprodaja kart pri >Putniku«.
ZRAČNI PROMET Na zračni progi BeogTad-ZagTeb-Graz-Wiem ltj se vrši do 14. septemibra vsak dan v obe smeri razen nedelje..
Paul Abraham
SREČNA SRCA"
SOOletni jubilej univerze v Amsterdama. Letos praznuje amsterdamska univerza svoj 3001etni obstoj. Da se proslavi ta jubilej nad vse svečano, se bodo vršile od 4. junija do 5. julija razne svečane prireditve.
Potni list za Egipt. Kdor hoče dobiti egiptski potni list mora predložiti prej bančno potrdilo, da Ima v Egiptu razpoložljivih najmanj Din 30.000. Damam, ki potujejo v Egipt same. Je poleg tega potrebno Se pismeno dovoljenje očeta odnosno soproga. Dame. ki niso poročene, niti nimajo staršev, morajo imeti priporočilno pismo od znane osbenosti ali oficijelnih oblasti.
Slavnostni tedni na Dunaju. Ob priliki slavnostnih tednov od 5. do 19. junija uživa posetnik Dunaja na podlagi legitimacije (Festkarte), ki stane Din 40. sledeče ugodnosti? 1. prost avstrijski vizum. 2. 30 odstotni železniški popust v Avstriji. S. 50% popust za večkratne izlete po železnici Wien - Aspang in Schneebergbahn, 4. 33% na vzpenjači na Raxalpe, 5. 25% na ladjah I. Donavske paroplovne družbe, poleg teh pa še druge ugodnosti pri aerobus-nih vožnjah, prt vstopnicah na koncerte Lt i
Stran 4
»SLOVENSKT   NAROD, dne 7. maja 1932.
Štev   103
Sidal
daje brez truda VSCffl kovinam
najlepSi sijaj!
Cist in Štedljiv v uporabi.
Dnevne vesti
_ Bmkoštni izlet Jadranske Straže na morje se zaradi zadostnega zanimanja vrši. Izletniki naj bodo 14. maja točno ob lfi. na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani. Prostih je še nekaj me3t v I. in II. razredu. Prijavite se nemudoma in zahtevajte prospekt! Pojasnila daje in prijavo sprejema lzletna pašama Jadranske Straže, Ljubljana, Gledališka ulica 8, pritličje, v popoldanskih urah. Oni, ki so se prijavili za izlet, se naprošajo, da takoj sigurno po r-oložnloi nakažejo odgovarjajoči znesek.
— Znamenit gost. Včeraj popoldne se je z dunajskim brzovlakom pripeljal v Ljubljano slavni vseučiliški profesor g. Josip Red-licb ter obiskal tajnika Zveze industrijcev £. inii. Milana šukljeta, ki se je z njim odpeljal- danes v Novo mesto na sjrad Kamen obiskat bivšega deželnega alavarja g. Frana ši:kljeta. Stara prijatelja sta gospoda, saj je bil svetovni učenjak in politik že L 1884/H-o na akademski gimnaziji na Dunaju učenec g. Sukljeta. Da je bil pa na? znameniti rojak u. šuklje dober profesor in pravi vzpo-jit?lj. dokazuje staro prijateljstvo med učiteljem in učencem, ki traje do danes. Untv. profesor Redlicfa ie bil rojen I. 1869 na Mora vskem in je od leta lfh)t> profesor na Du nai?ki univerzi, od L 1926 je pa profesor tudi na slavni Harvardovi univerzi, kamor so sa povabili Američani. Zgodaj se je jel pečati s politiko in je bil dolgo let deželni poslanec na Moravskem in tudi državni poslanec na Dunaju, kjer je ob zaključku vojne 1. 1918 stopil kot finančni minister v Lam-masehevo vlado. Njegova dela o najtežjih državnišk.h problemih, zlasti pa delo o avstrijski vladi in upravi v svetovni vojni ter obširna knjiga o cesarju Francu Jožefu so mu prinesla svetoven sloves. Gotovo bosta stara prijatelja na Kamnu obujala spomine na minulo dobo. tako r!a bosla pojasnila trnu marsikatero >e nejasno točko naše politične zgodovine in s tem obogatila gospoda Bukljeta delo ^Spomini«.
_ Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V kraju \Valley, država Washing-t< :kPričakovano umri Primož Log-T, star 61 let. Do in a je bil iz Goric na Gorenjskem — V krao u Sal.i da, država Colora-do, je -T. marca zadela kap 3dietnega Alojzija Tekavca, ki je zapustil ženo in 7 otrok. — V West Allisu, država \Viscon-tins, je umrl Janez Slak. _ V Chkagu je mori Andrej Katri, st;<r 42 let, rojen v vas: Zalošče na Primorskem. — Dne 15. aprila je v Loraienu, država Oblo, umrl Andrej Klinar v starostn 67 let, doma z Jesenic. Zapustil je ženo in hčerko. — V Galonu tu. država Mlchigan, je umrl Janez Laki, r v starosti 4o let. — V Clevelandu sta 17 marca umrli Sofija čoš in Josipina Kovač roj. Perenčak, doma iz vas; Horš:, župnija Krka, stara 49 let. _ V Auit.ii. država Minesota, je umrl Janez Rob!«k, star 48 let. doma iz Kašlja na Gorenjskem V Amerik] je bival 23 let; zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. _ v kraju Le Rov ;e umrla 211et.na Ana BrajdiOeva. — A" Clevelandu je umrla Marija Novine, doma ;z vasi Kot pni Žužemberk«. Zapustila je moža in več otrok — V kraju Tho-inas. država West V.rginija. je umrla Ana Pavličeva, stara 6S let. V Ameriki je bivala 31 let. — V Clevelandu so pokopali Jo-sipino Stanričevo roj. Pirnat. — V Cle^e-lan iu Je umri Miha Orček, star 57 let, doma iz Sad inje vasi pr.! J&oaemberktL V Ameriki je bival 30 let Tamkaj je umrla tu i: Marija Ružičeva, svaira 56 let, ki ie zapustila sina  (n hčerko.
— Priznanje na smrtni postelji V Som-borju je te dni umrl premožni posestnik Jovan Berkovac iz Malega tdijoša. Na 6mrtm
postelji je priznal, da je pred 16 leti v Idi-jošu umoril neko Elizabeto Juhasovo in izvršil tudi več vjomov in tatvin. Mož je bil takrat zaradi suma umora prijet, pa so ua zo pet izpustili, ker mu niso mogli nič dokazali.
— Lep dar bogatega Anierifana. V Den* verju v USA živi Vasa Cukovič iz Rlsnja pri Kotoru. Mož je te dni daroval *2 milijona Pm za gradnjo Narodnega doma v Kisnju. potem 400.000 Din tamošnjemu SKJ, 450.000 Din za srbski pravoslavni samostan v Uisnju. tamošnji pravoslavni cerkvi je pa poklonil pet velikih zvonov v vednosti 130.0tx> Din. V fond ministrstva prosvete ie prispeval .j milijonov Din za šolanje otrok iz Risnja.
_ Velik požar pri posegi, V Zakorjana pri Poženi je izbruhni] v seniku nekega posestnika velik pbzar, ki *e ie razširi! na lil-so in mlin. Vse je ponorelo do tal. Škoda znaša pol milijona Din.
— Moderniziranje savskog t kopališča ▼ Zagrebu. Zagrebška občina je sklenila mo dernizirati kopališče na Savi ter ga izpopolniti z nekaterimi športnimi in tehničnimi napravami. Zgrajena bodo ob Savi tri nova tenišča. poleg tega je pa občina sklenila, da bo kupila aparat za umetno dihanje in tudi motorni čoln, ki naj služi za naglo reševanje potapljajočih se kopalcev.
