Cena VSO din
§
[n vendar se vrti...
Galileo Gali!,
Uredništvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. £ ■ Tel. 25-47 ■ Izhaja vsako sobota Velja letno H din, polletno 18 din, četrtletno » din, za inozemstvo letno £0 din Rokopisi se ne vračajo • Poit. ček. roč. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Vsem našim čitateljem in čitateljicam želimo vesele in srečne božične proz-nike!	UREDNIŠTVO.
Božični mir
Morda so neskončne bele poljane ali tih' s snegom pokriti gozdovi, morda so domače družinske in verske svečanosti vzrok, da je naša predstava o Božiču tako tesno povezana z mirom. Morda pa je dobil Božič svoj mirovni smisel in pomen sele tedaj, ko je prvi vojak na fronti sredi med rovi in žičnimi ovirami živo zahrepenel po domu in domačnosti. Kdo ve? Naša misel je te dni čudovito mirna m pomirljiva, k vsakemu bi stopili in mu kaj lepega, toplega povedali, nikomur ne bi zamerili, pa če bi nam bog ve kaj prizadejal. Smehljaje mislimo na božična drevesca, na lučke, na jaslice in mah pred njimi, spominjamo se svoje mladosti, spominjamo se božičev, ki smo jih praznovali, ko je ta ali oni, ki je že davno mrtev, še bil med nami — in prijetno nam
Toda naša misel se ne ustavlja več samo doma. Naša misel hiti v vse smeri sveta, kajti tisti čas, ko smo se lahko kar tako vase zaprli, ko smo lahko nemoteno prisluhnili vase, ko smo se lahko popolnoma predali svoji družini in dru-žinsl i idili, so minili. Zdi se, da se nikoli več ne bodo povrnili. Z nevidnimi vezmi, z eterskimi valovi, s časopisom in z radiem smo tako povezani, tako tesno drug na drugega naslonjeni, da čutimo vsak drget človeštva, pa če je bilo na najbolj skritem koncu našega planeta, kakor da se je dogodilo pri nas, v našem mestu, v naši sobi. Danes ni več pojmov daleč jdi blizu, danes poznamo samo še: zgodi-10 se je; ali ve bilo v sosednji vasi, ali Pa nekje na kitajskem ali v Španiji — to ni važno. (»Kraljica španska pravi naša narodna	pesem	in	hoče	označiti	nekaj
daljnega	tujega	—	kako	bi rekli	danes,
“o poznajo tudi	najbolj povprečni	čitate-
‘ji točno zemljepis te dežele, o kateri so naši predniki morda še dvomili, če sploh !?•) Vse človeštvo je postalo ena sama družina.
Naše čustvo se vedno in vedno trga od Pražnjih božičnih belo pogrnjenih miz in 0(t jaslic ter od božičnih dreves. Radio J]3*11 poroča o bitkah, ki se vršijo nekje
v -na	kitajskem	ali v	Španiji.	Fred
našimi duševnimi očmi se pojavljajo strahotne slike onih, ki jih je zajela vojna, Kl slonijo, ne pri pražnjh mizah, ampak Pf! strojnicah in puškah, ki gledajo ne v lučke na božičnem drevescu, ampak v ‘Učke bomb, ki zablestijo zdaj tu zdaj "jm in pomenjajo smrt, smrt žena in °trok. To je praznik miru. Miru smrti in
Pokopališč.
S silo se skušamo otresti vseh takih ^'Sli, toda vedno znova in znova nam Dirjaj.0 vse te slike pred oči in trkajo 3*! očitek na našo vest; da nam podaja vso naše udobje mučno in da se ustavlja grižljaj v grlu. Mi tu sedimo I?a toplem, pe grejemo ob peči in ob Iju-”ezni naših domačih, tam zunaj pa je že ayno ves svet iz tečajev. v "Časih si skušamo zabrisati resničnost. j'casih si skušamo umisliti, da vse to ni da so vsa ta poročila le zlagana in
obstoja le naš ozki družinski svet, iz-. Cn katerega ni ničesar. V svetu ni vojn
bojnželjnih politikov, niti brezdomcev
S	ampak ves svet je v najlepšem redu. ‘°da ta hip potrka na naša vrata. Brezposeln prosi podpore, ali vsaj nekaj to-P‘ega, če bi mu dali. Zaman si skušamo °dkupiti svojo vest z miloščino, kajti že ll-P Prihajajo na misel poročila o zem-yah. kjer so v zadnjem času zmanjšali število brezposelnih za toliko in toliko °dstotkov — moj bog, naše javno življe-nJe se razvija sploh še samo v odstotkih Tp spomnijamo se, da smo brali, kje so [' brezposelni sedaj dobili kruli. Ali je on kdo med njimi, ki se je zamislil, da Pomenja to njegovo delo, ki mu ga sedaj tako dobro plačujejo, smrt, smrt za tisočere njegove tovariše, ki se kakor on Redai sklanjajo nad stroji, morda ne ravno nad stroji za izdelovanje orožja, vsekakor pa živijo za las tako kakor sedaj
Nuinost sedaniih dni:
Pomoč poirabnim
Po vsej Evropi in preko nje se je razširila navada nabiranja za zimsko pomoč. V nekaterih državah je zavzel ta prostovoljni — morda tudi ne čisto prostovoljni davek, kdo bi to raziskaval —-že tak obseg, da občutno pomaga pri uravnovešenju — državnega proračuna, ki se je radi velikih izdatkov za druge potrebnejše stvari že močno zamajal.
Misel sama: da namreč pomaga tisti, ki nekaj ima, tistemu, ki nima ničesar, posebno preko težkih zimskih mesecev, je gotovo vse hvale, pa tudi posnemanja vredna. Izvedba pa ima seveda — kakor vse človeške stvari — svoje težave in marsikedaj ni tako idealna, kakor je na prvi pogled, v teoriji videti. Kajti vsa ta zimska pomoč se mnogokje nabira iz samih vdovinih dinarjev, iz podpore, ki jo daje siromak siromaku, kajti dobro srce in usmiljenje je danes še samo po kočah in zakotnih podstrešjih doma —
v	palačah ga je bolj malo. in vendar dajejo ponekod tudi bogatejši nekaj za dobre namene — samo prijeti jih je treba znati. Včasih so prirejali dobrodelne plese in zabave, pri katerih je poleg veselja in zadovoljstva, ki ga je imel takle bogat gospod, odpadlo tudi nekaj za reveže. Danes se to stori drugače: oblast ima sredstev dovolj, da morebiti tudi nekoliko pompga dobri volji posameznega občana, ki bi le preveč okleval, da bi se vsaj nekoliko pokazal hvaležnega za vso podporo in skrb, ki mu jo je pri njegovih težavah v vsakdanjem življenju posvečala oblast. Koliko skrbi ima tak-le podjetnik, si pač nas eden ne more niti predstavljati — in ker mu pri tem oblast gre na roko, pač lahko iztisne tudi iz njega nekaj grošev, posebno kadar je beda ljudstva že taka, da je nujno potrebna pomoč.
Seveda pa ta ali oni z ustrojem take »Zimske pomoči« ni popolnoma zadovoljen. Že nešteto kritikov se je našlo, ki so poudarjali, da je poniževalno, dajati miloščino svojim sodržavljanom, ki bi bili dela zmožni in ki bi si prav lahko s svojimi rokami služili kruh. Ta kruh bi jim prav gotovo bolj dišal kakor darovi, ki
pač le težko nadomestijo prave mezde in plače, do katerih imajo sveto pravico. Vsi ti kritiki imajo gotovo prav. Prišel bo čas, ko se bo pojm miloščine moral umakniti pojmu pravičnih, človeka dostojnih mezd.
Jugoslavija je — to smo že velikokrat napisali — bogata, lepa zemlja, žitna polja, bogati rudniki, gozdovi in pašniki, vse to naravnost čaka, da se pravilno obdela in pravično razdeli med Jugoslovane, ki pa so revni, moj bog, kako revni. To nasprotje med bogastvom zemlje, na kateri živimo in med revščino, v kateri živimo, je naša krivda. Mi sami si nismo znali stvari tako urediti, da bi nam bilo vsem dobro in prav. Prepustili smo urejanje drugim — zdaj pa zabavljamo. Toda trdno smo prepričani, da bo prišel čas, ko se ne bomo več imeli vzroka pritoževati nad usodo, ki je marsikoga med nami prav mačehovsko zanemarila.
Toda do tistih dob je morda še daleč, morda je še daleč do tedaj, ko si bo lahko vsak svoj kruh pošteno zaslužil. Če bi čakali dotlej in bi držali roke križem, bi izgubili svoje najboljše moči, bi mogla zagrenjenost razedinjenih nevarno narasti. Zato se moramo tudi mi poslu-žiti sredstev, ki jih uporabljajo drugje, zato moramo tudi mi skrbeti za naše revne, posebno tu na meji, kajti naš sosed .. t
Mi sicer nimamo tako učinkovitih sredstev v rokah, kakor jih imajo drugod, da tudi na bogate pritisnejo in jih prisilijo, da odrinejo svoj davek. Pri nas bi bil odstotek vdovinih dinarjev morda še večji kakor drugod; toda radi tega stvari še dolgo ne smemo opustiti in zavreči. Uporabljati moramo edino orožje, ki ga imamo proti naši visoki gospodi, to je javno mnenje in pri javnem mnenju so nekateri med njimi prav posebno občutljivi! S prstom pokažimo na vse tiste, ki jim usoda našega v vedno večjo revščino in bedo se pogrezajočega obmejnega, pa seveda tudi drugega prebivalstva ni mar.
Skrajni Čas je že, da pričnemo, kajti sila je že velika!	•	jm.
g IZ VSEBINE
8. vseameriška konferenca. Jugoslavija in židovsko vprašanje. Vinogradniški problemi.
Lesni izvoz.
Razstava mariborskih likovnih umetnikov.
Cankar in učiteljstvo.
Nemška pedagogika.
Božič med češkimi kmeti.
Božič v Somaliji.
UiiteMstvo na
Slovensko učiteljstvo, ki si je moralo postopoma priboriti vsako boljšo skorjico kruha, se je že pred desetletji dobro zavedalo, da mu bodo v tej borbi najboljša opora gospodarske in socialne ustanove. Zato se je razvilo na Slovenskem v teku dolgih let, polnih napornega in vztrajnega dela, več organizacij, ki imajo namen, gmotno podpirati napredek slovenskega učitelja. Ne bo odveč, če si pogledamo, katere so te ustanove ter kn-ko 'in v kakšnem obsegu delajo.
Najmočnejše gospodarsko podjetje učiteljev je Učiteljska tiskarna v Ljubljani, s svojo podružnico v Mariboru. V celotnem 'podjetju je zaposlenih 91 moči! Učiteljsko tiskarna je organizirana sedaj na zadružni podlagi ter imajo njeni čla-
poti k napr&dku
ni ugodnosti pri nakupu proizvodov. Najvažnejše pri stvari pa je to, da je uči* teljstvo neodvisno glede tiska, kajti nenadomestljivo izobraževalno in vzgojno delo vršijo v vrstah učiteljev pedagoška revija »Popotnik«, stanovsko glasilo »Učiteljski tovariš« ter najrazličnejše knjige in brošure, ki se tiskajo v Učiteljski tiskarni.
Močni edinici v gospodarski hrbtenici slovenskih narodnih učiteljev sta dva denarna zavoda. To sta Hranilnica In posojilnica učiteljskega konvikta v Ljub-lianl ter Učiteljska gospodarska In kreditna zadruga v Celju, čuje se tudi že o nripravah temeljev za slično podjetje v Mariboru.
Največ učiteljev-zadružnifrov ima za
on. Kakor on imajo doma ženo, otroke, ki se morda pripravljajo, da dostojno proslavijo praznik miru.
Božič je praznik včlovečenja, včlove-čenja boga. Kedaj bomo slavili praznik
včlovečenja človeka, kedaj bomo dočakali čas, ko bo postalo to bitje, ki s ponosom trdi, da je krona stvarstva res človek? človek, ki se bo zavedal svojega dostojanstva in svoje sreče, jad.
tanamiviigM—MBfTinn m in j a
člane Učiteljska samopomoč v Ljubljani, ki nudi sledeč ugodnosti: če zadružnik umre, dobe dediči posmrtnino. Iz podpornega sklada dobivajo zadružniki ob bolezni, težkih nesrečah in pri drugih socialnih potrebah brezobrestna posojila. Starostni podporni sklad krije članarino 10 najstarejšim članom.
Zadruga Samopomoč za učiteljske otroke je prejšnji bistveno podobna. Izplačuje posmrtnine za umrle otroke, ob polnoletnosti otrok pa odpravnine.
Nadalje obstajajo tudi učiteljski domo-
vi	in sicer-v Lljubljani, Mariboru ter Rogaški Slatini. V teku pa je še akcija za zgraditev Doma učiteljic v Ljubljani in Učiteljskega obmorskega doma v Omiš-Iju. Zadnje dni je bilo pokrenjeno 5e vprašanje podobnega doma pri Sv. Duhu na Kozjaku.
Učiteljstvo si pomaga še s Podpornimi skladi pri učiteljskih društvih (podpore dobivajo tisti, ki so bili oškodovani pri prejemkih zaradi izvrševanja stanovskih dolžnosti), s podpiranjem brezposelnih učiteljskih abiturientov, z močno delovno povezanostjo vseh gospodarsko-soclalnih ustanov v gospodarskem svetu in s podobnim.
Iz vsega vidimo, da je slovensko učiteljstvo pridno na delu za oskrbo svojega materialnega položaja, kajti zaveda se, da bo moglo vršiti svoje težko poklicno delo uspešno le takrat, ko ga ne bodo trle skrbi za golo življenje. Vse, kar je v tem pogledu naše učiteljstvo pridobilo, si je priborilo popolnoma samo in ni bilo podprto nikdar z nobene strani, marveč ie pri tem svojem pozitivnem stremlieniu dobivalo celo po grbači, pa mu tudi še danes ni prizanešeno.
Mnogo je torej napravilo slovensko učiteljstvo za svoj gospodarsko-soeialni napredek. Toda to so šele začetki, prve osnove.
Drugod so v tem pofcledu že daleč naprej; so pa tam učitelji v vsem temeljito podprti! Poglejmo si samo Bolgarijo, kjer ima učiteljstvo v Sofiji ogromno zavarovalnico in še dva doma, ob črnem morju, blizu Varne lep obmorski dom, bolgarsko prosvetno ministrstvo pri je zgradilo za vzgojitelje cenena-okrevališča, ki so: Dolnja Banja v Stari planini, Ldani v Ro-dopih ter Panadpirište v Srednji gori.
lil ul, II.» i.i n.tjuf.1 ittasnUHrH u 'ijVr m! m t nVI It (tmrm v .iv< 'iii'11 a 1:'V, ti Vil	Er.
S krat »Nikoli11!
Turinški list »Stampa« se takole norčuje iz francoske odločnosti:
1860. Italija v Napolju? N i k o I i 1
1870. Italija v Rimu? Nikoli!
1011. Italija v Tripolisu? Nikoli!
1910. Italija v Reki? Nikoli!
1935. Italija v Addis Abebi? JSjikoIi !
1938. Italija v Tunisu, Ajacciu, Džibu-tiju? Nikoli!
človeštvo bi imelo samo korist, čc bi »Stampa« ne govorila resnice, posebno od tretjega »Nikbli!« naprej...
Številki 43. od 3. t. m. smo priložili položnico. -- Kdor je naročnino poravnal vsaj do konca leta, naj nakaže utsrczni znesek
zn naprej, 'ili naj položnico vroči novemu naročniku, ki Ka je morda pridobil, ali naj jo shrani za p r i h o d n j e nakazilo nikakor pa je naj ne zavrže! Zima je pravi cas za pridobivanje novih naročnikov. Vsak naročnik pridobi vsaj še enega nove«n naročnika. — Cenjenim M upnikom se bomo — začenši v novim letoin — nekoliko oddolžili za sodelovanje takole:	Kdor ima na področju svoje prtštc najmanj lOplačujočih naročnikov,
dobiva dotlej »Edinost« brezplačno, za vsakega nadaljnjega plačujočega naročnika pa povrh še 10 odstotkov plačane naročnine v gotovini ob zaključku dotične&a poslovnega leta. Vsak zaupnik lahko vsak čas zahteva izpisek Iz imenika i-ednih nnroCnikov z domačega požtnega področja.
Uprava »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka »lica 6.
7 dni
do maiih
Sprememba vlade
Kakor poročajo iz Beograda, je po obi-čaju, ki je v veljavi v parlamentarnih državah po volitvah, podala celotna vlada oktavko. Novo vlado je sestavil zopet dr. Milan Stojadinovič. V njej ni dosedanjih ministrov: dr. Korošca,'dr. Novakoviča, Cvrkiea, Magaraševiča in Hodje-re. člani nove vlade so sledeči: predsednik ministrskega sveta in zunanji minister: dr. Milan Stojadinovič; prometni minister: dr. Mehmed Spaho; prosvetni minister: Bogoljub Kujun-džič, min. za gozdove in rudnike n. r. pravosodni minister: Milan Simonovič; kmetijski minister: Svetozar Stankovič; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Dragiša Cvetkovič;
minister za gozdove in rudnike: Dobri-voj Stošovič, gradbeni min. n. r.; finančni minister: Dušan Letica; gradbeni minister: dr. Miha Krek; minister brez listnice: dr. Djafer Kule-noyič;
minister vojske in mornarice: annijski general Miljutin Nedič;	>
minister za trgovnio in industrijo: ing. Nikola Kabalin;
minister za telesno vzgojo naroda: Ante Maštrovič;
minister pošte, telegrafa in telefona: Panta Jovanovič, župan Skoplja, bivši narodni poslanec;
notranji minister:	Milan Ačimovič,
upravnik mesta Beograda;
minister brz listnice: Franc Snoj, ravnatelj Kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni.
Poslednji trije so novi.
Na listi dr. Stojadinoviča je bilo izvoljenih okrog 25 poslancev, ki so pristaši dr. Spaha.
4jt Slovenska Matica je imela 20. t. m. občni zbor, na katerem so poročali predsednik dr. Dragotin Lončar, tajnik Fran Albreht, blagajnik prof. Koblar, poročilo nadzorstva pa je podal Rožanc. Odboru je bila soglasno podeljena razrešnica.
&	Volitve delavskih zaupnikov v obratih, ki bi se morale vršiti v januarju, bodo prihodnje leto šele februarja. Tako je odredil minister za socialno politiko in zdravstvo.
*	Ljubljanska kreditna banka bo ob 1. februarja dalje izplačala vse stare vlagatelje, ki so zaupali banki do 15.000 dinarjev. Na vloge do 50.000 dinarjev bo olacala 10% zneska, na večje pa 3%. S tem bo banka zadovoljila stare vlagatelje do 57%. Prihodnje leto računa banka z večjim dobičkom in misli dati na razpolago večje zneske za stare vlagatelje.
Nedovoljena zdrav'# se v Jugoslavijo tihotapijo na razne načine. Zelo mno ,To pride tega blaga v državo kot vzorci brez vrednosti. Odslej bodo carinarnice vse iz inozemstva došle vzorce brez vrednosti natančno pregledale in zaplenile ’ lago, ako gre za nedovoljena zdravila, ''ršitelji predpisov bodo razen tega strogo kaznovani.
Mariborski mestni turistični urad. Mestni turistični urad, ki pri mestnem poglavarstvu vrši in upravlja agende in funk ■je mestnega turističnega odbora po znani uradbi' o pospeševanju turizma, ima svojo pisarno na Slomškovem trgu štev. 11, pritličje levo, telefon št. 27—36. Medni turistični urad izdaja radi vozne olajšave potrdila o bivanju vsem onim tujcem
—	gostom iz našo države, ki bivajo v Mariboru radi odmora, oddiha, zdravljenja, okrepitve, dopustov, počitnic in drugih turističnih namenov in ki imajo pravo, da se poslužujejo paragrafa 11 nove potniške tarife. Navodila in pojasnila o tej vozni olajšavi in ugodnosti daje Mestni turistični urad.