— Tujci * Splitu. V splitski luki je včeraj pristala ameriška jahta >Chalenat:, s katero potuje več ameriških bogatašev, včeraj se je pa zasidral v pristanišču angleški par-nik »Arandora«. s katerim je prispelo 400 angleških izletnikov. Gostje so si ogledali Spltt m njegove zanimivosti, nato so pa odpotoval'.   •-   I» .to- viiik
— VrttisMi Vremenska napoved pravi, da bo vi vi •uniči i »blazno in spremenljivo vreme. Tudi včeraj |e bilo po vseb krajih naše države oblačno, deloma solnčno samo v Splitu, Mariboru ter na Rabu. Najvišja tempe rat ura je znašala v Skopi ju 27, v Beogradu '26. v Sarajevu 2~». v Zagrebu 23, v Splitu 20, v Mariboru 17.6 in v Ljubljani 17.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.3, temperatura je znašala 13 stopenj.
— Dobava petroleja. Dne 9. maja t. 1. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 16.000 kg petroleja. — (Oglas ;e na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pn is-ti komandi).
še do petka zvečer
oddane obleke v kemično čiščenje, plisira-nje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovo sigurno
d© Mnkoštmh praznikov tovarna JOS. HEICH
Pri astmi in bolezni srca. prsi in pljuu škrofulozi in rahitisu. povečanju ščitue žleze in postanku golše, je uravnava delovanje črevesja z uporabo naravne 2>Franz Josefo-vec grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke poneba-vajO s pomočjo >Tranx Jn^efovec vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih v<*ak dan bolnik boii. ; Franz Josefo^a« prent ica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski'i trgovinah.
Iz UuMfane
— lj Napredavanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval računski kontrolor go-Sj»od Jurij Hočevar, šel računskega odseka pri Narodnem gledališču v Ljubljani za računskega ihfikeptorja VI. položajne skupine, f'estitanio!
—t} Bdeči križ za prihodnjo «imo. Kdor
bo Lmej povezeb z zLmsknmi potrebščin a-ni; pripravljen, pa Rdečega kriza (Ljubljana. \Vollova ulica 12) ni obvestil, naj v ponedeljek 9 t. m med 10 in 13. uro pazi na zbiralni tovorni avtomobil, ki bo označen z dobro vidnim rdečim križem na belem platnu ;n se bo javljal z glasnim tttipa-njum. Ko prispe tak avto w bližino, naj darovalec (lahko tudi kar skozi okno) pokliče avto spremljajoče odposlance Rdečega kr:ža k sebi ter jim svoj povezek izroči. Da se prepreči slednja zloraba, bo vsak odposlanec-nabir&tec opremljen i vidn-m znakom (riee križ na belem platnu) in se bo izkazal s posebno legitimacijo Rdečega križa. Xa to socialno akeix> opozarjajo že teden di* vsi ljubljanski dnevniki. Radio Ljubljana in diapozitivi v ljubljanskih kinematografih. Oa je začHo p<» vseh ljnb-Ijanskin okrajih krožiti deset tovornih avtomobilov, ki naj zbero. kar su dobrotniki namenili Rdeoemn križu, bodo v pone-leljek po vsej Ljubljani dobro slišno javljale fanfare, ki jih bo pod vodstvom g. ran d. oir Ovima na poeebn^^tm avtom^b:Tii Trobilo Sest ljubljanskih nmzikov. — Mafe-re! Ti; nedeljo bo vaš dan. Spomnite se re-vie. ki s strahom mislijo na prihodnjo zimo! Odbertte od svojih zimskih potrebščin kaj primernega in izročite v r>on«v1eljek nabiralca Rdečega križa!
- —lj šola (»lasbene Matiee obhaja letos 30-letnico svojega delovanja. Iz tega razloga priredi ravnateljstvo šnle v okviru I. >'e-venskega glasbenega festivala v torek, dne 10. maja ob 20. v unionski dvorani koncert šok* Glasbene Matice pod naslovom Vokalno-instrumentalni koncert. Na Lem koncertu nastopijo trije oddelki glasbene šole: 1. Mla-
I dinskj zbor. 2. tečaj za klavirski ansambl.
1 Si, godalni mladinski orkester. Mladinski zbor
šteje okrog 100 mladih pevcev in pevk ter izvaja pod vodstvom prof. Sonca 9 skladb » sprem Ije van jem klavirja. Najprej je na vrsti Anton Dvofak s >Prstanom« iz moravskih dvospevov. Naš priljubljeni skladatelj mladinskih zborov Emil Adamič je zastopan na sporedu z >Izpraševalnieoc, >Ah, zvonijo*., >Dudeldajči< in >Posmeluilja neumiti deklici«. P. Hugolin Sattner ima dva svoja nedo-sežno lepa zborčka >Dedek Krim* in -Gorsko pripovedko«. Vasilij Mirk je zastopan z >Jutranjim zvonom«, Stanko Premrl pa z zborom zJe.zus je majhen«. Klavirsko sprem-Ijevanje oskrbuje konservatoristka >lucha Božena. II. del koncerta je posvečen klavirskemu ansamblu, III. del godalnemu orkestru. Točke teh dveh delov naznačimo natančno jutri. Na ta vokalno-inštrumentalui koncert opozarjamo vse, ki se zanimajo za razvoj naših glasbenih šol, predvsem pa starše naše mladine. Vstopnice so v pred-prodaji v Matični knjigarni. Prav tam se dobi tudi podrobni spored.
_lj Preloženo jurjevanjc. Ker se jnr-jevanje dne 5. maja zaradi dežja ni moglo vršiti, so preložile zedinoene Ci-ril-Metodove podružnice To s-lavje našega patrona nepreklicno ob vsakem vremenu na nedeljo S maja. P. n. občinstvo vljudno vabimo na udeležbo. — šentpeterski in šentjakobsko-trnovski   C.   M podružnici.
Jurjevanje na ljublj. Cradu jutri ah vsakem vremenu!
_lj  Gospodarsko  m  izobraževalno dru
štvo za dvorski okraj vabi člane in prija telje na   sestanek   danes ob 8. zvečer pn j Mraku, kjer bo jioročal mestni župan g. d; puc o občinskem gospodarstvu. 292-n
—lj Pevski odsek Narodne čitalnice \ si ški priredi jutri ob 2. v dvorani Narodnega prosvetnega društva  »Vodnik'< v Zg. Šiški pri  ^Kamniti  nnzu  pevski  večer z zanimivim sporedom.  Ljubitelji  lepega petja vab Ijeni.
—lj Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev ima svoj občni zbor v ponedeljek 9. maja ob 5. popoldne v \ toliki dvorani Okrožnesra urada na Miklošičevi cesti.
_lj Ljubljana je postala izredno živahna
te dni. Po stari, še vedno globoko vkoreni-njeni tradiciji se poslavljalo fantje od civit-neea stanu. K vojakom điredo. kar pa mora vedeti seveda tudi vsa Ljubljana. V riskaro na vseh koncih rn kranh kakor na pust, harmonike hrešče. vse scslilne so [>olne, fantom se ne smili denar. Sicer pa znajo vince nositi, kakor se spodobi junakom. Ta ali oni se zvrne po ce<ti le po naključju in trešči kovčeg po tleh. kakor da je padel Elija izpod neba. Kljub temu naši stražniki, ki znajo tudi ob primerni priliki zatisniti oko, nimajo mnogo opravka. Fantje so pac tako glasni, da se jih vsi že od daleč izognejo, zlasti Ljubljančanke, ki jih hočejo fantje privabiti z >aufbiksi«. Menda jim nihče ne šteje te razvnetosti v zlo, saj se bodo pri vojakih itak kmalu ohladili.
— lj Pustolovščine italijanskega ubežnika. V zapore ljubljan.ske.ga deželnega sodišča so litijski orožniki pripeljali italijanskega vojaškega ubežnika. 234etnega mizarskega pomočnika AMa Pecorarija. Služil je v Gorici pri italijanskem letalskem bataljonu. |>red dnevi je pobegnil in jo mahnil kar čez Julijske Alpe v Jugoslavijo. Pri Kranju je mladi Aldo i?daknil večji čoln. Od vezal J« Hi pe spustil ž njim nizdol Save. Srečno fs brodil do Litije, tu pa je ves že onemogel zadel ob skalo in tam obtičal. Domačini so ga po-zneie rešili, litijski orožniki pa so ga po kratkem zaslišanju odpremfli v LfuNJamo, kjer se bo moral zaradi tatvine čolna zagovarjati pr^d kaz.onsskim sodiščem. Aldo P**-corari, po rodu iz Pulja. je krepak mladenič ter govori poleg italijanščina tudi slovenski.
—lj Festivalni koncert. P. n. občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za vse festivalne koncerte že v predprodaji v Matični knjigarni. Cene so običajne koncertne, prav nič zvišane. Zunanja naroČila sprejema Glasbena Matica, ki jih takoj po sprejemu tudi lz-{ vršu je. Opozarjamo na bogat spored prvega ) slovenskega glasbenega festivala. Za vse koncerte so na razpolago tudi podrobni sporedi in tiskana besedila.
—lj XI. delavski prosvetni večer >Svoho-de« in >Zarje« bo v sredo 11. maja ob 3QL v dvorani Delavske zbornice. Spored bn pester in lep. Sodelovali bodo orkester ^Grafike«, delavska goiba Zarja govorilni zbor delavskega ndra ^Svobode*, koncertna pevka Marija Golobiceva, baritonist Drago Za-Lrar in umetniška plesalka Katja Delakova. Nastopita solisla na flauto in klarinet.
—lj Redna Irtna skupščina rdru/enja jUjEosloven^kih nacijonaluih železničarjev in hrodarjev, oblastne uprave Ljubljana. bo iutri ob 8. dop. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bolni ška blagaina) na Miklošičevi r*»sti. Vabimo članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. Oblastni odbor r.INZB Ljubljana.
Danes premiera!
Najboljša komedija v tej sezoni po znanem istoimenskem pledaličkern
komadu L. Kodorja
Revna kot cerkvena miš
Vsem, ki ste o priiki, ko nas je za vedno zapustil gospod
FRANC
bivši trgovec v Borovnici
z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo še onim, ki so blagopokojnika počastili s cvetjem ali gra spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, 10. maja ob 8 uri v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 6. maja 1932.
žalujoči ostali
Hotel BELLEVlJE,
Omiš pri Splita
Nora zgradba tik ob morja, tekoča voda v sobah, peščeno kopališče, domača in dunajska kuhinja. Popolna penzija s sobo in postrežbo Din 60.—do Din 85.— na dan.
Zdraviliška taksa odpravljena!
VEZENJE ZAVES, PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
Smeh in zabava! Novi sijajni šlagerji KALPi:A BKNAT/KEOA
Ljubavni roman revne slivijepiske in barvnega predsednika. Naji i'M i .grulci, popidarni komiki. Nabavite si takoj vstopnice v predprodaji !
Predstave danes ob 1., 7 U in 9 U zvečer — jutri v nedeljo ob 3., 5-, 7. in 9.
GRETE MOSHEIM CHARLOTTE AKDER FRITZ GRuNBAUM PAUL MORGAN II. THIMIG
Elita! kino Matic?
Tel. 2124
Tel, 2124
— Ij V nedeljo, ko hotno prnzribvali sv. Jurija na Ljubljanskom gradu, se oglasimo mimogrede v znani gostilni pri >XVfKl na gričku*, kjer bomo Oostreienj z najrazličnejšimi dobrotami do 2. zjutrai. *29l-n
— I] Gozdni piknik s sodelovanje«! aodh<?
>Sk>ge<, z bajno   razsvetljavo, ben^arienim ognjem, raketami itd. priredi Propagandno Ir-ištvo narodnih noš v nedeljo 15. maja ob 20. ua vrtu parkhotola ►TlvoB '. 29J-n _lj Danes in jutri v nedeijo zvečer aa i fši koncert v stoklenem salonu kolodv-rvr-ske rrstavracijr. 2S9-n
— Jj Ivan Sabo, df^n*:sl T.-hn;k. sprejema v na no"vo u"pjejiem prostom od 11. L m. daljo, dopoldne od 8. do 12., popoldne
! 2' 2 .V 5-.. ob četrtkih, praznikih in nedeljah ne dela. Mfr«
—1| Dunajko pranje, »retlolikanj0: Si mene, Kob>dv«r>ka ulica 8.
_   Birmanska   darila   ure   in zlatnin-kuni te rudi pri današnjih časih najeeaeje pri Fr. P. Zajec, Lrjubljana   Star' trg 9
—lj Za spomladno sezono kupite tr •^ežne in !epe čevlje po aajn'žjib cenah pri A. Gorše. Stari trs 15. SS-T
Paul Al^?aliam<
?.SREČNA SRCA"
Iz Celja
—c Le enkrat na leto ?e javijo \o ne žr:-vp v celjski javnosti s pro^nio xa prostovoljne prispevke k tomboli. Tudi leto«* bodo binkoštni teden trije invalidi z l^itimacijn in overjeno nabiralna pole obiskali vse one nase prijatelje, ki so se doslej se vedno odzvali nasi prošnji. Vojne žrtve računajo tudi danes v tej težki gospodarski krizi na podporo svojih prijateljev, da ne bo tombola, Ki že slovi zaradi svojih obilnih in bogatih dobitkov, zaostala sa dosedanjimi. Tombola bo na dan KeŠnjega telesa, dne 20 maja nn Prckovem trgu pred Narodnim domom.
—c Savnjska podrmhrfea Spi) t Celju opozarja: Edino z novo legitimacijo bodo člani deležni članskih ugodnosti v planinskih kočah. Nove izkaznice izstavi pisarna SPD v Prešernovi ulici 6 ali društven] blagajnik g. Vrtover. drogerija, Kralja Petra cesta. Predložiti je treba sliko, ki se lahko uporabi iz stare lecritimacije. Kdor si želi zagotoviti z« Binkošti polovično vožnjo na železnici, naj se javi najpozneje do torka, 10. L m.
V nedeljo ob %%. dop. v Elitnem Kinu Matici
HIO RITA
Večnolepa opereta kot ZKD matineja
_c Fri^ehaufov dom na Okresljn in Knc
hekov dom na Koroširi bosta o binkostmh praznikih odprta in popolnoma oskrbovana. Smučarjem se nudi najlepša prilika, kajti zaradi pozne zime je letns snega izre<ino mnn^o.' Smuka bo idealna. Avtobus v SblCa-vo odfaaja izpred celjskorjn kolodvora vsak dan ob 17.30. ToMni avto, ki vozi tudi do Solčave, ima zvezo i vsemi vlaki na žel. postaji Šmartno ob Paki.
—c Kocbek«? dom na Koro>iei bo o bn: kostnih praznikih odprt in popolnoma oskrbovan od   nedeljo 8. maja dalje, prav tako Frischaufov dom na Okrešlju, ki se odpre 13. t. m.
_c Razglas. Dne 12.  in 13. maja ob 3.
popoldne se vrši v posvetovalnici občinskega urada na Hretru cepljenje koi prvo in ponovno cepljencev ter vseh vajencev t>20vskih in obrtnih strok, ki se nahajajo v uku trgovcev in obrtnikov v občini Celje okolica. Pregled cepljenja pa se vrši na 19. maja t. 1. ob 3. popoldne v istem prostoru. Pozivalo se-v^i, ki so zavezani cepljenju, da se temu razglasu odzovejo in pridejo točno v zgoraj navedenem času.