Mariborska gradbena petletka
Mestni svet mariborski se je na svoji zadnji letošnji seji v torek predvsem ba-vil z gradbeno petletko, ki predvideva postopno modernizacijo mariborskih cest. Ceste s težkim prometom bodo tlakovane, one z lahkim prometom pa dobe le povr-insko obdelavo in prevleko iz asfalta, bi-luniena ali katrana. Vsega skupaj se uredi v petih letih okrog 16 kilometrov cest, kar bo stalo 10 do 12 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo znašali izdatki za delno izvedbo programa 1,600.000 dinarjev.
Gradba drugega mostu čez Dravo je zagotovljena. Akcijo je vzela sedaj banska uprava v roko. Načrti bodo kmalu gotovi, prav tako tudi za preložitev dr-uvne ceste iz Ptuja, ki bo odslej šla preko novega mostu. K stroškom bodo orispevali banovina, država, prizadete občine in tudi industrija. Mestna občina' bo dala vsako leto 200.000 dinarjev in tudi sicer razpe olajšave.
uta
8 vseameriška konferenca
Peruansko mesto Lima je v zadnjem času na mah zaslovelo po celem svetu, čeprav ni večje od Beograda. V njem se je namreč vršila osma vseameriška konferenca, ki kljub skepsi, s katero so jo pozdravili in spremljali nekateri evropski listi, ni bila tako brez vsakršnih uspehov, kakor so si nekateri prizadevali svojim čitateljem in državljanom dopovedati, če bi skušali potegniti nekakšno bilanco vsega, kar se je sklenilo, bi mogli označiti uspehe te konference s stavkom, da so j ameriške države zavrgle svoj dosedanji izolaeionizem, svojo osamitev, ki se je najjasneje izražala v t. zv. Monroe doktrini: Amerika Amerikancem! Drugo pomembno dejstvo, ki ga ie treba podčrtati, je premaganje nekega strahu, ki so ga imele posebno južno-ameriške države pred skupnim delom, ker so videle v njem nevarnost, da bi prišle preveč pod vpliv Združenih držav.
Toda gospodarska, pa tudi politična ofenziva svetovnih dinamičnih sil, posebno Japonske, Nemčije in Italije v južni '■ Ameriki jih je kmalu zbližala in združila. Zunanji minister Kolumbije je prišel celo i s predlogom po ustanovitvi Zveze ameriških držav. Odnosi vsake izmed teh držav do sporov izven Amerike bi se morali podrediti odločbam te Zveze.
Sklenili so posebno resolucijo, »ameriško izpoved solidarnosti in vesti«, ki pravi med drugim:
»Na konferenci zbrani ameriški narodi vidijo duhovno enotnost Amerike zajam čeno v enakosti njihovih demokratskih uredb, v neupogljivi želji po miru v občutku za humanost in toleranco in v brezpogojnem vztrajanju pri človečanskih
pravicah na osnovi individualne svobode brez rasističnih in verskih predsodkov. V tem_ prizadevanju in s temi načeli bodo skušali obdržati in braniti mir na svojem delu sveta. Ameriške države druži naravna solidarnost. V skladu s tem bi sprožil vsak poizkus, ki bi si prizadeval izpre-meniti njihov mir in njihovo neodvisnost na skupen odpor. Ameriške republike znova potrjujejo svoie stremljenje k skupnemu delu za uveliavljanje tišjih načel, na katerih sloni njihova solidarnost :n ameriška vest. Odločeni so, da to svoio solidarnost dokažejo tudi z medsebojnimi oosvetovanji na osnovi obstoječih pogodb in da se tako zoperstavijo vsakemu poizkusu izvenameriških vlad, ki bi hotele kršiti neokrnjenost ozemlja, ali porušiti narodne ustanove kakega ameriškega naroda, s sredstvi, ki bodo prilikam primerna. Vsaka vlada bo seveda ravnala tako, da se ne bo kršil njen pravni položaj kot suverena država.«
Poleg te resolucije, ki so jo delegatie izglasovali, je zanimiva tudi protirasistič-na, ki jo je predlagal delegat Kube. V splošnem pa se v vseh teh resolucijah in iziavah vidi oster protiavtoritaren veter, ki se obrača posebno proti t. zv. Mona-kovskemu duhu.
Da bi tudi na zunaj pokazali, da vse to ni le stvar tega ali onega režima, so nekatere države sestavile svojo delegacijo tudi iz članov opozicije. Združene države ameriške sta n. pr. zastopala zunanji minister in Rooseveltova desna roka Cor-dell Hull ter Rooseveltov nasprotnik pri zadnjih volitvah za predsedniško mesto in vodja republikancev Landon.
Še nekaj o našem radiju
V	predzadnji številki »Edinosti« smo _si zaželeli, da bi ljubljanski radio izmenjal svoj harmonikarski program z boljšim. No, harmonike seveda še vedno hreščijo, Udovičeva in Lovšetova še vedno neutrudljivo prepevata vsak opoldne na ploščah vedno ene ter iste pesmi, tudi citer in kitare še nismo pogrešili. Prav, kakor bi poslušalci ne imeli glede izbire glasbenega programa nobene besede! Pa %c še ozrimo nekoliko na ostali program!
Precejšnji del programa obsegajo predavanja, ki so povečini nesistematska ali pa tako sestavljena, da širših plasti ne privlačajo. Ni namreč dovolj, da je samo naslov zanimiv, temveč mora biti tudi in predvsem vsebina takšna, da jo bo vsakdo razumel in si z njo razširjal svoie duševno obzorje. Tudi se zdi, kakor da bi imeli nekateri predavatelji ljubljanskega radia do predavanj prvenstveno pravico. Jasno je, da mora imeti uprava radija na razpolago stalne predavatelje, ki bodo zanesljivi v vsakem času. Na drugi strani pa je spet potrebno, da pritegne v predavateljski krog čim več sodelovalcev iz najrazličnejših kulturnih področij, kar bi pestrost predavateljskega programa nedvomno zelo povečalo. Nacionalne ure so še poglavje zase; ob pol osmih zvečer poslušalci radio skrbno zaprejo ali pa iščejo inozemske postaje. Takšno stališče nasproti nacionalnim uram je gotovo skrajno negativno in je bržkone posledica nekolikih slabih predavanj, kar je povzročilo predsodke, ki so se obdržali in se držijo trdovratno dalje kljub temu, da tudi nacionalna ura nudi od časa do časa
kakšno lepo predavanje (n. pr. Mrzelovo predavanje o Chnkarju i. dr.).
Te pomanjkljivosti predavateljskega in predvsem glasbenega sporeda so v glavnem krive, da naši radijski poslušalci cesto rajši poslušajo tuje postaje. Naglasiti moramo, da so tiidi med prireditvami ljub ljanskega radia večkrat prav dobre stva-ri, da pa mnogost prej omenjenih slabih učinek dobrih prireditev manjša. S tem pa naš slovenski radio na svojem pomenu le izgublja, sai je njegova prava naloga vzgajanje našega naroda; če pa ne more svojih nalog izpolniti v celoti, je samo po sebi umevno, da potrebuje izboljšanja, ki mu ga bo morala preskrbeti predvsem lastna uprava sama. Čehi, Nemci, Italijani, Francozi — vsi poslušajo največ lastne domače radijske postaje, ker jim nudijo vsega, kar želijo. Takšno za-željeno sredstvo bi moral postati tudi ljubljanski radio. Res je sicer, da so naše ^razmere — mnogo po lastni krivdi! — zožene in možnosti omejene, kar pa ni razlog temu, da bi ne bil naš radijski spored vseskozi kvalitativen, čim manjši je narod, lem več mu morajo nuditi njegove kulturne naprave, da se bo kulturno dvignil čim višje. Tega načela se moramo posluževati tudi Slovenci v vseh dejanjih in nehanjih. Zato smo prepričani, da bo slovenska radijska oddajna postaja v zavesti1 svojega kulturnega poslanstva svoie programe uredila tako, da bodo čimbolj odgovariali kulturnim' potrebam slovenskega liudstva, ki bo potem iskalo tuje postaje le še za poglobitev že poglobljenih in širokih horicontov. d.-
□ Iz Španije poročajo, da ne bo prišlo do že dolgo napovedane ofenzive. Angli-ški listi ugibajo o vzrokih, ki jih vidijo v naraščajočih nesporazumih med falan-gisti in carlisti in pa v dejstvu, da so prišli načrti za to ofenzivo vladi v roke, kamor jih je prinesel nek častnik, ki je k njej prestopil. Pri tej priliki pišejo angleški listi, da Chamberlain ne bo priznal Francu pravic bojujoče se stranke, ker je nastalo v Angliji nerazpoloženje proti blokadi, ki jo izvajajo nemške in italijanske ladje v španskih vodah. S& ‘as	-■
□ Po povratku bivšega angleškega zunanjega ministra Edena iz Amerike se širijo vesti, da bo prišlo do obnove angleške vlade. Pravijo, da bo Eden vstopil v vlado, posebno sedaj, ko je verjetno, da se bo politika popuščanja, ki je izzvala tako ostre kritike, končala, časopisi vedo povedati, da bo Chamberlain na svojem obisku v Rimu ostal odločen.
□ V Ameriki je nastal spor med Združenimi državami in nemškim poslanikom, ki je zahteval zadoščenje radi ostrih napadov, ki jih je izrekel državni podtajnik za notranje zadeve High na nekem govoru v Clevelandu. Do zadoščenja ne bo prišlo, ker vlada ne Sinatra za potrebno, da se opraviči,
□ V Španiji naj bi se zopet uvedla monarhija in prestol naj bi zasedel sin kralja Alfonza don Juan. Franco je že razveljavil sklep iz leta 1931., ki je prepovedoval kralju Alfonzu in njegovi rodbin! vrnitev v Španijo. Tudi Angleži bi bili s tako rešitvijo zadovoljni. Vprašanje pa je, kaj bo rekel k temu španski narod, če ga bodo sploh kaj vprašali.
□ Tolstojev nečak Aleksej Tolstoj je postal sovjetski poslanik v Sofiji.
□ Borba nroti Daladieru se nadaljuje. Po nainoveiših vesteh bo sestavil novo vlado Tardieu, pomagal pa bi mu tudi Leon Blum s socialisti. Ta vlada bi se naslanjala tudi na desničarsko opozicijo. Vendar pa te vesti niso verjetne.
□Papež Pij XI., ki slavi šestdesetletnico svoiega duhovniškega poklica, je težko bolan.
□ Komunistični poslanski mandati v praškem parlamentu so po sklepu vlade razveljavljeni.
I-! Velikega kneza Vladimirja so te dni v Parizu proglasili za carja vseh Rusov. Načrti, da bi zasedel ukrajinski prestol, oa so —- kakor je videti — padli v vodo, kajti na eni strani se ga branijo Ukrajinci, na drtmi strani pa novi ruski car ne nriznava Ukrajincem, da so poseben narod.
7 dnf
p© svetu
□ Italija ima po najnovejšem štetju z Libijo v severni Afriki vred skoraj že 4o milijonov prebivalcev.
□ Bivši češkoslovaški predsednik d::
Beneš pripravlja knjigo: »Narod se bori za svojo svobodo«. V tem delu bo obsežena vsa zgodovina Čehov in Slovakov od svetovne vojne pa do zadnjega čase. Za knjigo vlada že sedaj veliko zanima-nje.
□ V Holyvoodu je nastal spor med filmskimi podjetji in nemškim poslaništvom. Filmska podjetja nameravajo filmati film
o	nemški špionaži v Združenih državah, proti čemer Nemci odločno protestirajo. Toda filmski podjetniki se ne pustijo ugnati in se nikakor nočejo ravnati po monakovskih metodah.
□ Pri parlamentarni seji v Londonu je govoril kot vodja liberalne opozicije Lloyd George. Kritiziral je Chamberlaino-vo politiko popuščanja, ki rodi vedno nove in višje zahteve. O Daladierju pa je izjavil, da je sam kriv, če zahtevajo Italijani danes francosko ozemlje, saj jim ie da! v Monakovem vzgled, kako se da lahko priti do tujega ozemlja.
□ Predlog za nezaupnico Chamberlainov! vladi, ki ga je dala delavska stranka, je londonski parlament s 340 : 143 glasovom zavrnil.
□ Na madžarsko-slovaški meji je pri; šlo v zadnjih dneh do večjih sporov,^ ki so zahtevali več smrtnih žrtev. Madžari zatrjujejo, da so prišli češkoslovaški obmejni organi preko meje, kjer so kar tako morili. Madžari so se samo branili...
□ Newyorški župan La Guardia jo je zadnjič skoro izkupil. Nek mlad mož ga je napadel, toda La Guardia je odnesel zdravo kožo. Izjavil je, da dobiva v zadnjem času mnogo grozilnih pisem, ki so vsa okrašena s kljukastim križem.
□ »York Shire post« v Londonu piše v svojem komentarju h Chamberlainoveniu zagovoru angleške zunanje politike, da so sedaj odnosi med Anglijo in Nemčijo mnogo bolj napeti, kakor so bili pred Mo-nakovim.
□ 99 pravnih fakultet univerz v skoro vseh državah sveta je sklenilo resolucijo, ki se ostro obrača proti deželam, kjer morajo pretrpeti ljudje radi svoje vere, rase in prepričanja najhujša preganjanja posebno pa koncentraciska taborišča. To resolucijo so sklenili, ker so v imenovanih državah osnovne misli prava pogaže-ne in je prav naloga pravnih fakultet, da se kot voditelji mladine za to zavzamejo.
□ Charlie Chaplin pripravlja kot prvi' svoj govoreči film, film ki ga smatrajo za satiro na »fiihrerstvo«. Nemci protestirajo ...	•
□ Mussolinijev govor, ki šo ga v zadnjem času z napetostjo pričakovali, tokrat ni prinesel presenečenj.
□ Zunanji minister Italije grof Ciano, ki sc je mudil v Budimpešti, da tam iz-gladi madžarsko-češkoslovaške nespora; zume, se je vrnil domov. O uspehih, ki jih je imel pri tem, so si mnenja zelo različna.
□ Iz Francove Španije poročajo, da so prišli na sled veliki vohunski aferi, v katero je baje zapleten tudi angleški konzul. Francovci zanikujejo vesti, da bi bila pri n i i h odkrita kaka zarota.
□ Predlog Ukrajincev v poljskem Sejmu po polni avtonomiji je bil odklonjen brez glasovanja. Predsednik Sejma je dejal, da je protiustaven, ker nima podpisov 25% poslancev.
□ židovskega atentatorja Grynszpa«ta bo — kakor poročajo listi — branil biv-ši pravosodni minister v Združenih državah ameriških Cumming.
□ Na Tješinskem, ki je bilo priključeno Poljski, so zaprli vseh 16 nemških ljudskih šol, ki jih je bila pustila tamkaj češkoslovaška vlada.
#	V obmejnih krajih na Kobanskent so se v teh dneh vršile številne božičnice. Največ je prispevala CMD, manj banovina, poleg tega pa še razna društva (Rotary-klub, skavti, privatniki in šole.)
□ Iz Kitajske poročajo, da je baje Japonska ponudila Kitajcem mir, ki zahteva priključitev k protikomunističnemu paktu, čankajškov dopust, neodvisnost Mandžurije in Mongolije, Japonska pa bi umaknila svoje čete iz kitajske. Zdi se, da ie to le časnikarska raca ob priliki novih napetosti med Japonci in Rusi.
□ Na Slovaškem so imeli pretekli teden volitve v deželni zbor. Zmagala je edina lista vlade.
□ Chamberlain je na vprašanje p° jamstvu češkoslovaških mej odgovoril, da to jamstvo danes ni več potrebno, kaj d češkoslovaška vlada se je sama sporazumela z vladami Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske.
□ Bata ie kupil bivšo komunistično
tiskarno v Pragi.
Josip Udovič:
Preživel sem Boiič med češkimi kmeti
Ko sem sredi novembra lanskega leta prispel v jugozapadno moravsko vas Laz k Nejediikovi družini, kamor me je bil Poslal najstarejši Nejedlikov sin, ki se je nahajal v Brnu kot pravni uradnik Kmetijskega sveta (zbornice) za Moravsko, so padale na zemljo prve snežinke, ki so napovedovale bližnjo zimo in njen naj večji praznik — Božič.
Kaj hitro je minulo tistih 6 tednov, ki so še ločili božične praznike. Stara Ne-jedlikova mati je skrbela, da bi ne pozabili, da se bližamo praznikom; kajti govorila je vedno o njih in o sinu, ki bo prišel domov. Res, skrbna je bila in to sem v nemali meri občutil tudi jaz. V dolgih večerih nam je pripovedovala, kaj vse mu bo pripravila, da ga bo presenetila. Končno je vendar le prišel dan, ko je pričela z delom. Pričela je pripravljati razno, pecivo, ki je precej podobno našemu in ima približno enake razlage za svoj nastanek kot naše slovensko. v Samo čokolada se ji ni povsem posrečila. Potice, štruklji in druge slaščice pa je bilo res imenitno pokušati in je bil tudi njihov vonj prav prijeten, da bi malčke hitro omamil. No, pa tu ni bilo posebne nevarnosti. Vse je bolj zanimal prihod ljubljenca iz Brna, ki je sporočil, da jih bo z njim obiskal tudi Jezušček. To Je bilo ugibanje med vsemi, kaj neki jim bo prinesel za dar, tako da sem se še jaz z njimi veseliK »Pismo je iz Brna, od Jožeka,« je de-ial stari Nejedlik dva dni pred prazniki, ko je prišel s pošte. In res je pisal sin, da pride že drugi dan s prvim jutranjim vlakom. Drugi dan smo se že ob pol 6. uri zjutraj odpeljali na postajo Moravske Budejovice. Ledena cesta ni bila baš prikladna za voz, ki je plesal po ledu z ene strani na drugo, vendar pa smo prispeli na postajo brez vsake neprilike.
Ni bilo treba dolgo čakati, ko se je zaslišal pisk lokomotive in čez trenutek se je ustavil vlak na postaji. Dr. Nejed-lika sem takoj opazil pri oknu, jaz pa, ne bodi len, sem hitro skočil k njemu in ga pozdravil. Krepko mi je stisnil roko ter me vprašal: »Kako se imaš, ali ti je mraz?« Smehljaje sem mu odgovoril, da »ni sile«. Povpraša! me je, kako sem se privadil jeziku in če sem si mogoče poiskal kakšno dekle, ki bi mi delala kratek čas. Odgovoriti sem mu moral, da mi jezik sicer ne dela posebnih težav, da pa tudi z dekleti ni ravno križ.
Dasi smo bili vsi prezebli, ko smo prišli domov, nam običaj ni dovoljeval, da bi zavžili kaj toplega, čeprav smo bili še vsi tešči. Ko smo premagali svoje trde ude, smo se pričeli ukvarjati z radio-aparatom, vmes pa so nas zabavali pogovori med materjo, očetom in sinom-doktorjem. Le tisti, ki je že dolgo odsoten od staršev, ve, koliko imajo do svojega ljubljenca toplih besed, da morajo človeka ganiti in zadovoljiti, da vsaj za trenutek pozabi na svoje težave. Na skrivaj sem jih opazoval in užival njihovo srečo in se pri tem domislil na dom, ko ®nio bili še vsi doma in v tihi sreči uživali blagoslov božične noči. Sedaj ni več tako. Ni matere, ki jo krije grob, ne mene in vse družine ni skupaj več...
Krasno božično drevesce, okrašeno z raznimi slaščicami, je blestelo v polmraku, ko je gospodar poklical vse v hišo in pričel moliti. V hiši se je čula pobožna molitev, ko pa je bila končana, je zagodla luč in pod drevescem so stali darovi Božiča. Prav vsi smo bili deležni njegovega daru, ki ga je prinesel Jože iz Brna.
m e sanje popeljale na slovensko zemljo, Zvečer mi je bila dana možnost, da sem slišal po radiu še našo drago slovensko besedo in ko sem legel spat, so '{i mi je preje poslala v besedi najlepši Pozdrav!