—c Dežurno lekarniško slnzho v Celju ima od danes do vključno petka 13. 1. m. lekarna 5-Pri Mariji pomagaj* na Glavnem trgu.
—c Heasaa knjižnica v Celja je izposod* ia v mesecu aprila 2..515 knjig.
—c Celjsko pevsko društvo bo priredilo d revi v okviru svoje turneje prvi koncert v Slov. Bistrici. Pričetek koncerta bo ob 20
—c SK Olimp ii Gaberja bo priredil jutri ob 20. v dvorani v Samostanski ulici 4a pro-ponandni težkoatletski miting Nastopili bodo domači rokoborci in bok-ači vseh kategorij, na kar ©e opozarjajo vsi prijatelji težke atletike.
—c Smrtna kosa. V celjski javni bolnic* so umrli: 4 t. m. 12-letna posestaiikova hčerka Emica Kodeljeva s Polul pri Celp: 5. t. m. 28-letni delavec Filip Fidler s Kalobi* in 73-Mni brezposelni delavec Janez 2v;'.o brez stalnesa bivališča, včeraj pa 40-!etni mizar in posestnik Jernej Siamund iz St Janža na Dolenjskem. N. v m. p.!
PHei s^šTJo željo «se 4an Riepur?» v kimi ."Muci. l':.pt h \^!;Xv;;a filma *ZI>»-g-om ljubezen« s slavnim te»noristorn Janom Kiopura m Brignto HeLra v al smilili violah je tako ogromen, da se je ZKD od-a predvajati ta fik» se dane«, tn ak-er nepreklicno zadnjič, ob četrt na S. pop. v Klitnem kinu Matici. Prijatelji lepe^ra petja imajo — dar.es zaAijo pni i ko afliaati slavnega pevca, ki nastopa sicer zgolj po največjih odrih sveta.
dfutrl (v nedeljo) ob 11. dop. ve^no Jepa filmska opereta »Rio Kita« kot ZKD matineja v kina Matici. Po ve M km in popularnih filmih >Dvoje src v 9i taktu«, »Pe--mi je konec^c in >Zbogxvm rjubezen« na-i:3"jje ZKD svoje delo v tej smeri :n predvaja od jutri naprej eno najpopularnejših m najslajših operet, prekrasno ape-\x>igro »Rio Rita«. Ob avojecaani pT«nien je bilo navdušenje za ta fiLm v Ltfubrjarh ogT^omaio m povsod so se srtiSaM ocarlrjlvi. melodijomi šla^rer^ te sladite emerete. John Bo les in lepa Bebe DainieJs sta s svojim dt\Tilai petjem očarala uho se U rdu5vajeneg-a nruzafleatoega. 6Joa*oka. Zato se je kmalu raznese! g'las, da L*jUbljairm tako lopeg-a filma, kakor je >R:o RSta«, ae ni videla ne slišala. To krasno, večao lepo opereto bo predvajala tedaj ZKD od jutri naprej v prostorih Bfrhnesra kina Matice.
predstava, je ob 11. uri djap. in rabimo vse, kl sL zažale po đo^em času lepe mi Krike, krasmejra petja, naj sA na vea.k naj&iin ogledajo spored. Kopija filma je nova, dialog- je deloma v nemđfkam jeziku, latoo da bo uži tek dbč^nistva, ki bo govor razumejo, še večji. Vteebina je deloma ljubavna ,dekwna pustolovna, prepletena l sniaijnimi 6V>vtirji in ko<mi<einimi prteori. — Cene pri ZKD matinejah so Iziredri© nizke, s čeirourr hoče ZKD doeečM, da s< more \-sakdo, tudH iz najsirSih krogvr,' občinstva, ^rvodčirti veselje ter se opajati ob sfiri-fk' muzđki, orpojrrrib melodijah *n očarljivem petriu lepe *Rio Rite«.
Dnnes premiera »Cerkvene ml.Al« v Elitnem klnn Matici. 2Lnana Fodnrjeva komedija >Revna kot cefk\*cne mSS« je. žela uspehe po vsem avetu. Tudi v Ljubicam, kjer sta jo predjvajala nasa d?rama in Sentjalco-baki grleda!i3Brl oder, je izredno ugajala in občinstvo ae je sijajno zabavalo. Sedaj je ta komedsija izdelana tudi kot go\'oreči film in to z ansamblom najboljših igralcev ter najpopularnejših komikov. Revno strojepisko igra Greta Mo-sheira, pmlsednik velikega bančnega k on c era a .-\nton Edthofor, Sch.nzla in Kvapč-la pa znana komika Fr.tz Grunbaum in Paul Morgan. Poleg teh naštetih moramo na/vesta še dražestno Charlo.tto Ander, Paula Horbigerja in H. Tnianiga. Igrale! so tedaj izbrano najboljši, zlasti kom v qs vloge so zasedene tako sijajno, da bo sme ha in krohota brez konca in kraja. Fritz Grunbaum, popularni dunajski komik, ;e v tem filmu na višku! Njegovi maski, nje-g-Tvemu nastopu, govoru, zlasti pa njegovim sijajnim dovtipom se bo občinstvo smejalo do solz. Muziko in nove š!agerj<= je za film komponiral znameniti sk!r»ia-telj RaLph Benatzky, rezi-Jo vodi Rlebard Ossv/ald. ki mu je film izvrstno uspel.
Prva Paul Abrahamova film**ka spere-ta. Ime znamenitega akladatelja Paula Abrahama je znano in popularno med najširšimi krogi občinstva. Skomponlral je šlagerje k filmu »GkJspoddčna tajnica«., r>»-!l!jnj.bljena oderf=ika tn flilmska crpe -ctci V.ktorija in njen huzar« je tudi njegovo delo. Sedaj je ta znameniti skladatelj dovršil novo f i krnsko opereto, ji napisal si-jaine šlagerje in ker je delo dobil v roke tud-i izvrsten lfbretist, je film sijajno UOpet, Imenuje se »Srečna srca« m o -ijem pripovedujejo, da je to vjboljši ti;m najslajša opereta sedanjosti. Dejanje se godi na Dunaju, ves milje, rmizika, Slasti pa številni, podžigajoči šlagerji x>do oh-ćinstvo osvojili tako, kot je bilo ''o preo! leti pri f:Lmu 2Dvoje src v % taktu«. Premiera te velike fdmske operete bo o Bin-koštih v El&taiem kinu Matici.
Sokolstvo
»Ljubljanski Sokole ponovno opozarja svoje članstvo na ftreitTSal izredni občni zbor, k! bo v četrtek ine 12 t m. točno ob 2n v društveni mar dvorani. Zarad! varnosti inevTieza reda nro »Inošterv^m« udeležb«1   Zdravo!   Odbor! 200-ne
Sokol   j,   Ljubljana   _   Tabor, obveza svoje članstvo, da !ma od ponedeljka dn^ i, maja t. i. dalje uradne ure v drustvoi -»■sarni  od  16.  do 19   vsak  da: .  raze»n » nedeljah  in  praznikih   Zdravo* Uprava.
Društvo za zgradbo aokolskega doma iv!ja. da svoje tombola y nedeljo 8 t. m. ne more priredit.!, ker od banske uprave p^rw>ročena prošnja, ki je bila 2 marea odp-osrnna v Beograd, do dane« še ni ^e-£e-na Tombola se pre;ožj radi tega na poznejši čas.
Ste*.   J 03
»SLOVENSKI NAROD, dne 7. maja 1932.
Ii zadnjih dni Boumerja
Predsednik francoske republike Paul Doraner 1. maja v pariškem volilnem lokalu
na rue de la Ville-F Evegue
Predsednik Doumer pri nedavni proslavi Gotheja na pariški univerzi. — Na sliki so nemški poslanik Hosch, predsednik republike Paul Doumer, belgijski poslanik Gaiffier d' Hestrov in italijanski poslanik M. Manzoni.