Sveti dan je hitro minil in zvečer sem |e — kot vsi drugi — hitro odpravil spat. živahnejši pa je Štefanov dan. Otroci prihajajo popoldne in pojejo razne božične Pesmi, kot pri nas ni navada. Stari znanci obiskujejo prijatelje in se spominjajo Preteklosti in jaz sem se počutil od vseh °ddaijen»ga, ker nisem mogel doumeti duše češkefca človeka, ki je zrasel v drugih okoliščinah kakor mi.
Popoldne sem krenil k Kojotice, 4 km Oddaljeno vas na božičnico in tu sem zaživel med pisano družbo otrok in starejših, da sem se počutil srečnega in ko sem se zvečer vračal v Laz v avtu nekega profesorja, ml je bilo pri srcu toplo, da sem veselo razpoložen prišel v Ne-jedlikovo družino, kjer me je čakalo nemalo iznenadenje. Tam so namreč bili na obisku stari oče, stric in njegov prijatelj, same stare kmetske korenine. Na mizi so imeli slivovko, kar ni pri češkem kmetu običaj in mora biti že pomemben dogodek, če si je natoči.
Božič slovenske
kmetske mladine
Zopet bodo zapeli na predbožični dan zvečer zvonovi in oznanili rojstvo Boga. Že skozi 1900 let se ponavlja njihovo zvonenje, že 1900 let oznanjajo človeštvu: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« In vendar se nam zdi vselej nekaj popolnoma novega.
Res, da je ta pesem že stara, toda prav tako, kot je stara, je nam tudi pri srcu. Skozi ves čas, ko preživljamo svoje božične praznike, se sklonjo naša kolena v pobožni in tihi molitvi s prošnjo na Njega, da bi nas prerodil in nam dal novo voljo do življenja in dela.
jn ko se tako spomnimo na svoj položaj, nam postane težko pri srcu, ko vidimo vso svojo bedo in obupni položaj. Videti moramo, kako naši sotrpini, ki jim rodna gruda ni dala dovolj kruha, da bi se mogli na njej preživeti in so bili prisiljeni oditi s trebuhom za kruhom, danes lačni in premraženi umirajo v senci velemestnih palač, ki se šopirijo v izobilju. Ne vidijo pa ti ljudje, ki prebivajo v teh palačah, onih lačnih, premraženih, ki so dali njim vse svoje sile, ki so jih izpili kot pijavke. Nehote se zastavi vprašanje nam vsem: Ali so vse to res zaslužili in če ni nikjer najti zanje koščka poštenega kruha? V odgovor pa nam veleva vest, da to ni pravilno, da je krivica, ki vpije do neba, a je razen nas kmetske mladine in delovnega ljudstva nihče ne sliši.
Sliši jo tudi On, ki se je rodil, da odreši svet vsega gorja in da ga privedb v kraj večne sreče... In zato, ker jih sliši, se je umaknil iz teh razkošnih hiš, v preproste bajte, kjer vlada poštenje in ljubezen do bližnjega.
Mi, kmetska mladina, živimo v teh domovih in zato se jasno zavedamo vseh krivic, ki so se zgodile našim bratom in sestram med zidanjem mest, prav tako pa tudi čutimo vse te krivice na svojem lastnem hrbtu. Ker smo prežeti z bratsko ljubeznijo, nas še toliko bolj boli tudi bolečina naših sotrpinov in vseh ostalih, ki garajo, pa vendar — :zaman. Delo naših žuljev, delo tovarniških delavcev in še drugih trpinov ni primerno plačano, zato nas to boli, boli bolj, kot si marsikdo misli.
Bog se je rodil zato, da bi odrešil svet propasti. Ali praznujemo praznik njegovega rojstva zato, da ga ne pozabimo, da živi v naših srcih in da se tudi mi sami prerodimo in da pričnemo novo življenje, ki nas vabi in kliče prav v božični noči tako skrivnostno in mogočno.
Klic božične noči po življenju naj nas predrami, naj nas prebudi k novemu delu za pravico zatiranih in ponižanih. Naj bo Božič praznik — ki nas bo prerodil za sposobne borce stare pravde!
Kmetski fant.
Moj prvi Božič v SomaEip
Sledeče vrstice posnemamo iz pisma slovenskega fanta, ki je kot italijanski vojak-radiotele-grafist že več let v italijanski Somaliji.
Mogaduli, 193.,
Ko sem se javil kot vojak k radiotele-grafskem oddelku, si pač nisem mislil, da bom prebil kot radiotelegrafist več let tik ob ekvatorju, daleč od doma, daleč od vseh prometnih sredstev. Ker pa me je dobra plača le mamila, sem pristal, da me pošljejo za štiri leta v Somalijo. Večtedenske poti tja po morju, s tovarnim avtomobilom in končno na konju ne bom popisoval, bila je to dolga in mučna pot v negotovost, v novo nepoznano življenje.
Kraj sam obstoja iz štirih zidanih hiš, med katerimi je radiopostaja in tri hiše za vojake ter okrog 150 koč domači-nov-muslimanov. Grajene so v obliki stož ca; nekoliko glavnih kolov tvori ogrodje,
med katero vpletajo domačini slamo, pro-tje in istje, kajti strehe morajo biti izredno dobro izdeane, da morejo vzdržati nalive deževne dobe, ko tedne in tedne lije v mogočnih curkih. Tedaj hodimo, če moramo že iz hiše, obuti v visoke škornje in ogrnjeni z nepremočljivim plaščem, kajti, drugače si v trenutku premočen do kože. — Da smo ob ekvatorju, tega se spomnimo vsak hip, ko si brišemo pot, ki nam curlja po licu. Vročina je neznosna; preko dneva,kaže termometer med 35 in 45 stopinj Celzija, a po noči ne pade pod 20 stopinj, čez dan spremlja to hudo vročino topil veter, ki prinaša prav droben pesek, ki povzroča nam, ki nismo vajeni teh razmer, neprijetno sp-bečico oči. Nosimo očala, podobna onim, ki jih nosijo letalci, vendar jih radi vročine, ki jo povzročajo okrog oči, ne nosimo radi. Iz hiše preko dneva skoro nc hodimo, le zvečer, ko se ozračje malo shladi, gremo malo na »sveži« zrak, ki ima še vedno okrog 25 stopinj.
V	tej vročini in popolnoma novem oko-BnU7^mwil0p0!n^ma P°zabili> da se bliža
»Tilufri n6/" dnei-me fovariš sP°mi* »ib jutri pa je sveti večer!« Moral sem
i nHi lIrCnda prece' začuden obraz, kaj-
strez f S Tlje.udaDriI P° ramenu, češ, s. ezni se tako je. Božič! Res, jutri je
24 december! Od doma še nisem prejel
satani mopočp’ T morai° Priti vsak dan-
saj m mogoče, da s» name pozabili Poznam skrbi domačih, ki nikoli ne vedo kako naj mi pošiljajo: če ošlieio 7 navadno pošto, potuje pismo ali zavoj mesec, z zračno pošto traja pot samo "deset dni, ali so zato pristojbine mnogo večj°
Vzdramim se iz tega premišljevanja ter obenem s tovarišem kreneva v spalnico kjer počivajo ostali člani posadke radio-postaje. Ker je med njimi tudi nekaj Italijanov »z severne Italije, kjer je tudi navada božičnega drevesca, takoj soglasno sklenemo, da si naredimo božično 'drevo, i a iz cesa? Iglastega drevesa ne najdeš na stotine kilometrov niti na sever nifi
tlph' PaIm®? Agave? Nič> Pomagati si je treba znat«. Narežemo različno dolgih sib, za deblo si dobimo tanjši kol, ki je ezal na dvorišču. Spretne roke vežejo knzem sibe na količek in kmalu imamo fjffrodje, ki mora ob precejšnji fantaziji in dobri voJjj biti podobno smreki ali jelki. Iznajdljivi tovariš je našel nekje star le-pak zelene barve in že reže iz njega do!-ge trakove, ki jih potem rezljajo ostali tako, da izgleda kot veja iglastega drevesa. I e trakove lepimo na ogrodje, ovijemo kol z zelenim papirjem in kmalu stoji pred nami lično božično drevesce,
Nastalo je vprašanje okrasitve, pa smo si znali kmalu pomagati. Iz papirja smo naredili marsikaj primernega, a tovariš monter je z dovolienjem predpostavljenega izreza! iz svetle pločevine zvezdice kolobarčke in podobno in prav kmalu je bilo nase drevo polno pisanih okraskov.
1 ekmovali smo, kdo bo več naredil. Kuhar nam je obljubi!, da bo speke! nekaj primernega peciva za na drevo in tako smo v pičlih dveh urah takorekoč iz nič ustvarili prav lepo božično drevesce.
Drugega dne nas je prijela neka mrzlič-nost, neko pričakovanje, kakor pred dolgimi leti v domači hiši. Le čudno se je zdelo vsem, da ni nikjer snega, da nimamo onega občutka, da bi se radi stisnili k topli peči. Vladala je običajna vročina z vetrom in drobnim peskom. Tega dne smo prav pogosto stikali v jedilnici, samo da smo se mogli vrteti okrog drevesca. Irf tedaj nam je padlo v glavo, da nimamo svečic. Sveč v splošnem nismo mogli uporabljati, ker so se vsled vročine takoj razlezle, a tega dne smo naredili iz voska, ki je bil spravljen v kletni shrambi, najhladnejšem prostoru naše postaje, male svečice, ki so morale ostati dokler jih nismo prižgali, v svoji prvotni shrambi, da se niso takoj razlezle, še predno so služile svojemu namenu. — Delo je prekinil prihod poštnega sla. Za mene ni bilo sicer še ničesar," a zato je mnogo tovarišev prejelo mnogo »sladkih? pozdravov iz domovine. Med došlimi zavoji je bil eden, ki je vseboval tudi vejico, napol posušeno smrekovo vejico, či-je igle so bile že rumene in so odpadle ob najmanjšem dotiku. Ta vejica je vzbudila v nas pravo domotožje in vsakdo io je hotel imeti vsaj za hip v rokah, skušali smo vonjati iz nje oni vonj po smoli, po smreki.^Marsikdo se je zamislil, marsikdo je bil žalosten ... Mnogo od prispelih dobrot je romalo na naše drevesce, ki je bilo sedaj preobloženo z vsem, kar smo premogli.
Popoldne smo tavali po postaji sem in tja in končno je vendarle prišel večer. Vsi člani postaje smo bili zbrani okrog drevesen. Svečke so gorele; vsled vročine so se jele takoj taliti in zdelo se nam je, da sneži... Tovariši so ob spremljanju kitare in harmonike zapeli božične pesmi, naš poveljnik je izpregovoril par priložnostnih besed. Nato nas je vse ža nekaj minut objel molk; strmeli smo v naglo dogorevajoče svečke in v mislih smo bili doma, v zasneženih pokrajinah, brez katerih pač ni pravega božiča. Saj vse karte, ki so prišle z domačo pošto,' so kazale bele, lesketajoče se gore, smučarje, zasneženo drevje ... Bilo je mnogo sklonjenih glav...
Stari Nejedlik me je predstavil, ko pa jim je povedal, da sem Slovenec, Jugoslovan, so takoj prišli z besedami na dan, da smo narod, ki srno jim sorodni, tako po jeziku kot po duhu. Ta se je nas spominjal iz Bosne, drugi iz Pulja, kjer je služil vojake in tretji, ki je bil še najmlajši, iz svetovne vojne.
»Daleč smo narazen in vendar smo se razumeli,« pravi stari oče, »Nemce je to zelo jezilo,« pristavi drugi. In šla je beseda o slovanstvu naprej in še govoriti sem moral z njimi v slovenskem jeziku, kljub temu, da me niso razumeli, o čemer sem bil prepričan, so mi vendar vsi štirje prikimavali in pritrjevali češki »ano«!
No, pa kmalu so pričeli s svojimi lastnimi razgovori, ki so se nanašali na minule čase, ko so bili še sami mladi. Spominjali so se svojih mladih let, ko so bili še vsi živahni in so hodili za svojimi Maruškami, Helenami in kakor so se še imenovale. Spominjajo se prijateljev, ki jih že mnogo krije črna zemlja, življenje, prazniki, vse je šlo preko njih in življenje je danes pusto, samo še spomin na tisto mladostno srečo, ki je obstojala le v sanjah. O, življenje, kako si marljivo in zapeljivo.
V	svojih srcih je zaživel spomin Sva-topluka, Otokarja Premysla in vseh onih, ki so dvigali slavo češkega naroda. Niti
niso pozabili Jana Husa, Komenskega in drugih duhovnih voditeljev, čudil sem se njihovemu znanju, saj pri nas čestokrat niti marsikateri izobraženec ne ve toliko naše preteklosti., kot so jo znali ti preprosti kmetje.
Kljub temu, da je bilo pozno, še dolgo nisem mogel zaspati, ko sem legel. Misli so se mi sukale okrog teh starih kmetov, ki bi jih rad poslušal še dolgo. Končno sem vendar zatisnil oči.
Čas hiti in danes obujam le še spomin božičnih praznikov, ki sem jih preživel sicer prvič, vendar prijetno v tujini.
SKRBI ZA »EDINOST*!
'•. -
■
Navada božičnih drevesc
Jugoslavija in židovsko vpra&anie
Še danes se prepirajo, od kedaj poznamo božična drevesca. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da se imamo za to zahvaliti Luthru. Toda v novejšem času so učenjaki to mnenje odklonili, kajti Luther niti v enem izmed svojih številnih spisov tega ne omenja. Ne moremo si misliti, da bi Luther, ki je bil v svojih delih dovolj zgovoren, tega običaja vsaj mimogrede ne bi bil opisal. Pač pa je znano, da so že v 15. stoletju kristjani ob tej priliki drug drugega obdarovali. — Nekaj časa so bili prepričani, da izvira običaj božičnih drevesc še iz poganskih časov, ko so 7. njim proslavljali praznik vračajočega se Sonca. Toda tudi to mnenje so kmalu zavrgli. Danes sodijo, da je ta običaj 5e
prav mlad. Naši očetje se še spominjajo, ko je bilo božično drevesce še izključno meščanska stvar in ga na vasi še sploh niso poznali.
Včasih se evangelij o Kristusovem prihodu v Jeruzem ni bral samo na cvetno nedeljo,, kakor danes, ampak na prvo adventno nedeljo. Božič so smatrali kot praznih Odrešenikovega prihoda. Začeli so po vzgledu iz evangelija pokladati mesto palmovih vejic po cerkvenih tleh, zelenje, ki je bilo pač tisti čas v deželi na razpolago. V srednji Evropi so v te svrhe najraje uporabljali jelkove vejice, čez čas so z njimi začeli krasiti tudi svoje domove, da bi si tudi doma pričarali bo-žično razpoloženje.
Pod tem naslovom je pred nedavnim izdal v Beogradu g. E. B. Gajič knjigo, polno dejstev in podatkov, ki so zanimivi tudi za širšo javnost, saj nam prikazujejo židovski problem pri nas takšen, kakršen v r.;nici je.
V	Jugoslaviji je 68.000 Židov, ali 0.5 odst. vsega prebivalstva. To število židovskih prebivalcev v naši državi je pač majhno in je v drugih balkanskih državah več Židov. Tako jih imata Grčija okoli 78.000, v Turčiji pa 84.000. V naši državi je največ Židov v Beogradu. V Sloveniji jih je.silno malp, prav tako pa tudi v onih banovinah, ki so pretežno agrarne. Židje se namreč pečajo največ s trgovino, s svobodnimi poklici, ali pa so delavci, dočim imajo med kmetovalci vsega 454 rodbin, število rodbin velikih bančnih, industrijskih in trgovskih podjetnikov znaša 309; število rodbin manjših trgovcev in obrtnikov 7898, število rodbin svobodnih poklicev (zdravniki, advokati itd.) pa 1488. Na osnovi teh podatkov trdi Gajič, da je število onih Židov, ki pripadajo imovitemu sloju v Jugoslaviji, samo 20.000, dočim živi velika večina Židov v enako slabih razmerah, če ne še hujših kot ostali prebivalci. Nadalje je zanimiva Gajičeva ugotovitev, da je bilo v letu 1936-37 kaznovanih od vseh Židov v Jugoslaviji samo 62 oseb, kar pomenja 0.09 odst.; všteti so tudi politični prestopki. Zato pravi Gajič, da je umetno ustvarjena mržnja proti Židom, radi »njihove korupcije in nemorale«, ki jo hočejo prevaliti na nje z ramen pravili korupcionistov in nemoralnežev tisti, ki jim gre to v umazane račune. »Ko jim ne bi mnogi očitali večkrat res preveč poudarjeno trgovsko potezo, tedaj bi morali smatrati Žide za prav tako etične, kakor so tudi državljansko zelo lojalni člani naše države.«
V	nadaljevanju obravnava Gajič v svoji knjigi vprašanja svetovnega židovstva. Poleg ostre kritike protižidovstva, navaja pozitivne strani delovanja Zidov, posebno njihov veliki prispevek k napredku civilizacije in kulture, našim Židom pa daje še posebej priznanje za udeležbo v srbskih svobodomiselnih vojnah. V občih vprašanjih se postavlja avtor na stališče, da je antisemitizem — protižidov-stvo umetno ustvarjen pokret, ki naj vrže krivdo za vsa gospodarska, politična in socialna zla na nezaš iteno raso ter obenem vsili narodom sisteme in režime, ki niso demokratski in ne svobodomiselni.
Z ozirom na Jugoslavijo pa pravi avtor, da pri nas ne obstaja nevarnost antisemitizma, češ, da so bile dane v tem pogledu ugodne izjave na najvišjih mestih ter da široki delovni sloji nikakor niso protižidovsko usmerjeni, ker nimajo nikakršnih predsodkov rasističnega sovraštva in šovinizma.
Na koncu knjige poziva avtor Žide y Jugoslaviji, naj sodelujejo s sodržavljani in naj se bolj udeležujejo dela na socialnem polju, toda ne samo takšnega, ki bi šlo v korist le židovskih prebivalcev, • marveč vseh naših državljanov. Posebno naj bi poskrbeli za nezaščiteno in ne-oskrbljeno deco, za kulturne ustanove itd.
Gajičeva knjiga je objektivno delo, ki ga mora spoznati vsakdo, ki se hoče podrobneje seznaniti z židovskim vprašanjem, danes tako aktualnim in sramotnim za dvajseti vek. Sicer je pa pri tej gonji značilno to, da so prav tisti, ki imenu-jejo Slovane gnoj, prvi začeli zlivati gnojnico tudi na Žide. In zato bi morali biti Slovani zadnji, ki bi se takim teorijam pridružili.
Mesodobna zgodba iz antike
Nič ni novega na svetu, pravi pregovor, samo okolnosti se menjajo, lahko dodamo mi. Tako so že v starem veku poznali vse vladne sisteme od najbolj avtoritarne samovlade pa do pravcatega komunizma. Razvijali so jih teoretično, poskusili pa tudi v praksi.
Orjaški je bil boj v prvem stoletju pred Kristusom v starem Rimu, ko je genialni vodja (čisto v modernem pomenu) Gaj Julij Cezar v krvavi državljanski vojril strl doslej nepremagljivo silo svobodnega naroda, da bi se povzpel na prestol vladarja samozvanca. Ko se je videlo, da so
bogovi sklenili zmago božanskega Cezarja, se je našel Rimljan Kato Utičan, ki je tako trdno veroval, da je prava blaginja domovine zasidrana samo v demokratičnih načelih, dočim pomeni diktatura grob starim divnim državljanskim vrlinam, da ni mogel preboleti poraza republike, uprl se takorekoč samim bogovom in se sam usmrtil. Na tega »zadnjega republikanca« meri znani citat:
Victrix causa deis placuit, sed victa Catoni. — Po naše; K zmagovalcu nagnili so se bogovi, k poraženim lege! je Kato.
ado.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
Sonce se je skrilo
LOJZE ZUPANC
jih srečavam. Le, kadar sem pri oknu, sem sam. Takrat lahko sanjam o jasnih sončnih dneh, ko je bilo pod okni moje sobice še vse drugače. Takrat so se na travniku pred hišo lovili otroci iz vasi. Kričali so, se pretepali, jokali in smejali. Takrat sem bil bogat. Kadar koli mi je po gled ušel k njim, zmerom sem se spomnil na svojo mladost; na leta, ko me ni še nihče preganjal, ko sem še s polnimi rokami sonca in smeha živel brezskrbno in bogato, če mi je takrat kdo storil krivico, sem stekel domov k materi in se zjokal v njenem naročju. Ona pa je živela drugačno življenje kakor jaz. Bolezen in skrb za kruh sta jo podila skozi črne dneve bednega življenja. Tako podi neusmiljen voznik zgaranega konja P trdi cesti.
Mati mi je pozneje, ko mi je življenje pričelo odkrivati svojo gnilobo, zakvašc-no s krivico, često zatrjevala, da nikoli ni bila posebno srečna in da jo je življenje teplo, odkar se je pričela zavedati, da je čJovek. Toda, ko sem bit še otrok, nisem vedel, kaj je trpljenje, četudi je bila mati uboga, zmerom je le še imela kaj, s čemer mi je znala odkupiti solze i/-oči. Iz srca je izruvala lepo, toplo besedo in mi je z njo ogrela srce. Podarila mi je nasmeh, da sem pozabil na solze in krivico, ki me jc prignala v njeno naročje.
Zdaj je travnik pod mojim oknom prazen. Pozabil sem že na materin nasmeh Tako daleč, daleč nazaj je že vse to! — Sonce se je skrilo, vse gluho in mirno je na travniku pod mojim oknom, le tu pa tam še zacvrkuta samotna vrabulja, kf se stiska pod napuščem in skriva pred mrzlim dihom jtsenske burje. Sam sem v mrzli, pusti sobi in zaman postajam pri oknu, da bi pričakal otrok. Pogrešam iih, vse od naimanišega do največiega id so se poleti kopali v soncu, se lovil in v nenehnih teneticiinh obmetavali s cestnim prahom. Nikoli iih niso mogte matere priklicati domov, šele, ko so se rlakotili. so odšli. Potlei slišal, kako so i'h matere oštevale. Brž so jih nasitile in nagnale spat.
Pri nas je zdaj dolgočasje v gosteh. Odkar se je sonce skrilo, so gozdovi kar naprej ,in naprej pregmjeni z gosto, sivo meglo. Le redkokdaj se šele proti opoldnevu vzdramijo polja za nekaj trenutkov. Preko Roga ali Slovenskega hriba potegnejo tene, poznojesenske sapice; takrat se tu pa tam izza kopuč nadušljive, vlažne sivine prikaže drevo, ki sameva sredi mrtvega polja. Z njegovega vrha, ki sili z golimi, črnimi vejami v zrak, se odtrga vrana in se krakajoč spusti proti daljnim gozdovom, kjer utone v brezoblično gmoto megle.
Mrtev čas je. Le mrzla burja, ki brije preko vlažnih streh v vasi, prinaša malo življenja. Kadar pritečejo zjutraj otroci v šolo in bosi postavajo pred zaprtimi vrati mrzle, mrzke stavbe ter prezebajoč kriče, takrat je še najbolj veselo. Toda še za to veselje, ki bi mi ga moralo vzbuditi vpitje otrok, sem prikrajšan. Otroci so bosi, od mraza šklepečejo, mnogi so odšli v šolo brez zajtrka, brez tople hrane; vem, da kriče bolj iz jezljive razposajenosti in nezavedno ihte kakor iz gole otročje prešernosti. Sam ne vem, kako je s to stvarjo, mogoče me oči varajo, toda kadar koli pogledam od blizu v obraz kateremu koli otroku, se zgrozim Nikjer ne vidim več mladega ognja v očeh, nikjer ni tiste mladosti v obrazih, kii sem jo v toplih poletnih dneh srečaval na vsak korak, vsi obrazi otrok so sivi, brezkrvni, z ugaslo lučjo v očeh; zdi se mi, kakor da bi srečaval same starce...
Zato se najraje skrivam v svoji sobi, da ne srečavam otrok, ki jih jc tisočkrat prekleti čas ogoljufal za mladost. Pri oknu postajam in strmim po cele dolge ure v Slovenski hrib, kjer se gnetejo gole bukve, kakor črni brezposelni ogljarjL Nemir se plazi v moje srce. Tisti nemir, ki se pritihotapi iznenada in se v kratkih jesenskih dneh vriva v človeka počasi in prihuljeno. Tako.prihuljeno se zunaj vlečejo megle in sejejo bolezen med gladne in prezeble ljudi.
Pri nas je dosti ta<kšnih ljudi. Vsak dan
Otroci so zdaj v izbah, kjer se zdolgočaseni naslanjajo na umazane okenske šipe in zdehajo in pričakujejo, kdaj se im bo nasmehnilo sonce. Ono pa se visoko nekje nad kopučami vlažne megle vozi po nebesu in se malo meni za hrepenenje otrok.
Včasih le zaslišim jok v tej ali oni bajti. Najbrž otroci sitnarijo iz samega dolgočasja, ker ni sonca, da bi mogli ven. Kar naprej so lačni, ker ni sonca. Kar naprej hočejo kruha; matere pa so jezljive in jim mesto kruha, ki ga nimajo, dajejo ploho ostrih besed in jih pode izpod nog. Takrat vselej slišim jokanje v bajtah naše vasi/
Včeraj je prišel mali Usnikov Toma-žek prezgodaj v šolo. Ni bilo še poldan, on pa jc že prišel v razred, kjer so še dopoldanski šolarji sedeli. Brž je zaprl vrata. Hrupen krohot ga ie spremljal, ko je bežal pred šolo. Tamkaj je zmrznjen postajal in se tresel kakor prezebel vrabček. Poklical sem ga k sebi.
»Pa si prezgodaj prišel, Tomažek«, sem se mu nasmehnil in mu dal kos kruha.
»Ah, naj«, je odvrnil. »Mama doma joka, očka pa jo zmerja.«
»Pa si kaj jedel?«
Ni mi odgovoril. Zagrizel je Jačne zobe v kruh in hitel jesti, da so se mu sline cedile po umazani bradici. Ugani! sem, da ta dan še ni jedel.
Sam hudič me je zmotil, da sem ob njem pričel podoživljati svojo mladost in ga vprašal, česar bi ne smel.
»Kaj pa Miklavž?« sem kar tja v en dan spregovoril, misleč, da morain z otrokom govoriti o Miklavžu, če hočem biti še iaz otročji. »Ali te je kai obiskal?«
»Miklavž?« se je zasledal vame in grižljaj mu je obstal nekie sredi grla. — »Ali mislite, da sem tako neumen, da veriamem v Miklavža? Miklavža so si izmislili bogati liudie za svoje otroke. Plin, sai Miklavža sploh ni.<;
Pogledal sem natančneic v nie^ov obraz: niti kapljice krvi nisem zasledi' v sivih licih.
»Aia. d^inos že ne tjrem v šolo«, ie čez '"ns deial. »Kar tukaile bom ostal ori vas. p-iH vas imam. ker ste mi Hnif kruha.«
*Pa ostani«, sem se vdal.
Tisto popoldne, ko sva s Tomažkom
sama sedela v sobici, se mi je življenje brezobzirno režalo v obraz s svojim mrzlim, surovim smehom; Tomažek je govoril, kakor da bi mu bilo šestnajst let.
»Pa zakaj očka kriči?« sem nazadnje vprašal.
»Hm, mama je rekla, da bo zdaj kmalu Božič in da bi rada kruh spekla. Pa nima moke. Očka je pa hud, ker nima c^ela, pa na mamo kriči, ker j.i ne more kupiti moke. Veste, lani za Božič smo pa jedli kruh ...«
Mrak je že legal na zemljo, ko me je Tomažek zapustil. Zvečer sem odprl okno. Iz bližnje cerkve je prihajalo v mojo sobico petje. Cerkvene pevke so se vadile za Sveti večer. Visok, vriskajoč glas prevpil vse druge:
»Slava Bogu na višavi..
Na koncu vasi je taisti čas v mali bajti kričal Tomažkov oče. Prisluhnil sem.
»Prekleto življenje! Izginite, da vas ne vidim! Izginite! Vse vas bom podavil-Poklal vas bom! Poklal!« ...
Pritekli so^ sosedje in zvezali starega Usnika. Drugi dan so po vasi govorili, da je znorel. Poslali so po zdravnika. Kd je odhajal od Usnika, sem se približa' njegovemu vozu.
»Povejte mi, dragi doktor, ali je res hudo z njim?«
»Z Usnikom?« žalosten nasmeh je prc." letel njegov obraz. »Ne, znorel pač ni, kakor opletajo babe. Ampak tudi enega samega krompirja nima v bajti. Pa scaen1 otrok... Nekaj bo treba storiti zanj, ne" kaj bo treba storiti...« je zam*mljai 1,1 se pognal na voz.
»Slabo vreme imamo, dragi doktor.« Nakremžil se je:
»Da, da, sonce se je skrilo...« Voznik je pognal konja. Sam sem osta ored baito starega Usnika, do gleznte^ pogreznien v cestno blato. Rad bi se Pvr_c' stopil, da bi odšel v bajto k jokaiocu» otrokom. Po vsem telesu sem drgetal, četudi nisem čutil mraza. Kolena so
da nisem mogel napraviti niti
Na dolenjem koncu vasi se je iz kier je stanovala prva cerkvena pev« ’ razlival po vasi visok Mas:	_	,	,	m
»Slava Boiru na višavi in mir lju«e na zemlji, ki so dobre volje...«
Gospodarstvo
Se o grozdju za zobanie
Ali ga nam primanjkuje ali preobiluje?
Trgatev je že daleč za nami in smo sredi bele zime, pa govorimo o grozdju za zobanje! Nič zato. Kmalu bomo videli, da je baš zdaj pravi čas za' take pomenke. Kdor se namreč pripravlja na obnovo svoje gorice, razmišlja najlažje pozimi, kako naj to in ono uredi, da bi imel od svojega dela in truda čim več trajne koristi in veselja. Odločilne važnosti pri tem je med drugim, kaj naj sAdi.
Vsi želimo in zahtevamo več grozdja za zobanje. Ugibajo, koliko bi ga mogli izvoziti v tujino, ako bi ga imeli dovolj. Ker pa ga je premalo, je treba trsne vrstne, ki rode grozdje za zobanje, čim bolj razmnožiti. Torej sadimo ustrezne trsne vrste! Tako mnogi govorijo in učijo.
Mi smo nekoliko drugačnega mnenja. Najboljše gorice v Sloveniji dado v dobrih letih odlično grozdje za napravo najboljšega jugoslovanskega vina, torej — recimo — izvrstno vinsko grozdje, pa tudi dobro grozdje za zobanje. Slovensko grozdje za zobanje lahko služi v prvi vrsti za potrošek doma, za izvoz pa mnogo manj, ker v tujini ne bi zdržalo tekme z grozdjem od drugod. Saj vidimo in vemo, kako že smederevsko grozdje močno tekmuje z našim celo na slovenskem trgu, tako rekoč sredi naših goric. Zakaj? Zato, ker je lepše in slajše ko naše. S tujimi vrstami pa bi ne bilo pri nas nič pravega. Nekaj podobnega je pri češplji: slovenska, češpjja se ne more nikdar kosati z bosensko ati srbsko češpljo. Zakon narave je pač tak ...
Od vseh vrst grozdja za zobanje je v Sloveniji najbolj važna in najbolj razširjena žlahtnina, rdeča in bela, tudi muškatna. Zasajali so jo že v davnih časih ne toliko za zobanje, kakor za mešanje z izrazitimi vinskimi vrstami, ki so kako leto same zase preveč kisle, žlahtnina daje namreč sicer precej šibko, obenem pa bolj milo, manj kislo vino, kakor naše običajne, čeprav drugače mnogo boljše vinske vrste zlasti v kakovostno slabih letih.
Poleg žlahtnine imamo povsod najrazličnejših drugih vrst grozdja' za zobanje, ki pa gredo skoraj prav vse v prešo. Naj naštejemo samo nekatere: razni muškati, rani rdeči veltlinec, moravna ali siva por-trghlka, črna portugalka, kavčina itd. Teh je resnično mnogo po naših goricah.
V	poslednjem času uvažajo k nam in razmnožujejo neke tuje vrste, ki pa o njih nlkdo ne ve, kaj bo iz njih čez nekoliko let. Tuje trsne vrste se namreč kaj rade izprevržejo, da jih ne spoznaš več za to,
kar so bile in dajale v svoji pravi domovini.
Izkustvo nam pove, da nobeno, niti najboljše grozdje za zobanje ne daje dobrega vina. Ako bi slovenski vinarji take trsne vrste jako razmnožili, dokler ne vemo z grozdjem kam, bi dobroto slovenskega vina poslabšali, da bi ga še težje vnovčevali ko doslej. Za našo kakovostno proizvodnjo bi bilo koristno, da bi domače grozdje za zobanje služilo svoji pravi svrhi in da bi ga čim manj prišlo v prešo za napravo vina. Za domači grozdni trg — saj prav za prav samo zanj prihaja za enkrat v poštev — ga imamo več ko dovolj v nedogled. Zato smo že od nekdaj mnenja, da naj navdan ne razmnožujemo takih groznih vrst, ki zanje ne vemo, kaj in kam z njimi.
Slovenija ima približno 25.000 ha goric. Previdno računajmo, da je le kakih
10	odst., to je 2500 ha zasajenih s trsjern, ki rodi grozdje za zobanje. Prav tako previdno računajmo, da zraste na ha samo 2000 kg res lepega grozdja za zobanje, torej na 2500 ha samo 5,000.000 kg takega grozdja. To bi bilo nekako 4 kg na vsakega slovenskega človeka. Zdaj pa vprašamo: Kdaj bomo uspeli z »grozdno akcijo« toliko, da bi vsak naš človek pozobal letno povprečno 4 kg lepega grozdja? Pa če bi ga polovico manj ali še manj pridelali, bi ga še vedno preobi-lovalo. Slovencem grozdja za zobanje vobče ne more nikoli zmanjkati, ker bi ga lahko kmalu razmnožili, ako bi nastala taka potreba. Samo da bi ga slovenski vinar rajši dal iz rok za pravo svrho, namesto samo za prešo!
Iz povedanega zaključujemo:
1. Predvsem je treba urediti domači grozdni trg.
2. Tudi izvoz slovenskega grozdja za zobanje je treba po možnosti pospeševati.
3. Splošna znatna pomnožitev grozdja za zobanje ni potrebna, ker bi lahko hudo kvarila žlahtno vinarstvo. Najbolj umestna pa je kolikor mogoče blizu več-iih potrošnih središč, zdravilišč in letovišč.
4. Maribor naj postane »Slovenski Me-ran«!
Pri nas je stvar takale:
Grozdja za zobanje na trgu primanjkuje, v goricah pa ga preobiluje. To — in pa splošne gospodarske razmere — je treba smotrno izravnati, pa ga bo mogla vsaka slovenska driižlnh redno uživati tudi še o božičnih in novoletnih praznikih.
A. ž.
1935	1938
21.919.5	33.460
9.866,5	13.565
43.618	42.301
10.559,5	14.745,5
3.979,5	4.165
829,5	385
18.784,5	22.134
4.952,5	8.750
5.047	6.250
126.035	147.945
Kriza na pšeničnem tržišču
Gol^slučaj je hotel, da smo naše silno dobre žetve iz 1. 1936. in 1937. ugodno vnovčili, zakaj prav takrat so bile letine drugod po svetu globoko pod normalo, kar so povzročile y, glavnem vremenske katastrofe. Radi teh nenadnih in neobir čajnih prilik je na primer v Liverpoolu Poskočila pšenična pena od 136 dinarjev v juliju T936 na 205 dinarjev v aprilu leta 1937.
Ta ugodna prodaja naše; pšenice "ie vzbudila v naši nepoučeni javnosti, mnenje, da je naše pšenično vprašanje dokonč no rešeno. Toda stvar ni tako enostavna, kajti po dveh letih ugodnih cen, je prodajna vrednost pšenice letos zopet padla. Zato si je treba zastaviti vprašanja: Kje so vzroki? Zakaj se ne morejo usta-liti pšenične cene? Kam vodi pot trgovine s pšenico?
To so važna vprašanja, ki zadevajo na-ke življenjske razmer^, našo žitno produkcijo. Zato je potrebno to obširnejše razčleniti in prikazati stanje stvari, kakršno je.
Naraščanje cen žitaric je na svetovnih tržiščih že zdavnaj prenehalo, prav tako, kakor so prestali vzroki, ki so to začasno dviganje sprožili. Danes imamo na- svetu *°Pet takšno nadprodukcijo, kakršna -je “Ha pred Svetovno depresijo v letih 1929. "^1933.	*	‘	.*■»
Sedanja kriza pšenice je nastopila vsled Povečanja zasajenega zemlišča, kar je Povzročila vse obširnejša mehanizacija kmetijskih obratov. Ta mehanizacija se s'ri tudi že med srednjimi in malimi posestvi p0 zaslugi iznajdb in uporabljanja novega tipa malih poljedelskih strojev.
_ Sicer letos ni bilD nadnormalno visokih žetev, pa so vendar zaloge žita ogromno narastle. To je pripisati že prei omenjenemu povečanju z žitaricami zasejanih zemljišč’. Pšenična polja so se razširila za okroglo 10 odstotkov od povprečnega stanja v letu 1932-36! In žetev s teh polj ni bilo lahko vnovčiti, kajti letos ni bilo
vremenskih katastrof v deželah-žitnicah, vojne zaloge pa so se napolnile že lani in še prej. Tako imamo letos kot posledico normalne svetovne žetve ..cene, ki se gibljejo med 50 in 80 dinarjev za stot. Te cene niso sposobne kriti stroškov produkcije niti v deželah z mehaniziranimi kmetskimi obrati, a kaj da bi zadostovale za rentabilnost naše primitivne proizvodnje!
Toda padanje cen se ne misli še ustaviti. O tem nas bodo najbolj prepričali podatki o proizvodnji, pšenice v ngjvaž.-nejših deželah-žitarjeah (v milijonih kg).
Zdr. ameriške države Kanada
Evrop. države-uvoz.
Evrop. države-izvoz.
Severna Afrika Južna Afrika Azija Argentina Avstralija
Ves svet brez Rusije in Kitajske Proizvodnja pšenice v letu .1938. je bila za 14 milijard kilogramov večja od one, v letu 1937. Ker ni računati na povečan nakup, se bodo zaloge pšenice še povečale in bodo dosegle v juniju 1939 skoraj ono višino, ki so jo imele pred gospodarskim polomom v letih 1929—38.
Ugodno konjunkturo pšenice iz 1936. in 1937. leta je torej zlomilo zvišanje proizvodnje, ki ne gre na rovaš slučajno ugodne letine, marveč na račun povečania pšeničnih polj. Potemtakem je že letošnja normalna žetev dala mnogo večje zalog:, kakor, pa so potrebne za prodajo na trgu. Kaj bi bilo šele v slučaju, ko bi bila že-> tev v slučajno ugodnih vremenskih razmerah nadnormalna?