Matuschka pred sodiščem
Cb koncu meseca se bo moral atentator Matuschka za* govarjati pred dunajskim sodiščem zaradi atentata na
vlak pri Airasbachu
Ob koncu maja se bo pred dunajskim sodiščem vršila razprava proti Silvestru Matuschki, največjemu kriminalnemu tipu sodobnosti. Dalje časa ni bilo znano, čc se bo razprava sploh vršila, kajti nihče ni mogel verovati, da je Matuschka sploh normalen človek. Vse je kazalo, da gre za psihopata in abnormalnega sadista, ki bi spadal v verige in v biazmeo, nc pa pred sodišče, toda dunajski psihijatri so ugotovili, da je mož 7.R svoje dejanje odgovoren v smislu zakona in da je samo prebrisan simulant in komedijant, ki bi rad prišel v blaznico in se rešil madžarskega sodišča, pred katerim bi se moral po dunajskem procesu zagovarjati zaradi strašnega atentata na ekspresni vlak pri Bia-Torbagyju, kjer je bilo ubitih 30 ljudi.
Pred dunajskim senatom se bo Matuschka zagovarjal samo zaradi poizku-šonega atentata na brzovlak Dunaj— Berlin pri Annsbachu. Kakor znano, je tedaj samo lokomotiva brzovlaka skočila s tira in se je vlak prej ustavil, tako da zločin ni imel tako strašnih posledic kakor na Madžarskem. Zagovarjal se bo samo zaradi javnega nasilja in zaradi zlobne poškodbe železniških naprav. Kazen za to znaša od enega do pe; let.
Zanimivo je, da sc Matuschka prav za prav boji blage obsodbe. Saj je v njegovem interesu, da je kazen večja, kajti samo na ta način se za dalje časa lahko umakne smrtni kazni, ki ga brezpogojno čaka na Madžarskem. Obtožnica obsega okrog 1000 s strojem spisa-nih strani. V njej sta omenjena tudi atentata v JUterborgu v Nemčiji in v Eia Torbagyju.
Za razpravo vlada ogromno zanima-
nje po vsem svetu. Predsedništvo sodišča dobiva na stotine prošenj za vstopnice in če bi hoteli ugoditi le poročevalcem vseh časopisov, ki žele prisostvovati razpravi, bi bila velika dvorana porotnega sodišča premajhna. Matuschka ne pride pred porotno sodišče, temveč pred mešan senat, ki ga tvorita dva sodnika in dva lajika.
Matuschka se v celici zelo čudno vede in simulira blaznost na vse mogoče načine, vendar pa tako primitivno, da mu nihče ne verjame, najmanj pa sodni izvedenci. Zato ga smatrajo za navadnega zločinca, ki je izvršil svoje zločine samo iz osvete, ker so razne železniške direkcije v Evropi odklonile njegove ponudbe za odkup njegove iznajdbe, s katero bi se v bodoče onemogočili atentati na železnice.
Nova ekspedicija
na južni tečaj
Geografsko društvo Zedinjenih držav je sklenilo, da organizira novo ekspedicijo na Južni tečaj, ki naj nadaljuje znanstveno delo admirala Bvrda. Društvo je naprosilo Byrda, naj bi prevzel vodstvo ekspedicije, kar pa je odklonil, vendar pa je predlagal za vodjo svojega tovariša Lincolna Elsworthat znanega polarnega raziskovalca, za glav- ? nega letalca pa junaškega Berta Bal-chena.
Kova ekspedicija bo tehnično znatno bolje opremljena, kakor pa je bila Byr-dova. Geografsko društvo namerava poslati kar štiri ladje v polarno ozemlje. Na kraju, kjer je bila Bvrdova postojanka, bo napravljena mala provizorna vas, kajti ekspedicija bo ostala na Juž-
nem tečaju najmanj štiri leta.
Za ekspedicijo bo večinoma najeto osobje, ki je služilo že Byrdu in ima že praktične izkušnje. Celotni stroški ekspedicije bodo znašali milijon dolarjev. Wilkins je predlagal družbi, da bi dosegel Južni tečaj s podmornico, toda Američani so njegov predlog odklonili, ker so mnenja, da ne gre za senzaciJonam o pustolovščino, temveč za znanstveno ekspedicijo.
Nova ekspedicija na Južni tečaj se bo pričela v začetku 1. 1933. Ob tej priliki bo tudi na svečan način proglašeno ozemlje, ki ga je lani odkril in anektiral
Byrd. za ameriško last. Kakor znano, je nastal lani zaradi tega med Anglijo in Zedinjenimi državami spor, ki se je pa polegel, ko je Anglija izjavila, da na odkrtritem ozemlju ni več zainteresirana.
Ekspedicijo na Južni tečaj bodo seveda spremljali filmski operaterji. Na Južnem tečaju hočejo napraviti najmanj pet filmov, med temi dva znanstvena, tri pa prepletena s pustolovščinami in doživljaji na Južnem tečaju. Na Južni tečaj bo odpotovalo tudi več dobrih režiserjev.
Izsiljena amnestija
V senzacionalnem procesu zaradi umora domačina v Honolulu so bili vsi Štirje obsojenci tako] pomiloičeni
Na Vnebohod je bila v Honolulu raj^lašena obsodba v senzacijonalnem procesu glede umora domačina Kaha-Hawaia, o čemur smo svoječasno že poročali. Vsi štirje obtoženci, poročnik Massie, njegova tašča mrs. Fortescue in oba mornarja Jones in Lord so bili zaradi umora obsojeni na najvišjo kazen 10 let ječe, vendar pa takoj nato pomi-loščeni. Eno uro po obsodbi so bili že svobodni.
S to obsodbo je bila zaključena drama, ki je zelo osvetlila ne preveč idilične razmere v solnčnem paradižu Južnega morja in ki je v Ameriki zbudila ogromno senzacijo. Vsa Amerika je bila na strani obtožencev, ki so branili čast žene in so zato postali morilci. Vsa ameriška javnost je odločno obsojala, da se vrši razprava pred domačinskim sodiščem, ki so ga pa tvorili mimogrede povedano, v večini zastopniki belega plemena.
Zgodovina tega zločina je znana. Lani 12. septembra jc bila žena poročnika Massie. ko je zapustila plesni lokal, napadena od petih oseb. trije so bili Havajci, ostala dva pa Japonec in Ki-
tajec. Vrgli so jo na tla in jo posilili Napadalce so sicer prijeli, po zaslišanju pa so bili proti kavciji izpuščeni. Zato je poročnik Massie sklenil, da se nad zločinci sam maščuje, Havajec Kana Havvaia, ki je z Massievo najgrše ravnal in ji tudi zlomil čeljust, je bil 8. januarja od nekega mornarja > aretiran« in z avtom odveden v stanovanja ge. Fortescue, kjer je bil ustreljen. Kdo ga je ustrelil, ni bilo ugotovljeaio, ker so vsi obtoženci prevzeli krivdo nase, da drug drugega razbremetie.
Prijatelj domačina, kd je opazil, da so Kaha-Hawaia zavlekli v hišo, je obvestil o tem policijo. Kmalu nato so opazili, da je izpred hiše ge. Fortescue z veliko brzino odpeljal avtomobil, v katerem je ležalo truplo ubitega domačina. Mrtveca so hoteli vreči v morje, ker je pa policija avtomobil zasledovala, so si premislili in vrgK truplo na cesto ter skušan pobegniti.
Sedaj je morilce napadalca tamošnji guverner takoj po obsodbi rtomilostil. ker se je zbal nemirov belcev, ki so ž njimi simpatizirali.