Naš kmetovalec še ne občuti vse teže pšenične krize, kajti on dobiva za svojo pšenico cene, ki so za 180 odstotkov večje od svetovnih cen. Naše notranje cene so torej drugačne kakor zunanie. Da bi ostale notranje cene na tisti višini, ki je potrebna za kritje proizvajalnih stroškov, se kupuje žetveni presežek namenjen za izvoz, po teh »notranoh« cenah, dočim se izvaža po mnooo nižifh cenah. Tako dc-laio Z. A. D.. Kanada, Avstralija, Romu,-' niia, Madžarska, Franciia Ih dnme.' Razliko nTača državna zaiečTnica. Mi plačujemo to razliko s preferencijalom, t. j. z
vsotami, ki nam jih plačajo zemlje, s katerimi imamo Rosebne pogodbe. Te zemlje nam plačujejo prefereneijale.. za iu$e kmetijske presežke, mj pa. kupujemo : zameno od njih industrijsko, blago, ki bi ga morali dobiti drugje mnogo ceneje in, ki bi ga lahko tudi sami pridelali! To po-menja, da plača razliko zopet in zopet naša državna zajednica. To pa pomeni nadalje, da prodajamo v inozemstvo pšenico po ceni, ki ne krije niti polovico stroš kov proizvodnje in torej drugo polovic i stroškov kmetske proizvodnje enostavno poklanjamo. Kakor mi, tako tudi drugi’ To je vsekakor nesmisel današnje svetovne gospodarske politike, ki se ne bo mogel vzdržati. Kakršno je sedaj stanje stvari, bi bila edina rešitev, zmanjšanje z žitaricami zasejanih zemljišč, To zože-vanje žitnih polj pa bi morali izvršiti lastniki velikih »kirietskilr« obratov, zakaj nva
li	proizvajalci delajo zato, da žive, ne pa radi zaslužka. Toda na omejitve velikih bomo lahko čakali .celo večnost.
Ni še tako dolgo, ko je izdala naša dr-žava 400 milijonov dinarjev zato, da bi obdržala pšenične cene na primerni višini. Toda vprašanje je, kolikokrat bi' itii to zmogli! Tudi preventivne mere z graditvijo silosov ne bodo trajno Učinkovite. Pri nas bi bilo potrebno v prvi vrsti racionalizirati proizvodnjo pšenice, tako da se bodo stroški zmanjšali in, da bo pridelek odgovarjal domačim potrebam, v izogib prevelikih izvoznih presežkov. Pri celi stvari pa bo seveda najvažnejše to, da^e dvigne kupna moč prebivalstva, kajti na tem prav za prav šepa vsa trgovina k pšenico. Ko bo delovni človek zmožen kupovati žito, kruh, se ne bo treba nikdar več bati nadprodukcije in slabih cen pšenice!
Er.
NASE TRZISCE IN CENE
Goveja živina: voli 3—(i din; biki za klanje 3—4.25 din; plemenski 6—7 din; krave 3—3.25 din; telice in junčki 4—5 din; teleta 5—7.50 din.
Svinje: plemenske svinje 3—4 mesece stare 220—;270 din; 5—,7 mesecev 315—420 din; 8—10 mesecev 500—580 (v Mariboru);,,pr-, šutarji 6.50—9.50 din za kg.
Lesni izvoz
»Gozdarski vestnik« prinaša v svoji zadnji številki med drugim zanimivim gradivom razpredelnice o izvozu slovenskega lesa, Ker je to prvič pri nas, da se skuša ugotoviti statistično in podrobno, kam gre naš les in ker vemo, da je tudi med našimi čitatelji mnogo takih, ki se za to zanimajo, smo z dovoljenjem gospoda urednika ponatisnili eno izmed tabel. Drugb, ki jo izpopolnjuje, ker nam pokaže naš izvoz v posamezne banovine, posebno v Savsko, pri kateri so všete tudi mnoge pošiljatve v inozemstvo (prekomorske), pa prinesemo prihodnjič.
GOSPODARSKE VESTI
Za vinogradnike važen odlok upravnega sodišča državnega sveta. Zakon o državni trošarini, ki je izšel v aprilu leta 1932. ima določilo, da so vinogradniki oproščeni plačevanja trošarine in pristojbin od vina lastnega pridelka iz lastnih vinogradov. Pri razlagi zakona pa so nastali spori, ali velja ta oprostitev tudi za plačevanje občinske (mestne) trošarine.
Upravno sodišče v Zagrebu in za njim dr žavni svet sta’v neki pravdi, ki jo je imela osješka mestna občina, razsodili, da vinogradniki niso dolžni plačevati tudi občinskih trošarin. Mestna občina osješka bo morala vrniti poedinim vinogradnikom nepravilno izterjano trošarino v znesku nad 700.000 din.
^ Lesna industrija zahteva, da ji utora Narodna banka, za izvoz v Anglijo plačati polno vrednost za dobljene funte. Doslej so morali lesni izvozniki ponuditi banki eno četrtino prejetih funtov po tečaju 205 dinarjev za en funt.
★	Kontrola uvoza iz neklirinških držav, takih, katerim se plačujejo računi z devizami, se z novim letom poostri in nekoliko razširi. Doslej se je kontrola nanašala le na 40 predmetov, sedaj pa bo to število precej večje. Uvoz se s tem ne bo zmanjšal.
*• Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ki zaposluje sedaj nad 2000 delavcev in je največjega gospodarskega pomena za;;vso Gorenjsko, je zaposlenih že 120 veteranov, to je takih, ki tam deia-jo nepretrgoma že najmanj 40 let. Nekaj jih je pri podjetju v službi že 60 do 63 let.
Mož peresa.
»No, kako je prijatelj, kako živiš?« »Hvala, še nekako gre. Zdaj živini od svojega peresa.«
»Si postal pisatelj?«
»To ne, ampak zdaj pišem svojim znancem
za posojila.« .
Lesni Izvoz iz Slovenije v inozentlvo lela 1936.'*)
	rt							Madžarska 1	rt< •	"T" 5/3 c	• *			O ¥*■ 1 ■ (Sl J*
Vrsta blaga	Albanij:	Anglija	Avstrija	C. S. R.	0 1 U to	Grčija	Italija '		Nemčij;	C o N £ k	Poljska	Švica	Turčija	. %s X O a *—*
			v tonah											
hlodi	—	—	829	—	—	—	529	750	325	—	—	,524	—	2687
orehovi hlodi	—	—	284	—			32	—	764	_ .		175	—.	1219
tesan les	—	—	—	—	—	387	12184	4707	—	—	■ —	■ —	. —	17578
železniški pragovi	_	—	4261	—	—	—	—	455	15	—	■ —	29	...—	4760.
doge	■ —	—	148	— '•	—	—	—	—	204	—		****- '		352
drva	—			—		■ — '	434	■ -	—		V—2.			434
smrekova skorja	—		90	—	—	'	— '	—	—		" <_	'	— "	90
oglje	—	TU	245	'.	— '	—	—	—	— ''	—	* t.V'	•■irf		215
žagan les*	85	101	2116	402	35	766	18354	8746	0130	21	11	512	—	3707(5
orehove ddske	—	r*-.	05	54	—	—	-r -	—	477	.	ti?*'*	'TO	—	596
frizi	*—		354	14	—	—	—	—	209	—	—	15	—	583
parketi		—	406	15	—	—	—	—	627		—	88		1130
sodi	—	—	—	r	— ■'	—	6	— ■	—	—	■ — ..	—	—	, ...6.;
razni lesni izdelki	—	, —	20	— -	—	4	109	17	14		i’	— ■'	% ii •	"235 -
les za kopita		—	.134	_	—	—	a-	—	57	r —■	-r-	— ■	—j.	* - 191 -
čreslo	—	~	155		—	—	— ■	—	—	i —	— '	—r	—f ♦ z	155
celuloza	—	; —_	11	—	—	’ —		•	—	—	—	—	—	11
lesni ekstrakt	—	.	449	405	—	— ,	—	167	-		135	65	—	1221
Vsega skupaj	85	104	9322	950	35	1157	:i2iios	14842	9122	21	149	1168	tl	69184
*) V inozemstvo jc
savsko banovino.
Kulturna
Kai nam ima Cankar danes umetniško, kulturno in politiino povedati?
Ivan Cankar in slovensko učiteljstvo
hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!<: Slovensko delovno ljudstvo, slepo po kulturni dediščini takšnih »vzgojiteljev«, je letos 11. decembra vredno proslavilo smrt Ivana Cankarja in smrt kulturne zapuščine tega velikega pisatelja in bori-telja za lepši obraz naše vasi, ki je natanko na ta dan pred 20 leti razočaran odšel od nas; razočaran odšel od tistih kulturnih voditeljev slovenskega naroda, katerih delo se še vedno afirmira v pe hanju »za narodov blagor« ...
Prerok je odšel. In »kar je ostalo, je
K Cankarjevi anketi našega lista smo doslej objavili že več pomembnih odgovorov naših mladih literatov. Danes prinašamo odgovor, ki ga je prispeval za naš list pisatelj
LOJZE ZUPANC,
ki je učitelj in je zato povsem razumljivo, da je strnil svoj odgovor o vplivu Ivana Cankarja na današnje umetniško, kulturno in politično življenje Slovencev na delo slovenskega učiteljstva, ki je našlo že v spisih in dramah Ivana Cankarja tolikšen odmev, kakršnega ne zasledimo pri nobenem poznejšem slovenskem pisatelju. Lojze Zupanc je mladinski pisatelj in zbiralec belokrajinskih narodnih pripovedk, napisal je že več ljudskih povesti, daljše njegovo delo (»Tretji rod«) je letos izdala Vodnikova družba, kot feljtonist pa je znan čitateljem »Edinosti«.
»Moje prvo srečanje z Ivanom Cankarjem je bilo bolj mučno ko močno. Med knjigami dvomljive vrednosti in napete vsebine, kakor »Strah na Sokolskem gradu;-, »Živa pokopana«, ki jih je mati skrivala pred menoj, sem nekega dne našel Cankarjevo ljubezensko pravljico »Milan in Milena«. Takrat mi je bilo štirinajst let. Smrekarjeva naslovna vinjeta ml je pognala vso kri v glavo, še danes ne vem, kaj me je v tistih pubertetnih dneh bolj vznemirilo: ali Smrekarjeva vinjeta ali zgodba o Milanu in Mileni, ki^sem jo na skrivaj prečital. Ko sem prečital prvo Cankarjevo knjigo, sem bil kakor obseden. Stikal sem po knjižnicah in antikva-rijatu, hlastno sem prebiral vse, kar sem m'ogel na slepo izbero dobiti in kar je n "pisal Cankar. Nečesa pa se še danes ne morem otresti: tistega trepeta in ognja,
'■i me je zajel v trenutku, ko sem prvič vzel v roke Cankarjevo knjigo. Kajti, kadarkoli sem sc pozneje,-v najgrenkejših urah svojega preganjanega življenja zatekel k Cankarju, vselej me je lepota njegovega jezika podredila, da sem ves v dvomu obstal pred vprašanji: »Ali se sploh ■ c izplača pisati, zdaj, ko nam je Cankar Povedal že vse, kar je in kar še danes dači'slovenskega človeka? Ali nam ni on že davno pokazal ogledalo pred obraz, v katerem smo zagledali vso gnilobo ;n zlagano življenje v tej dolini šentflorjanski'3 Ali smo se od njegove smrti pa do danes pomaknili samo za en korak naprej iz zablod, ki jih je on bičal?
Groteskno je bilo slovensko malomeščansko življenje v času, ko je Cankar delal, trpel in umrl za svobodo našega jezika in naše pesmi, še bolj groteskno ie danes, ko je težko najti poštenega slovenskega človeka, ki bi bil pripravljen tako brezkompromisno trpeti za idejo, kakor je trpel Ivan Cankar. Koliko jih je še danes, ki bi morali biti po svojem poganstvu vodniki svojemu ljudstvu, uči-- c 1 ji svojim, v temi tavajočim bratom in ki bi bili v tem prečudnem času, ko zmagujeta v svetu laž in krivica, pripravljeni i vneti za idejo? Za tisto, ki je skrita na lino srca? Kdo se še ni prodal? Sloven r-em manjka list, ki bi mu bilo »Gospo dična Cizara« ime, kakor je že Cankar dejal. Mnogo listov imamo, pravcato poplavo tiskanega papirja, toda »Gospodične Cizare« le še nimamo, ki bi odkritosrčno objavila odkritosrčne odgovore na ta vprašanja.
Tisti, ki je dejal, da mora vsak duhov _ nik sleherni dan prečitati po nekaj_ strani d revirja, je prav mislil. Tisti, ki bi dejal, da slovenski učitelji nimajo takšnega brevirja«, bi sc zlagal. Imajo ga. Le či-1 njo ga ne, vsaj mnogi ne, ker je resnica,, čista resnica v njem zapisana. Resni-■ a v oči bode! To je že star pregovor. Cankar, ki je slovenskemu učitelju spisal brevir, mu je vzdel ime: »Hlapci«.
Nikoli nista bila slovenski učitelj in slovensko delovno ljudstvo tako usodno porezana, kakor sta prav danes. Ako bi imelo slovensko ljudstvo že v času kmetskih puntov svoje učitelje, bi se že tedaj okazal njih pravi obraz in njih prava •rednost. Bila je in ostane resnica, da so bili Kalandri prej tu kakor učitelji, ko so se za resnico in pravico svojega ljudstva borili. Kdo bo poslej prvi? Učitelj Jerman ali kovač Kalander? »Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne Cilar!« Naše ljudstvo so v preteklosti večinoma vzgajali ljudje, ki so vzdihovali: Naprednjaštvo je dobro, nazadnjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piske iaz nisem za mučeništvo ...« jo ljudstvo se je navadilo trpljenja, kakor berač mraza, če bi danes prišel Cankar med nas, bi znova .vzkliknil: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za
bila smrdljiva drhal, In mi smo vnuki svojih dedov«. —
Hej, Kalander, ali se še spomniš, kaj ti je dejal Jerman? »Daj mi roko! Za dve moji je. Ta roka bo kovala svet!«
Kadarkoli se še danes srečam z Ivanom Cankarjem, mi je mučno pri srcu. Sam ne vem, kaj me bolj vznemirja; ali njegova borba za prepričanje in popolno žrtvovanje za umetnost, kateri je služil ali polemike, ki jih z nasmehom čitam v revijah, ki sc kregajo, ali je bit Cankar socialist ali ne. Cankarjev psihološko dograjeni lik učitelja Jermana je znan vsemu slovenskemu učiteljstvu. In vendar je problem »Goličave«, okoli katerega__se še danes vrti življenje slovenskega učitelja, še zmerom aktualen. Po čigavi krivdi Koliko je danes slovenskih učiteljev, ki bi zavestno sledili Jermanu? Kadar bodo vsi, takrat bo Cankar zmagoval ne samo v slovenski knjigi, ampak tudi v slovenskem življenju, kateremu je s srčno krvjo pisal postave.
Razstava mariborskih likovnih umetnikov v Beli unionski dvorani od 8. do 24. dec.
štirje slikarji in en kipar, ki so razstavili nekaj več kakor 50 del so pač glavni predstavniki mariborske likovne umetnosti in je njihova vsakoletna razstava tudi nekakšen prerez mariborskih prizadevanj na tem področju.
Preden pričnemo naša razglabljanja, moramo povedati, da je prostor, v katerem se razstava vrši, skrajno neugoden; ne le zato, ker je tako mal in razstav-ljalci niso mogli pokazati mnogih del ter so morali, kakor je bilo slišati, radi ozko omejenega prostora tudi nekaj del zavrniti, ampak predvsem radi skrajno neugodne svetlobe, ki dovoljuje prav za prav le nekaj ur dnevno opazovanje pri naravni luči in še celo ta ponekod neprijetno blešči. Res skrajni čas je, da dobijo naši umetniki dostojno streho, kakor je pravilno na otvoritvi poudaril gosp. R. Rehar.
Kake enotne struje, ki bi družila vse te umetnike, se ne da zaslediti. Vsak izmed njih gre za svojimi osebnimi umetniškimi cilji in skuša doseči svojstven slog, ki je često bistveno različen in nasproten od sloga in ciljev, ki jih zagovarja njegov tovariš. Tega ali onega utegne ta neenotnost morda motiti.
Karel J i r a k je tokrat razstavil samo pokrajine, ki pa se že deloma oddaljujejo od načina, kakor ga še zasledimo v njegovih prejšnjih delih. Prav je, da nam je pokazal še enkrat svoj »Most čez Vipavo«, ki je na zadnji reprezentativni razstavi vzbudil upravičeno pozornost. Zdi sc pa, da je med njegovimi novejšimi deli in tem »Mostom« že precejšnja razlika. Zanimivo je, da je njegova nova pokrajina nekako bolj živa;' osebe, ki jo poživljajo, pač niso le slučajne. Ne gre tu le za idiličnost, kakor jo n. pr. izraza ■Jesenska krajina« s pastirjem in živino; v olju »Odmor« se povzpjie do prave figuralne kompozicije, ki že ni več zgolj oblikoven, ampak tudi snoven problem. In prav ta premaknitev težišča od zgolj oblikovnega proti snovnemu — ne da bi se radi tega še preveč oddaljil od čistega slikarstva, se mi zdi značilna za njega m deloma tudi za Mušiča na tej razstavi. Tehnično je treba poudariti njegov živa: hni temperament, ki z drznimi potezanr nanaša same sveže, človek bi najraje dejal umite barve na platno.
Tudi Zoran Mušič sc je od zadnje razstave premaknil. Posebno značilne v tem smislu so njegove »Tovarne« m »Kamnica#. Z njemu lastno hladnostjo ze-lenih, sivozelenih, motnoriavih »umazanih« barv mu uspejo veliki sugestivn učinki, ki segajo že daleč v snovno, kar — vsaj zdi se tako — se vedno »načelno« in programatično odklanja. Seveda pa bi
bilo še preuranjeno imenovati njegove »Tovarne« socialen motiv. Mušiča se vedno najbolj zanima vprašanje »kako?« in »kaj?« le v toliko, kolikor more z izbiro motiva zadostiti nekemu prav svojskemu razpoloženju, oziroma načinu. Razstavil je tudi dve planinski pokrajini in tri portrete. Portreti so zvesti in našemu meščanstvu zelo ugajajo.
Ivan Kos ima v svojih pokrajinah mnogo, mnogo svetlobe, zrak je prozoren kakor pri impresionistih, barve žive in tople, linije mehke in zabrisane. Kosov razvoj gre, kakor kažejo zadnje razstave, vedno bolj proti čistemu slikarstvu. Naj-izraziteiše se to vidi v njegovem akvarelu »Mak«, ki bi ga človek pac težko prisodil Kosu. Njegov portret »Deklica« je tipično »kosovski«: miren, psihološko poglobljen, vase obrnjen izraz, tako miren, da se bo temu ali onemu zdel naravnost mrtev. Prisrčna je njegova risba »Otrok spi«. Oba linoreza, ki ju je razstavil, nam ga kažeta kot močnega grafika, posebno efektni rdeči »Iz Verone«, škoda, da.se Kos grafiki še bolj ne posveča, na tem področju bi gotovo marsikoga prekosil.
Najmlaiši med razstavljajočimi je Maks Kavčič. Najbolj neprisiljeno svojski. Priznati je treba, da je Kavčič že zelo zgodaj dosegel neko osebno noto, naj omenim le njegova, vedno nekam težka obzorja in tisto motno melanholično kopreno, ki je razpeta preko vsake njegove slike. Iz vseh njegovih slik veje neka, človek bi dejal, sentimentalnost in romantika. Značilna zanj je tista sita rja-vorumena barva, ki posebno v olju »Ka-stel stari« vpliva izredno monotono, sko-10 žalostno. Vse njegove slike so nekako mirne (»Tihožitje«, »Na Marjanu«). Vsekakor je zanimivo, kako sc bo Kavčič še razvijal.
Poleg teh slikarjev je razstavljal tudi kipar Fran Ravnikar. Njegov bron »Dekle«, ki je zamišfjen kot^dekorativna figura za Ljudsko samopomoč, ima veliko res dekorativnih momentov, ki bodo gotovo vplivali. Dojemanje sveta je kakor se vidi na tej skulpturi zelo čustveno, skoro prečustveno za današnji čas in za umetniško panogo, ki si jo je bil izbral. Ostalo, kar je razstavil, nam ne more dati prave slike o njegovem delu. Zdi se, da ima mnogo smisla za dekorativnost, dovoli značilno, da je razstavil tudi konkurenčne osnutke za kovance.
V splošnem ie razstava mariborskih likovnih umetnikov zelo zanimiva, ker nam jih kaže po večini na razvojnih prelomnicah, v kolikor se d_a_ to na podlagi razstavljenih del ugotoviti in — prerokovati.	fad.
leži v.prvi vrsti v razliki, ki jo je ustvaril narava sama in ki je zato nespremen j va. Ta naravna različnost obeh spolov je I postala za ženo usodna predvsem zaraa poudarka, ki ga je na to naravno različnost vedno jx>laga družba s svojo ditvijo.«
Kar sc' tiče napotkov, ki jih daje a -torica, pa jih mora vsakdo, ki ne s -glaša z raznimi reakcionarnimi doktrina mi našega časa, dati prav.
Takole pravi:	...	.- „!nP
»Pot, ki vodi do izboljšanja zenm-usode, ne vodi le preko borbe za enakopravnost spolov, marveč predvsem preko borbe za socialno enakopravnost vseh ljudi 'v družbo, ki ne bo trpela izkoriščanja slabejšega po- močnejšem.«
K tem besedam nimamo ničesar vec zj pripomniti._________________________________ >d	1
Gospod profesor	.	.	'
je	vtaknil uro namesto v desni	v	levi	z ;	j ■
Med poukom hoče pogledati na njo, toda ni v desnem žepu..	.	.	•
»No, Janez, pojdi k meni na dom m nuPP nesi uro. Na nočni omarici leži. Pa da mi ostaneš cel dopoldne s šole!« Pri tem v	levi žep in pogleda na uro.	_
»Zdaj imamo deset. 0b pol	enajstih,	g	J>
da si nazaj I«	•	i
V gledališču.	..
Gospod režiser, Othela ne moremo igran-Črna pasta za čevlje nam je pošla.« »Rumeno imate?«
»Dal«
»Potem igramo Mikada.«	^
Angela Rodetova: Spol in usoda II.
in ogorčenje. Vse to seveda objektivne vrednosti knjige nikakor ne zmanjšuje. Saj imajo najboljše stvari najbolj ogorčene nasprotnike.
Ta ali oni bo sicer tu pa tam kaki ostri formulaciji ugovarjal, morda jih bo tudi nekaj med njimi, ki bodo videli tudi nekaj res napačnih trditev, jaz sem premalo strokovnjaka, da bi vse to natanko ugotavljal in kontroliral; gotovo pa je, da je mnenje avtorice iz ženskega stališča vseskozi upravičeno, še več: biti moramo vesel!, da se te stvari tudi pri nas enkrat odkrito obravnavajo in da se pomete s predsodki, ki nimajo drugih utemeljitev kakor reakcionarnost.
Kar je na knjigi tako dragoceno, je njen borbeni značaj in nek optimizem, ki kljub poznavanju vsega zla, ki ga mora žena v današnjem družabnem redu pretrpeti, zveni iz vse knjige. Osrednja misel
Del, ki bi obravnavala žensko vprašanje iz sociološkega, družbenega stalisca imamo Slovenci le malo. Kar imamo, je v prvi vrsti plod neumornega dela nekaterih redkih posameznic, med katerimi zavzema Angela Vodetova pač nesporno eno izmed prvih mest. že njeno prvo delo »Žena v sodobni družbi« je vzbudilo zasluženo pozornost. Delo, ki ga imamo sedaj pred nami pa predstavlja nekak sku pek vsega, kar bi morala žena o svojem položaju in o svojem življenju vedeti. <-e rečem »žena«, seveda ne izključujem moža, ki bi ga mogla ta knjiga tudi v marsičem poučiti. Seveda pa bom moral vzeti v račun, da je avtorica izredno odkritosrčna in da nikakor nima namena možem tiskati in zdi se, da bo prav ta odkritosrčnost, ki z njo obravnava avtorica težke prilike, s katerimi se ima žena danes boriti in krivdo moža ter današnjega
nes boriti in Krivao moza rer uctucjsu]>-j,“	.
družabnega reda, naredila knjigi mnoge vse knjige je izražena v neka, stavkih
^nvrv/nike Sai ie že nična prva knjiga I M) koncu knjige.
vzbudila pri marsikom veliko užaljenost' »Vzrok tej različnosti v usodi spolov
Povratek v preteklost
Pred nedavnim je neki nemški uradni učiteljski list priobčil določbo, po kateri sc zavaja v nemške šole dotičnega okrožja zopet telesna kazen. Enkrat dnevno sme kaznovati učitelj'učenca po lastnem premisleku, večkrat pa z dovoljenjem d|' rektorja šole; dekle pa sme kaznovati učitelj na temelju zdravniškega spričevala, iz katerega je razvidno, da učenki telesna kazen v zdravstvenem pogledu ne bo ško dovala. Vemo sicer, da se mnogi naši učitelji prav tako poslužujejo telesne kazni tudi brez takšne uradno dane pravice, kljub temu pa je omenjena uredba zanimiva zavoljo tega, ker tudi oficielno uvaja nekaj, kar se je v praksi sicer izvajalo, pa je bilo vendarle doslej oficielno prc' povedano. Novodobna vzgoja je namreč ostro in z vso.doslednostjo nastopila proti telesni kazni in dosegla, da je bila iz nove šole izvržena kot nepedagoško sredstvo.
Moderna vzgoja, ki je postavila nekakšen »kult otroka« v XX. stoletju, je naglasila potrebo po oblikovanju človekove osebnosti, ki bo očitovala razvoj _ vseh duševnih sposobnosti, samostojnost in samozavest. Te zahteve so bile reakcija na tkzv. staro šolo, ki se ni brigala za učenca, ampak predvsem za učno snov. Tako so nastale med »staro« in »novo« šolo naravnost diametralne nazorske razlike, ki so vključile v krog svojih problemov tudi vprašanje telesne kazni. Poprej Jc kaznoval učitelj po mili volji in brez ozira na to, ali je bila kazen upravičena ali ne, in ali je zdravju škodovala ali ne .»Šiba novo mašo poje!« je bilo načelo, ki je veljalo kar v pregovoru in so se ga posluževali tako starši kakor učitelji^ ter pretepavali otroke povsod, kamorkoli _)c pač padlo, da so si ohladili jezo_ nad njimi ali nad čemer drugim, šiba je bila in je ponekod še danes kakor vsakdanji kruh in kar čudno sc je zdelo otroku, če katen dan ni prinesel iz šole krvavih klobas na svoji koži. Človek se resda sčasoma vsega navadi, vendar pa je ta način postopanja vzbudil med učenci velik strah pred šolo in sovraštvo do nje, ki bi morala biti drugi dom, kraj iskrenega izmenjavanja misli in dviganja duševnih sposobnosti. Ni čuda, da se je tudi našemu Cankarju priskutila prav v dno srca in z njim narn vsem ter dolgim vrstam generacij P^d nami. šola je bila na tako slabem glasu, da so z njo strašili male otroke, če so bili poredni. Zares, učitelj je bil nekoč prej občinski valpet kot vzgojitelj. Zato je predstavljal otroku »kaznovalca«,, ,K1 se ga je vsakdo bal že ob sami misli in seveda izgubil tudi najmanjše veselje do šole, često pa tudi utrpel znatne poškoa-be na ušesih, glavi, pa tudi kje drugje-H koncu preteklega stoletja je matum pretepanja pod vplivom novih vzgojim; idej nekoliko ponehala in se vedno bou umikala v ozadje tako, da moremo danes v učiteljskem stanu govoriti le še o poe" drncih, ki jim je v tem pogledu vzor stara šola.
Moderna šola jc telesno kazen od.ocnv odklonila z motivacijo, da otroku duševno škoduje; zmanjšuje njegovo samostomos'-in veča tkzv. »Manjvrednostni kompleks ^ kar nasprotuje ideii »osebnosti«, v katero naj bi sc, razvil vsak človek. Svoj utemeljitve ni pojasnila le z razlogom, da se otrok, ki ga učiteli pretepa. »o* boji, marveč še z važneišimi razlomi telesno kaznijo moremo škodovati otrok
Za ženo in d—
Božič v kmečkem domu
Kmečka gospodinja je imela zadnje dni Polne roke dela in polno glavo skrbi. Po-i S vsega običajnega dela je svoj dom dostojno pripravila na največji letni pratik.' Iz hiše je morala vsa nesnaga, ki j*e je nabrala tekom jeseni, ko je bila kmečka družina preveč zaposlena s sprav Janje mpoljskih pridelkov in ni mogla Posvetiti toliko pažnje stanovanju. Se-aai je pa očistila vsak kotiček, odstranila j*‘ednjo pajčevino ter uredila postelje. Po-krPala je perilo in otrokom napletla toplih n°gavic, napekla črnih in belih kruhov, Potic in gibanic ter spitala purana ali kokos. Otroci so zadnje dni pridno izdelo-Vali jaslice, zlatili orehe ter pripravili vsakovrstne naveske za božično drevesce, gospodar je pripravil drv, da bo izba za °°žič topla, zaklal morda celo prašiča, i?,ne bo za praznike manjkalo pečenke,
ki
je sicer v kmečki hiši bolj redek gost.
družina je pridno delala, delala z veseljem, saj je delala za praznike, ki jih vsako leto tako željno pričakuje.
Končno je napočil sveti večer. Vse de-o__se ustavi, pričenja se praznično razpoloženje. Ko se zmrači, vzame gospodar Posodico z blagoslovljeno vodo in vejico 5jnizelena. Pridruži se mu vsa družina, gospod gre pred njimi iz prostora v prodor, na podstrešje in v klet, v hlev in na skedenj, končno na njive, travnike, v sa-,.°vnjake in v gozd škropeč z blagoslov-jeno vodo in proseč zemlji blagoslova za Prihodnje leto. Nato se družina vrne v °P'o izbo in povečerja. Po večerji gredo jPat fe manjši otroci, vsi ostali bede in raznimi pomenki in pripovedovanjem
čakajo čas, ko zaslišijo farni zvon, ki vabi k polnočnici. Hitro se toplo oblečejo, vzamejo v ta namen pripravljene baklje in jili prižgo. Iz vseh kmečkih domov se vijejo skozi temno noč z gorečimi bak-ljami oborožene skupine proti cerkvi. Po polnočnici si žele vaščani vesele praznike, nato se vrnejo na svoje domove. Na božično jutro se kolikor mogoče praznično oblečejo in odhite k maši. Obed je ta dan jako slovesen. Popoldne ostanejo navadno vsi doma, se pogovarjajo, čitajo ali drugače kratkočasijo. Na dan sv. Štefana vzame eden član vsake družine s seboj v cerkev nekoliko soli, ki jo duhovnik blagoslovi in stekleničico za blagoslovljeno vodo. Popoldne se .sosedje med seboj obiskujejo. Vsak gost je dobrodošel, vsakega gospodar in gospodinja gostoljubno pogostita. Dan po Štefanovem pa odnesejo v cer!#ev steklenico vina. Blagoslovljeno vino uporabljajo proti glavobolu, omedlevici in pri boleznih živine.
Za mladino znamenit dan v božičnih počitnicah pa je tepežnica ali pametva.
V	mestih se je ta navada že deloma opustila in je sedaj tepežnica revni delavsi-5 deci samo še prilika za beračenje. Kmečki otrok pa v tepežnici uživa, tudi če ni potreben ali željan darov. Nekoč je bila med kmečko deco navada, da so v skupinah hodili od vasice do vasice,a gospodinje so bile na to že pripravljene in so celo hude pse tisti dan zaprle. Danes so težji časi, in to občutijo tudi otroci pri te-pežkanju.
Tako gre kmečka družina Novemu letu naproti.
ujH:vno in telesno; hkratu pa je novo-°t>na vzgoja apelirala naučitelje, naj se e. Ponižajo na stopnjo biričev, temveč saJ v otroku vzbudijo zanimanje in uspeli ' Sv°jo lastno osebnostjo ter s pravilnim, bj.res vzgojnim učnim postopkom. To so la v glavnem načela, na osnovi katerih zn - V7-S0j'telj' odklanjajo telesno kart 0Vavnje in poudarjajo, da moremo s !°niočjo kazni »vzgojiti« le suženjskega £ Podrejenega, ne pa samostojno misle-®>. svobodno odločujočega in sarnoza-stnega poedinca, ki bi bil človeški družne iV k?r«st. S tega vidika, ki ga je pred iel 11 Pravilnega priznal in spre-na ^iS 1{ulturni svef> Pa^ pomeni poprej zav'C,1-a llrcci*)a korak nazaj, v metode 1^... rzenili in preživelih načel, zlasti, če bo nn>n0vanie Prekoračilo meje objektivnega so.ianja, pa bo kljub temu opravičeno.
PREJELI smo
!van Dečko in njegova doba. Za-
m izdal Vekoslav Špindler. 1938. z	*"e.se	smc t;,ko imenovati brošura
razn ,anni'.’ obsega 0 sestavkov oziroma in dI?V1C’ obravnavajo dobo, življenje sehnr ° znanesa štajerskega politika. Po-
I	n,- t^MZornos* zasluži uvodna razprava SDn»n* (K<Jo že po prvih stavkih ne a našega znanega popularnega zgo-
dovinarja, ki se skriva za tem psevdonimom?): Doba Ivana Dečka, ki je s svojimi 24 stranmi tudi najobsežnejši prispevek. Pisatelj nam tu na njemu lasten način živo prikaže razmere, ki so vladale v Celju in po vsej severni Sloveniji ob koncu preteklega stoletja. N. J. Vrabl opisuje življenje in delo Ivana Dečka, dr. Vekoslav Kukovec ga označi kot publicista in politiika, dr. Brezovnik in dr. Ilešič obravnavata nekaj detajlov iz njegovega življenja. Knjižico zaključuje sestavek o boju za slovensko gimnazijo v Celju, ki je obenem rehabilitacija Dečkovih prizadevanj, nekaj izjav sodobnikov in odlomki iz njegove korespondence. Rc-sume knjige bi se mogel izreči v temle stavku (str. 86):
»Glava dr. Dečka, ki je bil takrat v najlepši moški dobi, v popolnem naponu svojih sil, znan in priljubljen po celi slovenski štajerski, priznan kot voditelj štajerskih Slovencev od vseh strani, je morala pasti, ker se je pojavil na obzorju drugi »voditelj«, prefekt in urednik Anton Pad. Korošec, današnji minister in »voditelj slovenskega naroda«. Na veliko škodo in sramoto slovenskega naroda je zato bila umetno uprizorjena proti Dečku gonja, ki je žal dosegla svoj cilj.«
Izdajatelju moramo biti hvaležni, da je z brošurico vsaj nekoliko posvetil v dobo. ki so jo le redki še doživeli.	Jad.
Ob skodelici kave
Božični dnevi so tukaj. Prenehalo je zunanje delo, minil je čas izletov in iz-prehodov. Ljudje se posvečajo sedaj bolj domačemu življenju. Vendar, neprestano ni mogoče biti doma, človek se prične dolgočasiti. Zato hodijo ljudje k znancem in prijateljem na obiske ali pa jih vabijo k sebi. Posebno ženski svet se medseboj kaj rad obiskuje. Takega popoldanskega kramljanja pa si skoraj ne moremo zamisliti brez skodelice prijetno dišeče kave. Mlajši in modernejši svet sicer bolj ceni čaj ali čajanke, toda naše mamice dajejo še vedno prednost kavi. čaj je po njih mnenju sredstvo za preganjanje prehlada in drugih bolezni.
Kadar ima gospodinja gosta, se potrudi, da mu postreže z res dobro kavo. Dobra kava je navadno tudi znak dobre gospodinje. Kuhanje kave je umetnost svoje vrste. Gospodinje, ki so pjepričane, da bodo skuhale dobro kavo, če so kupile v trgovini najdražjo kavo, so v veliki zmoti. Tudi iz najboljše kave lahko skuhaš pravo čmerigo, če pri kuhanju pravilno ne postopaš. Pravi strokovnjaki’ v kuhanju kave so vsekakor naši bratje na jugu. Tam dobiš v naj,preprostejši hiši vedno prvovrstno kavo, ki daleko prekaša kavo naših najimenitnejših lokalov. Nikoli pa ne moreš zvedeti od njih, kako jo prirejajo. Toda, če se pri nas potrudimo, skuhamo tudi prav dobro kavo. V prvi vrsti moramo poskrbeti, da je kava sveže žgana, predvsem pa sveže mleta. Gospodinje, ki si pustijo v trgovini kavo zmleti za en ali dva tedna, ne bodo nikoli žele s svojo kavo priznanja in uspehov. Res je, da v trgovini kavo finejše zmeljejo, toda na prodaj so prav tako dobri ročni mlini (turški mlin). Prav tako važna kakor kava, pa je tudi voda. Ni vseeno, če vzameš svežo vodo ali' pa takšno, ki je že par ur vrela ali se parila v kotlu. Voda mora biti vedno sveža. Različne vode pa imajo v sebi različne primesi, zato vsaka voda ni dobra. Nekatere gospodinje se prav dobro zavedajo, da se imajo za dobroto svoje kave zahvaliti tudi vodi, ki jo imajo na razpolago. Navadno kuhamo kavo takole: v vrelo vodo damo malo cikorije, nato vsujemo vanjo zmlete kave in pustimo, da dobro prevre (a le 3—4krat). Nato jo odstavimo in prilijemo z majhno zajemalko mrzle vode, da se hitreje usede. Druge gospodinje jo kuhajo s pomočjo kavnega strojčka. Spodnji posodi predvsem zamašimo lijak, v zgornjo pa vsujemo drobno zmlete kave. Polivamo jo počasi z vrelo vodo, v katero smo dali malo cikorije. Vsakdo ne mara cikorije. Saj ona kave ne izboljša, nego ji samo da lepšo barvo. To pa dosežemo še v večji meri tudi z žganim sladkorjem, z žganimi kakavovimi zrni ali pa z noževo konico kakava.
Priznajte, da ste doslej mnoge kuhale kavo zeio površno. Potrudite se odslej in videle boste uspeh.
Moda in kmečko dekle
Stara prislovica pravi, da Bog zajcu zato ni dal rogov, ker mu niti najmanje ne pristajajo, čeprav bi jih zajec prav rad imel, da bi se tudi on lahko postavil pred svojimi rogatimi tovariši in se v slučaju potrebe tudi branil. To prislovico bi bilo treba ponoviti marsikateremu našemu kmečkemu dekletu. Kako prijetno je pogledati skupino slovenskih kmetic v pravi' kmečki opravi. Njih obleka je lepa in udobna, trpežna, odgovarjajoča načinu njihovega življenja, je v nekakem skladu s pokrajino, hišami in kmečkim stanovanjem. Na deželi žive šivilje, ki so pravi mojstri v krojenju kmečkih kril, bluz in predpasnikov. Kar zamegli se mi pa pred očmi, če srečam sredi travnikov in polj pristno kmečko dekle oblečeno tako, da ni ne ptič ne miš, ki ni opravljena niti za delo, niti za mestno ulico, ki si pa gotovo domišlja, da je postala jako elegantna, ker je zamenjala svojo oristno kmečko obleko z nekimi polovičarskimi cunjami, ki jih je podeželska, takim delom nevajena šivilja popolnoma skvarila in ki niso v skladu niti z dekletovo frizuro, niti s Čevlji, hojo, pokrivalom, zdelanimi rokami itd. Ne moremo toliko zameriti, če se hočejo nopospoditi kmečka dekleta, ki so odšla služit v mesto in so se tam nehote prilagodila tamkajšnjim običaiem. Toda, čemu se pačijo ona dekleta, ki žive neprenehoma na svoiem kmečkem domu, obdelujejo zem-lio in od nje žive?