Volilna borka
v Franciji
AmU TABDIEU
J
PAUL REVMUD
«M m *«* Rspsfcltaifcn* iNrtknai«
Strašen zločin
V Gelsenkirchnu v Nemčiji je bil te dni izvršen strahovit zločin. Žrtev ljubosumnosti ali pa osvete so postale štiri osebe. V konfekcijsko trgovino tvrd-ke Wimpheimer-Mayer je prišel neznan človek in oddal več strelov na 40-let-nega trgovca Izidorja Wimpheimerja, na 35-letnega trgovca Harivviga Cohna in na oba Wimpheimerjeva otroka. Ko so sosedje vdrli v trgovino, so našli vse štiri v mlaki krvi. Otroka in Cohn so bili že mrtvi, Wimpheimer pa je bil še živ. Kdo je izvršil zločin, še ni ugotovljeno. Mogoče je tudi, da je VVimphci-mer streljal na Cohna in nato ustrelil tudi svoja otroka. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da si je mož pred nekaj dnevi kupil samokres.
Degeneracija krompirja
Nemški državni geološki zavod se je zanimal zadnja leta za degeneracijo krompirja. V reviji »Forschungen und Fortscbritte« piše zdaj dr, F. Merchen-schlager. da vplivata na krompir zelo močno zemlja In podnebje. Na degeneracijo krompirja pa vpliva še prav posebno toplo podnebje. Krompir jc v svojem bistvu obrežna rastlina, V Nemčiji krompir najbolje uspeva blizu obale ali pa ob vznožju srednje visokih gora. Tam ostanejo poedine vrste
Kiosk z volilnimi proglasi
oa
Din!
z,a  10 dni mKiu-iivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, ilekt. luč, poatrež oo in kopel} na .stni peščeni obali
tvoncerti, dancing sport, tenie
zdrave cela desetletja. Prva leta obrodi krompir zelo dobro.
Će pa posade isti krompir prihodnje leto znova, se pojavi.io že v drugem aH tretjem letu znaki pešanja in nazadnje krompir sploh ne obrod več Ker ie dana pri krompirju velika možnost bastardizaclje, se dajo doc d ine vrste neprestano kombinirati, vendar pa se vedno nimamo vrste k b: nam jamčila za stalno in enakomerna Kino. S tem trpi poljedelstvo občutno škodo zlasti tam. kjer b: liud.ie radi vj-dili po pretežni večini samo krompn Sovjetska Rusija je poslala nedavno i Južno Ameriko izborno opremljeno znanstveno ekspedicijo, ki naj najde med mnogimi vrstami divjega krompirja primeren surov materijal /a križanje, ker so strokovnjaki mnenja, da se bo dal na ta način krompir m zboljšati.
Anton Wildgans umr!
Vehk avstrijski pesnik in bivši direktor dunajskega Burgtheatra je te dni v staroati 51 let umrL zadet od kapi. Mož je spiaal več dram, od katerih so najbolj znane >Revščina<?:, -Ljubezen* in rDies irno
Maček — tat
V pariškem predmestju Plaisamv 10 policiji dolgo časa delale preglavice številne tatvine damskega spodnjega perila. Vse poizvedovanje policije je bilo brezuspešno in bi morda tudi ostalo. 5e se ne bil tat slučajno ujel v past. Nekega jutra je namreč neka dama na svojem vrtu v pasti, ki jo je bila nastavila lisjaku, zasačila lepega črnega mačka, ki je imel svilene hlačke v gobcu in milo mi javkal. Ujel se je bil z eno nogo v past. O zadevi je bila obveščena policija, ki sprva ni mogla verjeti, da imajo res pravega tatu v oblasti, končno se je pa prepričala, da je mačko njen lastnik dresiral na nočne pohode in ♦ntvine svilnatega perila. Mačkovega lastnika še niso izsledili.
Kupujte kolke pvotituberkulozne lige!
Ponesrečen poklon.
— Milostiva, vi imate dražestna maihne ročice
— Zares?
— Seveda, kadar zdohate. vam ne
zadostujejo, da bi zakrili V3tj polovico ust.
Vzor lenuha.
— Delo je prav za prav neumnost. Treba bi bilo izumiti stroj, da bi človek
samo pritisnil na gumb, pa bi bilo delo opravljeno.
— Hm, že prav, toda kdo bi pa pritiskal na ta gumb?
HOTEL
Zahtevajte gratis prospekte!
Korčula
U ZNA DALMACIJA
4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika.
Brzojavi: \ndrels,
Korčuh*
87
Mie dT Aghonne:
Roman
— Kaj naj pa storim? — je Vprašala Georgetta.
—Zahtevaj, naj ti kupi tak nakit, kakor ga nna tvoja sestra.
— Poskusiti hočem je vzdihnila Georgetta.
Gospa dc Marillac. ki je prvotno zatrjevala, da njeno bivanje v Parizu ne b trajalo niti -štirinajst dni, šc sploh ni mislila na odhod.
Grof dc Cizeret je pa komaj čakal, da bi bil končno s svojo mlado ženo ZOpet sani v Liniousinu.
Toda zdaj je šlo za nek^j drugega. Gospa de Marillac se fc bila vrnila, Klara tudi in Georgetta, videč mater m starejšo sestro vedno elegantno oblečeni, vedno polno krasnih prstanov na rokah, sc jc vpraševala, zakaj ona vse-g;> tega nima.
Ta čas ie pa pisal markiz Diego v Trgsmotite svoj' tašči:
Ne selite se. Prispcm za nekaj dnf v Pariz. Iz Vašega pisma sklepam, d^ stamreta v hiš" ». _>iega dragega svaka. Tud! la? se n -i*mm r>H ni?m Ne od-iovaria'te na moje pismo, ke? je premalo časa. Odpotujem namreč istočas-
no s pismom.«
Gospa de Marillac je namršila obrvi, ko jc prečitala zetovo pismo, ki ji ni obetalo nič dobrega.
NI dvomila, da bo grof de Cizeret stri. In ker je želela, da bi bili njeni hčerki enako srečni, je začela zahajati z mlajšo v družbo v nadi, da ji bo njena lepota in še večja mikavnost kmalu našla pametnega prijatelja, veljaka, bogatega in radodarnega. kakor jc bil Gregorio Torliani.
— Kaj bi yradi? — jc vprašal vratar starega notarja, ki je presenečeno j gledal kočijo in obe dami •
V drugem nadstropju se je odprlo okno in za hip sta s* prikazali v njem dve glavi. Glava Diega y Trasmonte. široko nasmejana in žareča, njo pa Klarina glava, ki se je jezila, tako da so se ji obrvi sredi med očm* stiskale.
— Je gospod grof de Cizeret doma? ie vprašal notar.
— Gospod grof jc na svojem posesat vu. Gospa grofica ie namenjena s svojo materjo v mesto. V hiši ni nikogar.
Kaj tale gospod ni grof? — je vprašal stari notar slugo; notar je mislil markiza Di*ga v Trasmonte. !.i ga ti! poznal.
— Ne. to je markiz, ki je vzel sestro gospe hironice.
KHai hi na lahko govoril * flr&spn dc Marillac? — je še vrrnšal notar.
— Dopoldne od desetih do dvanaj-
stih sprejema ljudi, ki bi radj govorili z njo v trgovskih zadevah.
— Hvala, gospod, — je dejal notar. — Pridem jutri zjutraj.
Prijazno je pozdravil vratarja in odšel.
— Te dame sa mi ne zde nič kaj krepostne — je mrmral sam pri sebi in srce se mu je krčilo pri misli, da nosi ena Mauricovo ime.
Potem ja odšel stari notar v predmestje Salnt— Gennain, kjer so stanovali v stari hiši njegovi dobri prijatelji.
Zanašal se je na nje, da mu bodo kaj povedali o markizu, ki je vzel starejšo sestro gospe grofice.