Nihče ne bo zameril kmečkemu dekletu, če bo oosvečala pažnio svoji zunanjosti, če bo natančna pri izbiri blaga "lede kvalitete in barve In če si bo izbrala naibolišo šivilio v vasi. toda nikar se naj ne oddaliuie od obleke kmečkega kroia, katera se ii naiboli noda in v i-aten jo bo vsakdo naiboli spoštoval. Kmečka obleka ni sramota, kmečka
obleka mora biti kmečkemu dekletu v ponos; saj je najbolj viden znak njenega stanu, kateri je tako lep in potreben, da ga mora tudi vsak pameten meščan nadvse spoštovati. Radi nekaterih posmehljivih mestnih praznoglavcev pa menda vendar ne boste izpreminjale lepih kmečkih oblek in navad.
Koline — kmečki premik
V	dnevih okoli Božiča ima kmet š’ svoj poseben praznik, namreč koline. Celo leto se je trudil, ko pa pritisne mraz. se mu prične njegov trud poplačevati. Drug za drugim romajo rejeni prašički iz hleva pod nož. Že skoraj prazna shrani ba za mast in meso se zopet napolni, da gospodinji kar žare lica od zadovoljstc..
Par dni pred kolinami se prlčno pr; prave. Nabrusiti je treba nože, pripravili smolo, narediti takozvane »spile« za kk base, pripraviti vse, kar .pride v klobas'.’ itd. Otroci od veselja zadnjo noč kar zaspati ne morejo, gospodinja pa navadno ne sme, ker ima polne roke dela s pr -pravami in pečenjem. Na vsezgodaj, še v trdi temi, je že cela družina na nogah in pričakuje mesarja in pomagača, za katere je že pripravljen čaj, beli kruh in slivovka. Sedaj pa brž na delo. Že cvili prašič svojo poslednjo pesem. Naenki • vse utihne, čuje se le vrtenje kuhalnico po loncu s krvjo. Krop je pripravljen in kmalu snamejo prašiču slednjo dlako. Otroci stoje okoli in komaj čakajo, da bo mesar prašiča odprl, da zagledajo src in druge zanimivosti, med katere spadc v prvi vrsti mehur. Gospodinja pa že reze čebulo, da bo na njej spražila jetra ior dala mesarjem predpoldnico. Nato pa nite vsi gledat, kako debela je slanina. Merijo s prsti in prikimavajo. Ves zadovoljen hiti gospodar v klet — letina je dobra, zato naj ljudje pijejo. Opoldne je na mizi neizbežna, a ofcusna kisla juha, hro-tenica s hrenom ati zeljem, pečenka -solato, potica in vino. Okoli poldneva prihajajo strici in tete ter drugi povabljenci. 'Popoldne pomagajo rezati meso za mesene klobase, a mesar in gospodinja delata medtem kašnice. Prvo meseno klobaso gospodinja takoj skuha, jo razreže na drobne koščke in ponudi vsakemu gostu košček ter ga vpraša zn mnenje glede njene kakovosti.
Višek tega kmečkega praznika Je zvečer. Gospodinja pogrne mizo z belini prtom. Najboljša posoda z izbranimi jedili se pojavi na njej: juha z rezanci, kašnate klobase s kislim zeljem, svinjske noge in drugo kuhano meso, pečena ri>ba z naj raz-novrstn e j ši m i solatami, kompot in močnate jedi. Gospodar pa skrbi za vino. Vsakdo, ki se pojavi na vratih, jc dobrodošel, takoj ga posade za mizo.
Po večerji se prične veselje. Ple9a navadno ni, če so koline v adventu, pač pa ljudje zapojo in se kratkočasijo z raznimi družabnimi igrami in s pripovedovanjem šaljivih dogodkov. Otroci navadno kmalu zaspe na peči, odrasli pa se vesele do jutra.
Veliko je kmečko trpljenje, a veliko i c tudi veselje, ko ogileduje kmet sadove svojega truda.
KUHINJA
Janeževi hlebčki. Mešaj četrt ure 4 jajca in 21 dkg sladkorja; nato primešaj rtalo stolčenega janeža in 18 dkg moke. Naredi na pločevini, namazani s presnim maslom, male kupčke, položi na vsakega pol olupljenega mandeljna ter jih bledorumeno speci.
Medeni keks. Deni na desko 25 dkg moke, 13 dkg sladkorja, malo cimeta in limonove lupine, 3 žlice prekuhanega meda, 3 šestnaj-stinke litra mleka in 1 pecivni prašek. Vse to zmešaj skupaj in naredi testo, ki naj stoji do naslednjega dne. Potem ga zvaljaj in razreži z raznimi vzorčki ali vreži na poševne koščke, dva prsta široke in toliko dolge, pomaži z beljakom in speci.
Sadna pogača. Razreži med 21 dkg moke !4 dkg presnega masla, zdrobi še z rokami maslo in moko, dodaj 1 rumenjak, lupino od pol limone, 7 dkg sladkorja ne nekaj zrn soli. Urno testo napravi na deski ter ga razvaljaj v okroglo ali podolgasto krpo za nožev rob debelo ter jo položi na pločevino. Zmešaj pest rozin, 2 pesti na rezance'nakrhljanih jabolk, pest olupljenih, na listke zrezanih mandeljnov, pest sladkorja z limono, malo cimeta in žlico drobtin. S tem pobresi testo; i/. ostalega testa pa napravi mrežo za pogačo, pomaži jo z jajcem ter speci.
Škofovski kruh. 4 rumenjake in 14 dkj,' sladkorja mešaj pol ure. Dodaj od polovice pomaranče drobno zrezane lupine: 5 dkg celih pinjol, 5 dkg na listke zrezanih in z žlico sladkorja spraženih mandeljnov, od 4 beljakov trd sneg ter s suegom vred zmešaj 12 dkg moke, 5 dkg rozin, 5 dkg vinskih jagodic in 5 dkg ogrete ter na kocke zrezane čokolade. Deni v pomazan podolgasti model ter peci v srednji vročini eno uro.
Praktični nasvet
Ako so tla v sobi zelo mrzla, zloži pod preproge debelo plast časopisnega papigi, ki zadržuje toplolo, oziroma zabrani prediranje mraza iz tal.
tehnike. Prisluškovalne ; ed presenečenji iz zraka, mogoče naglo spraviti v
Bomti "Edinosti"
Urednikova pošta
Jan. Vaše >Pismo iz Prekmurja« sem sprejel in se Vam zanj iskreno zaHvaljujem. Razumem Vaše.ogorčenje, nad natolcevanjem in opravljanjem, ki sre ga v .zadnjih dneh brali. Prnv tako vem, da niste sami. V zadnjem času smo prejeli več takih .pisem in tie le iz Prekmurja. Toda tudi Vi kot-dopisnik »Edi-■nostk morate- razumeti položaj,, v katerem se danes nahaja urednik takega tednika, ki si je v današnjih težkih in neugodnih časih nadel nafogdi, da piše resnico. Kar ste nam' napisali o zgodovini petanjsktžga mostu, sem z zani-manjt-m prebral. 2a! pa trenutno, nisem v stanu, da bi vse to objavi!.. Upam, da tega ne boste zamerili meni in »Edinosti«, ampak da se boste, upoštevajoč. prilike, -v katerih živimo, Jie kaj oglasili.
Zajčja pravda. Odločili smo se, da to našo zajčjo pravdo končamo' Ne le zato, ker smo prepričani, da je pravo mesto za razprave o tem vprašanju v strokovnih listih, ampak ker se bojimo, da bi v vroči debati moglo priti do izjav, ki bi jih ta ali oni mogel sprejeti tako, kakor niso bile mišljene.
Iz Kohanskega
Dežela in gledališče. Prva brezplačna predstava za mestne reveže v Narodnem gledališču odmeva tudi širom mariborske okolice, posebno pa tam, kjer še nimajo svojih domačih odrov. Gospoda v mestih se zelo moli, če misli, da priprosti narod na deželi nima smisla za gledališče. Kakor vse znanstvo in umetnost, tako tudi gledališče navsezadnje izhaja prav od spodaj in ne nadobe. Kdor malo pobližje pozna poslovanje vaških odrov, ko igralci po težkem dnevnem delu zvečer, največkrat brez prave večerje, po ure daleč in v vsakem vremenu zahajajo k vajam in kdor je bil kdaj navzoč pri uprizoritvah samih, le ta more razumeti, da obstoja na vasi močnejša volja in poželjenje po gledališču, kakor pa n. pr. med gospodarskimi krogi v mestih, katerih se tudi v Mariboru manj vidi v gledališču. Sicer vso čast našemu Narodnemu gledališču, ki se je že od vsega počet-ka zanimalo tudi za okoličane. Toda vseh teh
Zanimiv o stivo
S tanki in kopli
Boi kitajcev za svojo svobodo in neodvisnost
Najmodernejši tanki, strojnice in oklo-pni avtomobili in s. starimi sabljami ter kopji oboroženi kmetje In delavci — vsi so pod enim zapovedništvom, vsi branijo fronto, ki je več tisoč kilometrov dolga. Kaj takega je danes mogoče samo še na Kitajskem. Poleg redne'vojske, ki ji ukazujejo evropsko izobraženi častniki, je na Kitajskem še druga, prav tako važna armada, armada kmetov in delavcev, ki so se zbrali, da branijo svojo domovino, ali bolje, svojo domačijo pred sovražniki. Takale četa ima lahko po več sto »vojakov«, ki jim načeluje, recimo vaški kovač, ki se loči od ostalih le po tem, da ima pravi pravcati samokres, pač takega, kakršnega so imeli v Evropi malo po tridesetletni vojni. Toda ta kovač-kapetan zna 2 njim vsaj tako ravnati, kakor najboljši evropski strelci v abesinski ali španski vojni. Za svoje moštvo nima nobenih posebnih skrbi za prehrano, kajti vsak mora sam za njo skrbeti. Kmet, ki obdeluje riževo polje, ima ob drevesu prislonjeno svoje orožje in kadar ga pozove alarm, je takoj na mestu.
Tuji poročevalci vedo povedati, da se ne zgodi redko, da se morajo japonske moderno oborožene čete umakniti pred to srednjeveško vojsko, kajti Kitajci imajo zaveznika in orožje, ki se lahko mirno r stavi ob stran tudi najbolj izvežbanim četam: prepričanje, da branijo pravično stvar, da varujejo svoj dom pred nasiljem tujca.
20 let samo za okoličane, ki si lahko privoščijo tudi obisk gledališča v mestu, ni se pa ves ta čas le enkrat zanimalo tudi za tiste revne okoličane, ki nimajo niti za sol in niti ob velikih praznikih svojega kruha, ki so pa kljub svoji lakoti po kruhu za želodec, lačni tudi duševne hrane in žejni duševnega razvedrila. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru je storila s prvo brezplačno predstavo za mestne reveže veliko, morda še nesluteno kulturno delo ria še malo razoranem polju ljudske prosvete. Temu prvemu naj bi čim preje sledil še drugi korak za podeželske reveže. V ta namen se že pripravlja načrt, kako naj hi še izvedla gledališka predstava tudi za resnične reveže in vendar ljubitelje gledališča iz mariborske okolice.
Rogaška Slatina
Društvene vesti. Delavstvo Rog. Slatine je priredilo prošlo. §oboto, dne 17. t. m. dobro uspeli Cankarjev večer. Proslava se je vršila na Takalcah. — Isti dan dopoldne se je vršilo v slatinski šoli učiteljsko zborovanje. Predavala sta g. Bračko, sres. kmet. ref. iz Šmarja, o živinoreji v šmarskem okraju, g. Miloš Verk pa o življenju učiteljstva in šole v pretekli dobi. — V nedeljo je priredil novo ustanovljeni Šahovski klub Rogaška Slatina šah. match s šahisti iz Šmarja pri Jelšah. Rezultat 3 : 3. Za začetek kar ugoden uspeh! — Spevoigro sSvojeglavček« pripravlja pevsko društvo »Sloga«, Predstava se bo vršila v prvi polovici januarja 1939.
Murska Sobota
Šahovska simultanka. Prejšnji teden je priredila šahovska sekcija SK Mure simultanko znanega slovenskega šahista in predsednika slov. šahovske zveze dr. Vidmarja. Na tej simultanki je igralo okrog 28 šahistov, med njimi tudi deset soboških dijakov, ki so se izredno dobro »odrezali«. Večina od njih je odnesla zmago. Sobota razpolaga že s celo »garnituro« šahistov, zato ne bi bilo napačno, če bi SK Mura uvedla redne šahovske sestanke ali pa bi se osnovalo samostojno šahovsko društvo in bi tako lahko prišli do različnih tekmovanj.
vidnejšo vlogo v zadnjem času. Največja pažnja je bila lani posvečena liku gospe Simpsonove in kralju Edvardu VIII.
Mož, ki je največ oseb modeliral, je Bernard Tussaud, prapraded gospe Marije Tussaud, ki je leta 1835. ustanovila ta muzej. Zanimivo je, da se je ta manija začela na dvoru Ludovika XVI., kjer je gospa Tussaud po izbruhu francoske revolucije modelirala glave svojih prejšnjih prijateljev, ki so padli pri kralju v nemilost in so končali pod giljotino. Odsekane glave so ji služile kot model. — Bernard Tussaud je to delo nadaljeval, vendar, ker ni imel glav na razpolago, a ti slavni možje in žene niso imeli časa, da bi mu stali kot model, je konstruiral lik po mnogih fotografijah, ki so kazale te ljudi v različnih položajih, čim ima toliko slik, da lahko začne z modelacijo, dela tako, kot delajo kiparji; naredi glavo, napravi odtis v mavcu, vlije podobo iz voska, in glava je narejena, izvzemši oči, ki jih namesti naknadno skozi odprtino v zadnjem delu glave. Vsaka najmanjša poteza se potem vdela v obraz. Telo je narejeno iz stisnejega papirja, obleče se v pravo obleko, kakor jo nosi, odnosno jo je nosila dotična dama in lutka gre na svoje mesto v muzeju na ogled obiskovalcem.
Dvoje lutk pa vzbuja največ zanimanja; to sta stražnika ob vhodu v muzej in lik stare ženice v neki dvorani. Ne mine dan, da se ne bi vsaj ducat ljudi ustavilo pri stražniku in ga vprašalo to in ono, a na njihovo največje začudenje,
Muze^ voščenih lutk v Londonu
V	muzeju voščenih lutk v Londonu, ki je last gospe Tussaudš, je možno videti obiskovalcu o,krog 400 lutk, ki predstavljajo najslovifejše in najznanienitejše oseb nosti celega sveta. Tu lahko vidite v naravni velikosti najslovitejše vojake, državnike, pisatelje, športnike, letalce, kralje, filmske igralce in igralke ter sploh vse osebe, ki so vzbujale pokornost po vsem svetu, bilo z dobrimi ali s slabimi deli, kajti v tem muzeju ne manjka tudi lutk, ki predstavljajo naihuiše zločince, kakor je na primer sloviti Jak-Razparač.
Muzej obiskujejo vsi obiskovalci 'Londona, saj vsakdo najde med razstavljenimi lutkami osebe, ki so vzbudile kdaj njegovo pozornost. Tako vzbujajo v zadnjih letih največjo pozornost lutke Hitlerja, Mussolinaja, MacDonalda, De Valero, Grete Garbo, Haile Selassia, Piern Lavata, Marconija, H. G. Wellša, Gandhi-ja, Mnrlene Dietrich, Bcrnharda Shawa in neštetih drugih osebnosti, ki so igrale
Eno izmed čud moderne vojne Francozi v Tunisu zavarovati p jih je
lafjiavc, s Katerimi se skušnjo V stavbi zadaj so žarometi, ki v akcijo.
jim ta ne more odgovoriti, ker je pač lutka. — Še čudovitejša je lutka, ki predstavlja staro ženico, ki je sede na klopi zadremala in tam s sklonjeno glavo dremlje. Pred njo na tleh je knjiga, ki ji je zdrsnila iz rok. Ni dneva, da ne bi vsaj nekaj ljudi pobralo knjigo in jo prav na lahko, da starke ne bi zbudilo, položilo spet na klop poleg nje. Na največje začudenje opazijo smehljajoči se obraz enega čuvajev muzeja, ki pristopi h klopi in položi knjigo spet na tla. Iz teh dveh slučajev se vidi, kako naravno so narejene te lutke!
Muzej ima vedno dovolj obiskovalcev, ki občudujejo naravnost nenadkriljivo narejene lutke, ki so svojim modelom na las enake. Je to edinstven muzej te vrste na svetu in zato se ni čuditi, da vsakdo, ki obišče London, obišče tudi muzej lutk gospe Tussaud.
Prirodopiščeva razmišljanja
Neka oseba pri Oscarju Wildeju pravi: »Rad bi le vedel, kdo je prvi označil človeka koj razumno žival. To je bila gotovo najbolj prenagljena definicija, ki je kedaj bila. človek je marsikaj, razumen pa ni.«
Drugič pa pravi: »človek je najrazum-nejša žival, ki vsakokrat izgubi potrpljenje, ko bi se morala ravnati po predpisih svojega letnega razuma«. Oscajr Wil-de je rad sipal paradokse, tu je žongliral z besedo »žival«, in vendar je v teh izrekih zdrava količina čiste, nepotvorje-ne resnice. Jaz sem na primer že večkrat dvomil o tem, da bi bil človek bolj_ razumen, kakor so na primer mravlje, čebele, ali termiti. Ne vemo sicer, ali so te živali vedno tako pametne, kakor človek, zagotovo pa vemo, da je človek včasih najmanj tako nerazumen, kakor so one in pogostokrat še očitno bolj. Tudi civilizacija žuželk človeško včasih gotovo prekaša. Kaj pa je civilizacija drugega, kakor skupina objektivno ugotovljenih izrazov družbenega žvljenja? če že govorimo o »kulturi« predzgodovinskega človeka, ki je spočetka po vsei verjetnosti jedel surovo meso in uporabljal slabo obtesane kamne namesto nožev, moramo z veliko večjo upravičenostjo govoriti o čebelji in mravljični kulturi, ki po svojih
. .. ..     ....................
Centralni kolodvor v Utrechtu na Nizozems kem je pogorel. Reševalna dela so bila zelo otežkočena, ker je vod a v ceveh zmrzovala.
izrazih spominja na človeško kulturo 20. stoletja.
Ne verjamete? če bi hoteli ljudje v primeri s svojo velikostjo graditi takšne stavbe, kakor termiti, bi morali delati nebotičnike velike kakor Matterhorn ali telo Montblanc. Kaj je proti takšnim stavbah Woolworth ali Chrysler building v Nevv-yorku? Mravljinci poznajo tudi pri nas poljedelstvo in živinorejo. Njihove molzne kravice so rastlinske ušice s sladkim sokom, ki jih po rahlem božanju iz ŽU-željčjih tipalk spustijo iz nekih žlez. Naše mravlje gojijo na posebnih podzemeli-skih gredah neke glive, neke južnoameriške vrste pa gojijo pravo »mravljinčje žito«, t. j. neke trave, katerih plodove uporabljajo. Neke mravljinčje vrste imajo navado, da svoje mrtvece pokopljejo. Poročajo se različne čudovite stvari o vseh teh živalih; meni osebno pa najbolj im-ponirajo čebele. Znano je, da dajejo svojim ličinkam mešanico strdi, svoje Jastne sline im cvetnega prahu. Toda mešanic^ ličinkine hrane je v frrvih dveh dneh bistveno različna od mešanice med 4—-o dnevom, potem pa se spet stalno in P° načrtu menja. Ta naičrt je menda že zelo star, kako star pa je, tega seveda nc vemo, ker stari Aristoteles še ni analiziral hrane mladih čebel. Vendar je v dejstvu, da dajejo ličinki natančno tisto hrano, ki jo potrebuje, smotrnost, pred katero bi morali ljudje zardevati. Mi_ dajemo otrokom včasih preveč jedi, večinoma pa premalo in to v grozotni meri. Večinoma se ne brigamo ali dobivajo >n ali sploh kaj dobiio. Pač žalostno spi^e' valo za našo civilizacijo, ki nas sili na priznanje, da so žuželčie države v mno-gočem neprimerno boljše ureiene, kakor vse naše. Res je, to so živali, zato Pa običajno niso tako brezmiselno krute, kakor ljudje in človeška brezmiselna morija jim je neznana.