Komaj jim je povedal, kaj ga je prignalo k njim »e vstal starejši siti. visok, krepak dečko, in dejal:
— Diego y Trasmonte. črnolasi Meli ičan? Slišal sem že o njem: pravili so mi nekaj prijatelji, ki ga dobro poznalo. Vzamem klobuk in čez dobro uro bom nazai s točnimi informacijami.
Notar 'is ostal pri svojih oriiateliih. mladenič je pa hitel po Informacije. Ko se ie vrnil, ie vedel, kako m ka* je z Mchičanom. noleg tega ie oa vedel povedati notarju mnogo več. nego te mogel   *arec pričakovati.
— No torei? — Je vpraša! notar.
— To je človek, ki ž*vi na si-okn nogo, denarla na zapravila maln čeprav bi človek miefil c)<\ era meo> k^r skozi okno Hazard-ra. d» se more nre^ivliati in plačevati dozdevno razkošje, ki se z
njim obdaja. Nihče ne va povedati, da bi se pošteno preživljal.
— To sem si takoj mislil, — jc za-šepetal notar, — ta človek ima glavo predrznega izsiljevalca.
Drugo jutro je pozvonil notar na domu grofa de Cizereta.
Ko ji je sluga sporočil, da bi rad govoril z njo grofov notar, se je gospa de Marillac ustrašila, kajti v tem starcu je videla svojega najhujšega sovražnika.
Notar je stopil nekaj korakov naprej, gospa de Marillac ga je pa vprašala oholo in osorno:
— Kaj bi pa radi. gospod?
— Prihajam k vam. madame, da se pomeniva o zadevah mojega klijenta, gospoda grofa Maurica de Cizereta.
— S takimi rečmi se ne pečam. — je odgovorila baronova tn^ca osorno. — Moj zet je polnoleten. Dela lahko, kar hoče.
— Ce hočete govoriti z menoj v tem tonu. lepa dama. se vam noklonlm in odidem rakoj. da sporočim grofu de O-zeretu. da stanuje v njegovi hiši mož ki mu fc hazardiran'e poklic in ki ravna s kartami prej spretno nego pošteno
— Kaj pcmeni to? —. ie vzVfl%i?IV« gospa de Marillac: — in od kdai s' dr vol.nije tu i človek vas"? vrste >piat' ore nir v rodbino k! ga nič ne briga?
— Odkar   HloH   'rVoriSf^irt nni5te*i*
'•udi. — JC odgovoril notar samozavestno.
— Ce ne boste govorili drugače, dragi gospod, naročim svojim služabnikom, naj vas postavijo pod kap.
— Tega b; vam ne svetoval madame- — jc nadaljeval notar mirno. — tem mani. ker vam še nisem povedal, kaj se mi zdi važno in kaj morate izvedeti.
— Ta ie na dobra! — e zakričala gospa de Marillac. vsa iz sebe cd jeze.
— vse kaže. da nisem vej gospodinja v svoji hi.ši in da maram mirno trpeti
posere, kakor ie vaš.
— V svoji hiši. lena dama?.. Zdi »e mi. da se motite. Ta hiSa rti vaša. če se ne motim Ta hiša ie last mojega kliienta grofa de Cizereta  ne na vaSa,
— Glavo bi mi rad; zmešali s svojim modrovanjem. — le odgovorila lepa Hortcnsle
— Pri svoji hčeri sem. torej S3tn doma ... čeprav ste tako predrzni, da trdite nasprotno
Smatram za svojo dolžnost onozori-t« jjospo de Marillac. — ie nada fevml starec. — da ie obdržala po /enitn; pogodb1' med gospodično Georgcttr m gospodom Mauricom de Cizeretom franka *voie prernožeuie 'r» sin: svobodno razoolagat* 7 niim Zato ~o-snod grof de Cizeret ie bo n -^rane rtdiul gosoodar «vofega Imetia Oosna rrnf?ca n'ma r^č»*ar »*areT» «vo'* d***" in svoje bale. ki io ie povečala z varčnostjo svojega moža.
69..
Vrsta 2842-05
Ako Ima otrok nove čevlje, hodi ponosen v Šoto. Zato smo napravili te čeveljčke iz najboljšega laka ali boksa. Vel. 27—34 samo I>in 69.—, vel. 35—38 Din 89.—
49.-
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji. Napravljeni iz rjavega ali črnega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Ravno take imamo nah kombinacijah za isto ceno.
v raz-
49.-
Vrsta 2942-00
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št 22—26 Din 39, št. 27—34 Din 49.—. 2enske št. 35—38 Din 59.—. Moške štev. 39—46 Din 69.—.
OBUTEV ZA DELO IN UDOBNOST
Sedaj, ko nastopajo toplejši dnevi, menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripraviti smo bogato izbiro raznovrstne obntve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn.  V vseh naših prodajalnah lahko kupite za malo denarja potrebno obutev.   Posetite nas
in pomerite brez obveze za nakup, vsak par čevljev.
Čistite Vaše čevlje z našo kremo.
49.-
Vrsta 4435-00
Udobni čevlji iz sivega platna z elastičnim gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toplih solnčnih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno.
69.-
Vrsta 214*09
T Ah ki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovol j stvo.
Lufovi vložki
59.-
Vrsta 9375-03
Za neverjetno nizko ceno lepi ženski čevlji iz lasti na. Za malo denarja velik luksua. Isti iz baržuna za isto ceno.
79.-
Vrsta 3945-03
Za gospodinje:
Za vsakodnevno nošenje praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog- niti žepa.
149.-
Vrsta 1845-05
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. Ravnotaki tudi brez zaponke samo za Din 149, iz baržuna Din 59.—.
169.-
Vrsta 9937-18
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim m trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
Vrsta 2927-14
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za delavnik in praznik. B-16-ju
Vrsta 0167-00
Čevlji iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in za vsaki štrapac so ti čevlji neobhodno potrebni.
129.-
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj stroke oblike iz močneg* boksa, z usnjatim podplatom, zbiti aJi m gumijastim podplatom za isto ceno.
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, rama najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles m otroških vozie-_kov. Ljubljana, Karlovška cesta 4>
OTOMANE
Zimnice (modroce), peresnice
zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam nudi
najsolidneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA. STARI TRG 6
Obupane ženske
NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MENSTRUACIJA!
+
Vam prinaša pri poškodbah in izostanka ne sečnega perila perijode dolgoletno preixka&«-no, tisočkrat priporočano zanesljivo učinkujoče sredstvo, ki ni odpovedalo tudi ne ▼ naj težjih ui trdovratnejčih slučajih t nasprotju z drugimi sredstvi, ki ni*-o ulioJcoraJa. Prof. dr. Rettiba »EROSEA , ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj nrab Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. U s p e h zajamčen, sieetr vrnemo denarl Tisoč; iea potrjujejo nageJ ia zjuieeljir ospeb tega sredstva kakor tudi povraftujoče se zadovoljstvo. Diskretna posiijatev  po posti.
Havelkova ordinačni laborator
Praba-Nusie . Boietecbova al. in.-5. N. 115 Pošt. scbranka &. 17, CSR.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad 480,000.000 Din
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike ima posebno KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITNI ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja DOMAČE HRANILNIKE, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12 V2.
Prometni zavod za premo? d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
aomači In inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrbe
KOVAŠKI PREMOG ™
ITrtirc  livarn is ki, plav* zarskJ to plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 154.
Žene! Ne vznemiri aite se
zaradi motenj in pri izostanku mesečnega perila,
ker vam že po eni uri pomaga tudi pri zastarelih, težkih in celo brezupnih primerih zajamčeno vselej »Peridol«, zakonom zaščiteno sredstvo. Samo to sredstvo učinkuje res zanesljivo in blago ter ga strokovnjaki edino priporočajo. Sredstvo, ki je absolutno neškodljivo zdravju in delovni sposobnosti žen. Samo to dobro preizkušeno sredstvo, ki ga priporočajo najstarejši in solidni strokovnjaki, vam lahko jamči za zanesljiv uspeh. Zaupajte nam in zopet boste pomirjeni, na tisoče zahvalnih pisem, ki smo jih prejeli, je naše jamstvo. — Cena Din 70.—, močnejše Din 130.—, specijalno sredstvo za zastarele primere po 200.— in 250.— Din. Uspeh zajamčer., sicer vrnemo denar. Diskretno za vnaprej poslani znesek pošilja zdravilo
Strokovni laboratorij AD3E - HAVELRA, PRAGA, Vlnohradv, Slesska 116, odd. B-, poštni predal 28. — Strokovni nasveti brezplačno.
>*A£a1i og1asi<
Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi 9 znamkah, ta odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke tm ■■ m nrl&nHiriniM  - NaJmanJa? o&a* 1H» S--—i
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MU-ZIKAc, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T
plošče in gramofone
DVE OLJNATI SLIKI
Path - Patachon, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Slov. Narodac. 1817
URE ZA RIRMO
prodaja najceneje IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA, Pred Skotijo št. 15
1765
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14.
22/T
*~   VOLNO ZA MODROCE prodaja zelo poceni šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1814
NEPO SNETO MLEKO DEN 2-20
dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53 T
BUFFET - VTNOTOC
V PALAČI »GRAFIKE« Ljubljana, Maaarvkova ul. 14
Pristna štajerska in dolenjska vina:
lit. Din čez ulico Namizno 7.50 7.—
Cviček (Gadova
peč) 10.— 9.— Mozler (šipon) 10.— 9.— Jeruzalem, ec 12.— 11.— Dalmatinsko
črno 8.— 7-— Velika izbira prvovrstnih za-kuakov!
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1
(nasproti opere)
19/T
OTROŠKI VOZIČEK moderen, dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Voziček 1880«.
AJS MOTORNO KOLO
s prikolico, 10 HP, malo rabljen, prodam. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda«, pod »Motorno kolo 1877«.
VENO CEZ ULICO
Haložan beli lit. Din 7.— Dolenjski cviček » » 9.— Dalmatinsko črno » » 9.— Burgundec rdeč > > 12.— Muškat silvanec > > 12.— Sadjevec Ia »    »    4-—
Rizling >     »     9.—
Dolenjska črnina  »     »     9.— Prepričajte se, da se kljub nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JER A J, Sv. Petra c S8.
47/T
KUPIM
STARINSKE STOLE z naslanjali, tudi netapecirane, event. mizo in omarico za steklo kupim. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Antik 1887«.
PAZNO
raznovrstna   omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje
Hinko Šimenc
KONGRESNI TRG STE V. 8 (poleg kina Matice)
29/L
POZOR! POZOR!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem že odprl kopališče ob Savi na Jezici. Točim najboljša izbrana vina domačih goric po nizkih cenah in union-sko boljše marčno pivo; gorka to mrzla jedila vedno na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča 1872 Kopališče ANTON 6TTRN
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gospoeveteka cesta St. 16 (pri Levu) 25/T
Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
RESTAVRACIJ A-KA VARNA »LJUBLJANA«
KRK, OTOK KRK
Izmed najlepših kopališč na Ttoku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Res ta vračila »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra.
Za števUen obisk se priporo-Uprava »Ljubljane«.
Brzojavi: »Ljubljana«, Krk, Jtok Krk. 38/T
ROKOPIS NE LAŽE
Samo potom vaše pisave lahko spoznate vaš značaj. Glasoviti
grafolog »KARMAH« vam sestavi pismeno analizo in vam da nasvete za vse življenjske prilike, ki so vam neobhodno potrebni, da dosežete svoj cilj. Potom vašega rokopisa spozna vse vaše misli in napake, ki se jih sami ne priznavate. Njegovo delo je znanstveno in zahvale ter priznanja sprejema iz vrst najodličnejših osebnosti. — Grafolog vam da tudi nasvete za vašo bodočnost, ki so za vsakogar velike važ-Dosti. Ne zamudite te prilike in obiščite grafologa v hotelo »SOČA«. »Karmah» ostane na splošno željo interesentov v Ljubljani le kratek čas. 1890
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o. z.
VEGOVA ULICA ŠT. 6 (poleg realke)
priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela.
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in arhitektonskih načrtih, Istotako vsa gTadbena m stavbna dela ter proračune za vse vrste stavb. — Vse mformacije m nasveti brezplačno.
TRPEŽNI AFRIK MODROC1
samo Din 200.—
spalno  fotelje,  fino Izdelane, Din 1300.— prodaja
RUD. SEVER,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Telefon 2622
Moški.
POZOR!
Spolno slabost
odstranit« t irporaoo ne&kodlj* ▼dg* aredatra sa »krepitev >LjL Eros«. Deluje v vsaki CJo ve&ki dobi s presenotJjiTim usprtbom. Vidrluje »<»k*aaJn-o moč do globoke starosti. Na tisoče praaanj. Ceas 60 Din. mooneje*  100 Drn.
Havc".-va ordmačni laborator Po*t.   sehranka  t   17, CSR.
Praha    Na«de,   Božetechora aL 10.57 S. N. 115.
SOBOSLJKARSKA
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68.
51/T
STANOVAfilV
SOBICO
novo opremljeno, oddam s 15. majem. Križevm^ka ulica št. 7, III. nadstr. 1865
STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin išče mirna in snažna stranka za avgust. Točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Avgust 1884«, ozir. se lahko po izve naslov v upravi »Slov. Naroda«
KOT SOSTANOVALEC
se sprejme gospod. Dunajska cesta 9, IX dvorišče. 18T1
StUŽBE
ŽELEZNIČARJI !
Učenca (-ko) sa fotografsko obrt sprejmem takoj — Ponudbe na f otoatelje Bavec, Rajhenburg. 1862
MESARJA ZA SEZONO
ki je nekoliko vajen pečA jag-njičke in prašičke na ražnju, iščem. Več pove Anton ftUtrv, kopališče ob Savi. 1873
MIZARSKE«A VAJENCA
sprejmem. — Jo«. Velkavrh, Ljubljana, Krakovska ulica 7.
1875
2 NATAKARSKA VAJENCA
sprejme kolodvorska restavracija Pismene pomidbe na Kolodvorsko restavracijo v Karlovcu. 1879
PEKOVSKEGA VAJENCA
iz poštene hiše, z vso oskrbo sprejme takoj Matija Senekar, pekarna. Sv. Martin na Muri, Medjimurje. 1878
SOBARICA vajena   pospravljanja boljših sob in zmožna šivanja — išče službo. Ponudbe na upravo »SI. Narodac pod > S obari ca 1875«.
NIPKMfolINt
BLIZT7 SARAJEVA
naprodaj majhno posestvo s moderno hišo (vilo) in hlevi z vso živino. Na posestvu cvetoče mlekarstvo z lepim mesečnim dobičkom. Edinstvena priložnost za podjetnega človeka! — Informacije daje E. Vooor-nik, Sarajevo, Hadži Sulejman ulica 20. 1883
ŽEMIIVE
GOSPOD
trgovsko naobražen, 37 let star, z večjim kapitalom, bi se poročU v dobro trgovsko hišo Obširne dopise na upravo »SL Naroda« pod »Zaupanje 1886«.
POMOČI POTREBNIM
(tudi v težkih življenjskih vprašanjih) posojilo iskajočim daje nasvete: Posvetovalni ca »Marstan«, Maribor, Slovenska ulica 22. — Vpisnina Din 10.—.
ZINAU
NEMŠKE DOGE
črn o-bele mladiče odlikovanih psov proda Jakil v Sevnici.
1882
VBtpfr Joaip tazmmm, — Sa »Nacodoo
— Zrn,
to hWMM del Usta: Oton Chriatof. » Vel v LjuMiaui.