Duševni vplivi so segali čez ves svet. In vendar se zdi, da nikakor nismo prekoračili stadija najbolj razboiniških žuželk. Današnie stanje bi lahl'o označili z besedami: »človeštvo brez človeškostih
Reševanje svetilniškega čuvaja. V nekem angleškem svetilniku je zbolel čuvaj, pa Sj* radi nemirnega morja niso mogli spraviti n» ladjo, dokler ni prišlo nekomu na misel, da so ga po vrvi spustili s stolpa.
Potrebujete spremljevalca?
Amerika je dežela, kjer se dogajajo vse mogoče in nemogoče zadeve, vsaj za nase pojme. Imajo društvo največjih laž-njivcev, društvo trinajstih itd., a gotovo -Ie. eno najbolj čudnih društev, odnosno Pridobitnih ustanov agencija, ki ima na razpolago nekaj sto mladih mož, ki so Po večini univerzitetni študentje. Vsi so, in morajo biti v svojem ponašanju brez napake, morajo biti dobri plesalci, dobri debaterji, morajo biti elegantni itd.
Vi ste mlada gospodična ali starejša gospa, ali ste v enem od velikih ameriških mest novinka in potrebujete prijetnega spremljevalca. Nič lažje, ako imate denar: pokličite gotovo telefonsko številko in zahtevajte od družbe za čas od te do te ure človeka take in take zunanjosti, ki vas bo spremljal sem in sem. Dogovorite se za honorar in položite slušalko na svoje mesto s sigurnostjo, da vas bo točno ob določeni uri čakal naročeni spremljevalec. Tako plačate za čas od 6. do 10. ure 5 dolarjev, do polnoči 10 dolarjev in temu primerno za dalje časa več.
Vsi ti mladi možje imajo stalno plačo, razen tega pa dobivajo razna darila od oseb, ki jih spremljajo. Starost teh spremljevalcev je od 21. do 36. leta. Največjo Prednost imajo veliki in svetlolasi spremljevalci. — Marsikdo, ki čita te vrstice, si misli, da se pač tako kupujejo mladi moški, vendar naj navedemo nekaj predpisov, ki se jih morajo uslužbenci te agen eije najstrožje držati. Spremljevalec ne sme nikoli v privatno stanovanje osebe, ki jo spremlja, niti v njeno sobo v hotelu; v teku ene ure ne sme izpiti več kakor kozarec alkoholnih pijač. Dalje sc ue sme zadrževati nikoli v prostoru,^ kjer ui najmanje še drugih treh oseb; če se spremljana oseba upijani, mora poklicati osebje dotičnega lokala, jim dati njen naslov, sam pa oditi naravnost k svoji agen ciji in javiti ves dogodek, člani te agencije smejo sicer svoje znance pozdravljati na cesti ali v lokalih, vendar jih pocl uikakim pogojem ne smejo predstavljati svojim varovancem.
Spoznata se obe osebi po vidnem zu-
AUGUST GAIL1T:
nanjem znaku, ki ga navede oseba, ki je naročila spremljevalca. Na potu v trgovine ali lokal, izroči spremljevalcu dvoje pisemskih omotov: v enem je dogovorjeni honorar za družbo, v drugem denar za izdatke, ki jih misli narediti dotična oseba.
Zanimivo je, da je ta agencija začela svoje poslovanje leta 1936. in da je njen šef 221etni Peckhams Ted zaposloval eno tajnico ter imel kvečjemu dve ali tri naročnice dnevno. Danes ima sedem tajnic, v tednu ima okrog 250 naročil in zasluži letno okrog 30.000 dolarjev. Pred kratkim je ustanovil v Londonu svojo podružnico in jo namerava ustanoviti v vseh velikih mestih Evrope. Novi časi ustvarjajo nove potrebe, le najti jih je treba in jim priskočiti s svojimi uslugami,' ki so plačane, na pomoč in na ta način sta zadovoljni obe strani. Mi menda ne bomo kmalu potrebovali take agencije, ker še nimamo potreb, kakor jih imajo obiskovalke Newyorka in ostalih velikih mest.
Znameniti slabi učenci
Slabi učenci so za razred, prav posebno pa za družino vedno huda nesreča. Izpostavljeni so najhujši plohi opominov in očitkov, češ, če že v šoli ne gre,^ kako bo šele v življenju, posebno v današnjih slabih časih, ko še dobri učenci komaj ^pridejo do kruha in do družbenega položaja. Vsem tem revežem prinašamo sedaj za praznike nekoliko tolažbe, ki seveda ne sme podpirati v lenobi, kajti vsi ti vzgledi so, kakor so jih v šoli smatrali, _za »manj nadarjene«, imeli »svojega konjička«, področje, ki jih je prav posebno zanimalo in radi katerega so včasih tudi šolo zanemarili. Vrsta teh ljudi je seveda brezkončna, naj navedemo le nekatere:	.	„
Najznamenitejši vzgled je pac velim Edison, brez katerega bi si današnjo civilizacijo pač 1e težko_ predstavljali. Kot šestletnega dečka ga je učitelj^ napodil domov, češ, da je še za’ ljudsko šolo preneumen. Toda njegova mati vendarle m
/, v,	/
fBtm
Laponci s svojimi severnimi jeleni pri zna meniti finski smuški skakalnici v Lahtiju.
hotela, da njen sinček še pismen ne bi bil, zato ga je sama poučevala in zdi se, da je svoj posel dobro opravila.
Največji dobrotnik človeštva Pasteur se je že z mladih nog zanimal za vse drugo bolj kakor za šolo. Ko je končal srednjo šolo je bil prepričan, da je dovolj trganja hlač in nikakor ni hotel na univerzo. No, potem si je vendar premislil. Postal, je največji zdravnik svojega časa, ki je prvi iznašel sredstvo proti strašni steklini.
N e w t o n, znani fizik in matematik, iznajditelj diferencialnega računstva in zakonov težnosti, je veljal za največjega bedaka v razredu. Prav tako iznajditelj lokomotive Stephenson in veliki botanik Linne. Napoleona so imeli v vojni akademiji v Briennu za netalentiranega čudaka.
O pisateljih je znano, da jim je
šola često delala težave. Gottfried Keller, Gcrhart Hauptmann in Thomas Mann so bili med zadnjimi v razredu. Sicer pa saj nam ni treba hoditi tako daleč. Vsakemu je znano, da tudi Cankarju šola nikakor ni dišala.
če v šoli ne gre kakor namazano, še dolgo ni treba, da tudi v življenju ne bi šlo. Tem genialnim slabim učencem bi lahko postavili ob stran morda še daljšo vrsto odličnjakov in vzglednih učencev, ki jim je v življenju vse izpodletelo.
Torej le pogum, če nisi za šolmaštra, prijatelj, si še vedno lahko dober učenjak ali izumitelj, ali pa tudi čevljar, oziroma krojač — tudi teh potrebuje naš narod.
SitiU Id
1?
Potepuhovi	l
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
Jokajoč se obrne k Nipernaadiju.
»Nabij me, pretepi me, prijatelj! Daj ničvrednežu eno po buticil«.
Prijel se je za glavo, si kuštral lase. Potem je zlobno pogledal Nipernaadija.
»Kdo, za vraga, je pa hotel, da se tako napijem? Če bi bil ti pil z menoj, ne bi zame toliko ostalo. — Potuhnjencev ne Potrebujemo tu! -r- Mogoče pa bi vendarle ti plačal mojo škodo?«
»Ne,« pravi Nipernaadi.
»Nek je zavpil Ktiilp stokajoče. »On je tekel »ne«! In tako mirno, ko da bi govo-r'li o kaki brezpomembnosti. O jaz prekleti revež!«
Javkajoče in piskajoče je zbežal proti točilnici.
Tamkaj so še dolgo bobnela vrata. Skozi okna je prihajalo tožeče tarnanje, kakor da bi kopica babnic objokovala dragega mrtveca.
*	.
Nipernaadi čaka na dež.
Toda dnevi so vroči, na nebu niti °b!ačka. Slepeče sije opoldansko solnce nad mlakami in polii. Pod drevjem in grmovjem tke iz sveti'h lis svetlobe gosto 'nrežo kakor pajek. Kadar drevesa v vetru pregiblieio veje in liste, oživijo svetle ]ise in se zibljejo, križajo in šelestijo, kakor da vsaka" pega svetlobe živi svoje življenje, in se šele tedaj, ko spet poneha veter, zrašča z drugimi v strnieno pletivo.
Tisoč žuželk, tisoč brenčečih rojev, ti-soč neutrudnih hroščev lazi pod vsakim Preperelim listom, po vsaki veji. Na smrekah se drenjajo mladi storži, rdeči ko ro-*e, lesketajoči se v rumenih solzah smole. Svetlosinji potrošnik cvete, v volhki črni zemlji raste tolsta praprot v gostem grmičju.
Tiho in gorko je. Noben pes ne laja, — ^s' spijo, zviti v klobček, po sencah. No-"en petelin ne poje. — vsi se kopljejo v mazdah kromoirievih poli, in kliuni. hlast 'lo loveči zrak. jim široko zevajo. Ropot koles na cesli se zamolklo oglaša skoz’ oblake prahu. Ljudje, temno ožgani od solnca, so lenobni, redkobesedni, resni.
Celo cigan Judus ne rezgeče več tako radostno in prešerno. Mnogokrat se. sredi dira ustavi in glava se mu žalostno povelji na prsa. Muči ga seveda veliko vprašanje, nerazrešno težka uganka: Zakai 'nia vsaka žival svojega gospodarja, ki *a njo skrbi, jo kaznuje, ljubi, njega pa si
nikdo ne lasti. Vsak konj vleče svoj voz in na vozu sedi gospod z bičem, samo nad njim ni nikogar. Celo na prodaj ga nočejo več peljati na trg, ga zamenjati, napraviti z njim kupčijo in ga napojiti s solitrom
— Judus vidi, kako drugi konji pogumno vlečejo svoje težke vozove. Mnogokrat je poizkušal, da bi se jim približeval in tekel z njimi, toda nikoli ga niso pustili. Niti k plemenski kobili ga ne pustijo. Zakaj je tako za nič, — tako smešen, tako neuporaben?
Ali je morda prestar, mrha, ki je ni drugega ko sama kost in koža. Toda zakaj ga potem ne peljejo k konjedercu? Judus prav dobro ve, da ima tudi tako rebrasto kljuse svojo vrednost. Pogosto je slišal, kako so se liudje v krčmi pogovarjali o tem. kako močno so stooile cene kožam. Ti Ifubi bog, zakaj ga neki potem ne oderejo?
Samo neki tuj visok mož je, ki ga včasih potreplja iii ga imenuje konjička in belčka. A tudi ta ne ve drueeea početi z njim. kakor da ga vedno pošilja domov.
— Domov? Ali je to dom? Bedna koliba ie to. ki se ziblie v vetru, z razbitimi vrati hi okni. Mogoče bi bila hiša za kakega človeka, toda ne za niega, za konia!
Ali oa je morebiti neukrotljivi divji konj? Ne' Indus noč.e biti divji konj! In-dus hrepeni po toplem hlevu in po kakem gospodu, če bi bil človek in bi umel govoriti, bi šel sam na trg in bi se ponudil, zaradi njega četudi konjedercu! Toda ubogi Indus ne zna govoriti, ubogi Indus je samo konj, ki mu bog ni dal da ru govora.
Oh, on dobro.ve, da dvomijo nad njim, cin se ne zaneseio mnogo nanj in pravijo, da je človek. Toda, kaj so slepi? Ali nima srebmosive grive, okovanih kopit in celo zvenečih kraguljčkov za vratom? Ali ne rezgeta kakor konj? Ali ne dirja kakor konj? Ali ne bije s kooitom na tla kakor konj? Ali ga ne slišijo? — Ah, oni niso dobri. Oni so samo liudje. Niti z bi čem ne znajo pošteno počiti!
Tega tujca, dolgega, včasih prijazne ga, si zna Indus vedno poiskati. Pred njim se ustavi, zarita in vrže glavo ponosno nazaj.
»že spet si tu!« pravi Nipernaadi karajoče. »Ali ti nisem rekel, da ne priha-iaj več sem? Pozneje, ko bomo vozili sem kamenje za jez, bom mislil nate in te
zapregel pred naloženi voz. Zdaj pa dirjaj domov!«
Vstane, udari cigana po hrbtu, ki je ves razbrazdan od udarcev z bičem, in zakliče:
»Hop, konjiček, hop!«
Indus sliši ukazujoči glas in odvihra ko veter ves srečen proti domu.
Petega dne je na vse zgodaj malo deževalo. Toda dež se je takoj unesel. Nipernaadi, ki je legel v posteljo šele okoli treh ponoči, — potem, ko je videl, kako je prišla Anna-Mari iz Kuupove izbe in izginila za hlevom — se je prebudil m takoj nato zopet zasnul. Močno se je prestrašil, ko mu je sonce močno posijalo v obraz, 4co so se nenadoma odprla vrata. Med vrati pa je stal Jona pripravljen na pot. Zahteval je, naj mu Nipernaadi takoj sledi k brodu in ga tam zastopa, dokler se on ne vrne iz mesta.
»Toda, saj nič ne dežuje«, je ugovarjal Nipernaadi zaspano.
»A je deževalo!« odgovori Jona mrko. »Pa ne dežuje več!«
»Obljubil sem, da pridem v mesto, ka-dar bo deževalo«, je trmasto pojasnil Joona. »Kar obljubim, to držim.«
Vzdihujoč mu je sledil Nipernaadi na breg .
Intel je srečo.
Le malo ljudi ga je klicalo. Sedel je lahko ves dan na soncu in brodil z bosimi nogami po žvrkljajoči vodi.
Oooldne ie šel malo globlje v senco. Hipoma obstane kakor hrt. Zaslišal je-kako nekdo kleplje koso. Pohitel je za zvokom.
Na dvorišču pred kremo je stal Kuup in kleoal koso.
»Že?« vpraša Nioernaadi.
»Že«, ponovi KttUo oremišljeno. Z enim očesom je pomežiknil, primakni^ rezilo kose k drugemu, gledal, preizkušal in potegnil s palcem po svetli ostrini.
»Da«, pravi z resnobo in dostojnostjo. »Ne bo več dolgo trajalo in čas košnje bo tu. Mislimi, takole čez štiri, pet dni bomo lahko že začeli. Tudi Anne-Mari misli tako.«
»Saj veliko senožeti tako nimaš!« zagodrnja Nipernaadi. »Teh nekaj pedi bi človek lahko potrgal z nohti. Sramovati bi se moral, ko pristopiš k delu s koso. No, ko posušim močvirje, bo sena in dela dovolj!« ,
Kiiiip ni odgovoril. Poklical ie Anne Marijo in zaprl vrata krčme. Potlej gresta oba na njegove loke, ki ležijo pod slapom. Ktiiip spredaj, Anne-Mari pa za njim.
»Eno je gotovo!« vzklikne Nipernaadi. »Tega moža moram utoniti, pa bodisi v močvirju ali pa v reki. To vendar ni ni-
kako življenje, če ti nepretrgoma bega čez cesto tak govnač!«
Jezno je pohitel proti’ Joonovi koči.
»Mlakužne živali!« je zmerjal predse. »Nič drugega ne zaslužijo, ko da jim nad glavami zakurim in izsušim mlakuže, Posadi! vas bom na suho in sebe zraven, da vas bom videl cepetati. Ali vam bo dobro tako?«
Zvečer se je dolgo plazil okoli krčme. Na tisti strani, kjer je staja in je sinoči izginila Anne-Mari, je dolgo stal s sklonjeno glavo, teman. Končno odpre vrata in stopi na slamo. Anne-Marije ni bilo tu. Bila je že pri Kiiiipu. Za pregrajo je bilo slišati neko šumotanje. Hipoma se Ni-permaadi glasno zasmeje in skoči ven.
»Ko pride ona, bom enostavno tu! In če se upa, me lahko vrže ven!« ,
Ati vesel ni bil.
Zakaj mora misliti že na jesen? Drevesa so bakreno ždita in purpurno rdeča. Grmi, sramotno razgaljeni, dvigajo veje proti nebu kakor okostnjaki. Vse Jivade in steze so pokrite z odpadlim listjem in pisane ko tigrov kožuh. Jerebike so preprežene z verigami rdečih grozdov. Polja so rjava in siiva, in na gorskih grebenih ter po globelih se že sveti zgodnji sneg. Minilo je! Nikdar več ne bo videl teh gozdov, teh polj, teh močvar. To je poslednji' vzlet, zadnji pozdrav postarani ljubici.
Iz koč se dvigajo sivi stebri dima v jasen jesenski zrak. Psi lajajo, po cesti se premikajo gozdovi. Reke in jezera bodo kmalu preraščena s krastavim ledom.
»Kako rad bi izgovoril s svojimi ustnicami kaj veselega, katerokoli ljubo ime: Ello; ali na ustnicah čutim mrtvaški dih.«
Bil je močno žalosten. Mračno se je zagrebel v svoje občutje kakor v blazino, da bi zadušil ihtenje. Toda hitreje je prišla trudnost, in bilo je ogabno, kako prijetna je bila, čisto nič žalostna.
Nenadoma se prebudi ob nežnem ‘dotiku, ki je toplo polzel čez njegov obraz. Smehljaje je premišljeval:
»Ali si ti tu, Anne-Mari?«
Odprl je oči. Velika konjska glava se je prestrašeno odmaknila. Rožljaje je stopila žival nazaj za mrežo. Nekje v ozadju so prežvekovale krave. Ovce in kozli so stali v ogradi tesno drug zraven drugega. Kokoši so kokodakajoč skakale z droga.
Preklinja je je skočil ven.
Na pragu krčme je sedel Kiiiip z rjavim obrazom, obrnjenim proti soncu. Pokaš-ljujoč je srkal dim iz svoje pipice.
Nekaj skokov in Nipernaadi je bil ob njem.
(Dalje prihodnjič).
dokler	trala	zaloga,
Trgovci pozor!
Mali oglasi
beaeda 0*55 din, dopisovanje po 1*50 din s inae-ratni davek do 40 besed 1‘- din, nad 40 beamd 2*-dfn. Za Šifrirana plama ae plaia 10m— din. Za odgovor le priložiti 3"— din v znamkah
v zvitkih dobavlja v vseh barvah in širinah
HkuMotska tiskarna
Telefon 25*67.25-68,25-69
Najboljša reklama za vsakega trgovca!
da zaslužite 1000 Din mesečrio doma.
J 0 P 1 »
„Anos“ Maribot
Orožnova 6
Priložit« znamko
Barve Laki Firneži
Čopiči
rade kupujejo
svilo za obleke perilo >.ti
I. f. d.
po najnižji ceni samo v spec. trgovini
Maribor, Gosposka 29
ori tvrdkah ki oslaSd ejo v
m- - - y,^i^:y^memmwmmmaaaamam Rum, konjak, slivovka, brln.evec, droienka in klekovata. SpeciailUta: Grencak in vermut. NA DEBELO 1	NA	DROBNO	i
Izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov, žganjarna
MARIBOR -
Jakob Pe
psposka ulita 9	-	-	Telefon	25-80
k elegantni in športni obleki samo
MARIBOR
Gosposka ulica 1
V zalogi največja izbira svetovno znanih norveških in švedskih snežk ter galoš
v»»oei>»»»e»e<yoee»eeeee»eeeeeeeee»es»e eeeeeee»e»eeeeeeeee»e»e»ee»eeeeee»»eee»e'»eeee»»»eeeeeeee»ee»»^o<»eAeoeeeo»»»e»»^^
zdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar* Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v MaribofU
»Edinost« štev. 46._  f0_ Sobota, dne 24. decembra 1938. _
Radi inventure že sedai
odprodaja čevljev
pa tudi slučaji
na	sledeži	nažin
125*-	195*-	260'-	340*-	~	195*-
srda' za itd. sedai za Ud.	sedai	za	itd.	sedai	za	itd	sedaj	za
95*-	145*-	205'-	260'-	98‘-