102. številka. Ljubljana, v četrtek 6. maja. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan *ve*«'r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubij ano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za ćetrt leta l\ gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopnu petit-\rste po ti kr., če se oznanilo jedtiikrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi 8' ne vračajo. Uredništvo in npr a vnistvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb«". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kako je rešiti Scharschmidov predlog? m. Kako naj bi se rešil Scharschmidov predlog ali z drugimi besedami: Kako naj se uvede narodna avtonomija, kakeršno so (pogojno) voljni vspre-jeti tudi Čehi in kakeršna bi ugajala celokupnosti naše države, kakor posamičnim njenim narodom? Vsakdo ve, da deželni zbori z zastopniki raznih narodnosti ne morejo veljati za zastope pojedinih narodnostij, kajti večine tukaj gospodujejo nad manjšinami drugih narodnostij. Tu je večna vojska vsled katere obnemorejo manjšine nasproti naravnim ali pa umetno skrpanim večinam. Isti boji se prenašajo in nadaljujejo v državnem zboru. Samo da tukaj se vrste bolj pritožbe in obtožbe, nego sklepi, ki bi tlačili v isti meri kakor sklepi deželnih zborov. Vender se družijo poslanci pojedinih narodov tudi v državnem zboru v posebne klube. Ti klubi se odločujejo v posamičnih slučajih za postopanje v državnem zboru. Prav je, da se združujejo poslanci v narodnih klubih; ali uspešno vender ne morejo delovati za narod, katerega hočejo zastopati. Kajti noben klub ne more dospeti osamljen do večine pri državnozborskih sklepih. Poslanci z nemške strani so nedosledni, če prepovedujejo govoriti nenemškim poslancem za narod kake dežele, v kateri niso bili izvoljeni dotični poslanci; saj se tudi nemški poslanci združujejo po narodnosti v razne klube, in bi ti klubi ne imeli pomena, ko bi ne namerjali govoriti za dotične narode. Seveda je nasprotje mej volilnimi kraji in deželami in pa mej klubi, v katere se poslanci družijo. Ali potegovati se za narod, kateremu pripada kak poslanec, je vendar dovoljeno in v resnici se oglašajo pogostoma poslanci za ta ali oni del naroda, če tudi neso izvoljeni od istega dela. Vender pa kaže tako borenje samo dobro voljo, uspeha pa ne, in Če dosežejo kaj, je po največ to, da jim vlada kaj dovoli, nikakor pa ne državni zbor kot tak. Bojevanje, kakor se vrši dozdaj v državnem zboru, ostane torej glede na narodnostne priboritve neuspešno, kakor se vlada postavi, tako se tudi dele drobtince v narodnostnem ozira. Sestava državnega zbora avstrijskega je taka, da so pojedini narodi prisiljeni prijemati tudi mrvice iz vladnih rok; do odločnih sklepov, ki bi zagotavljali jedenkrat za vselej bodočnost posamičnim narodom, pa nikakor ne pride Poslanci prihajajo v državni zbor že naprej tako rekoč razburjeni proti drugim narodnostim; vsled tega ni možno dospeti do sporazumljenja, ker večina narodov ima uzrokov dovolj, da očita drugim krivice, ki se gode v prvi vrsti v oblikah deželnih zastopov. Glede na državne skupne zadeve in potrebe je možno doseči tudi po sedanji sestavi potrebnih večin; vender pa tudi država trpi, ker z narodnega stališča kljubujejo pogostoma znatne manjšine. Zapletajo se torej tudi v državnem zboru skupni državni interesi z narodnimi. Kjer ni narodnostnih vprašanj, tam se delo stranke v konservativne in liberalne in njih sorod-niče, na obeh straneh; te imajo tudi svoj pomen j za skupnost in stopinjo hitrosti razvoja v kakem pogledu. Narodnost pa s takimi vprašanji nema nič opraviti, ker v državah brez narodnostnih vprašanj se samo po sebi umeje, da se dotičnemu narodu ali tudi narodom, če so se poprej sporazumeli, ne godi nikaka krivica. Razumljivo je po tem takem, da pravi parlamentarizem z opravičenimi strankami ne pride v Avstriji na vrsto, dokler ne bodo narodi gotovi v poroštvu za svoj obstoj in razvoj. In če n. pr. zlasti konservativna nemška stranka že zdaj opominja, da je potreba ustvariti konservativno mogočno stranko iz delov vseh narodov, ona s to zahtevo pozablja, da prvi in glavni pogoj za omogočenje take stranke je v tem, da se najprej pomirijo narodi z omenjenim poroštvom za svojo bodočnost. Konservativni j Nemci lahko govore o taki stranki, ker njim, ka- I kor sami in to jedini mej Nemci, odkrito in pošteno priznavajo, se ne gode v narodnostuem oziru ni kake i krivice. Vsi drugi deli narodov in narodi pa potre- i bujejo najprej gotovosti za svoj obstoj. Ta obstoj zagotavlja člen XIX. osnovnih zakonov, ali odslej se ni izvršil. To nedostatnost priznavajo vse stranke, samo glede na to, kako bi se izvršil ta člen, so različnih misli j. Katera pot je prava, so pa pokazali Čehi s tem, da so se udali za narodno avtonomijo. Samo narodna avtonomija daje poroštvo za jezik in narodnost pojedinih narodov, kakor govori člen XIX. Vsak narod zna pa sam najbolje gojiti svoj jezik in svojo narodnost; noben drugi narod bi ne poznal potreb drugega naroda tako, kakor isti narod sam. Ali tudi sam pojedini narod potrebuje posebnega zastopa ali organa že zato, da utegne isti zastop vse ukreniti, kar bi pospeševalo najsrečneje jezik in narodnost dotičnega naroda. Jednuko pa potrebuje vsak narod svojega organa, da ga na zunaj zastopa. Vsak narod mora imeti organ, ki zna zanj ali v njegovem imenu govoriti nasproti lastni državi in drugim narodom. Takega organa pa doslej v Avstriji neso še ustvarili, čeravno to logično zahteva člen XIX. Ako se podeli komu kaj, je treba tudi skrbeti, da pride dotičnik v resnic do one podelitve. Člen XIX. zahteva torej neizogibno, da se ustvarijo najprej pojedinim narodom, ki obsezajo po več milijonov duš, narodni organi, ki bodo zastopali posamične narode kot juri stiske osebe. Ker so ti narodni organi potrebni vsem narodom, ki imajo več, nego milijon duš, spada ustvaritev takih organov naravno v državni zbor, in ker bi to bilo v soglasji s členom XIX., ni treba za dotični sklep nič več, nego preproste večine. Konservativni Nemci bi se itak ne ustavljali takemu sklepu, zato ker naravnost govore, da oni so za izvršbo ustave in sosebno tudi za izvršbo člena XIX. Slovanski poslanci so zastopani v narodnih klubih, in če poštevamo, da so Slovenci v klubu, v katerem sede tudi nemški konservativci, bi bilo pričakovati, da bi Slovenci bili složni za take narodne organe. Saj Slovenci so bili že od začetka in so ostali doslej, če tudi tu pa tam mlačni, vender vedno dosledni narodni avtonomisti. Kakor smo videli iz bojazni „N. f. l\,u bi utegnil vedno odkrito govoreči nemški klub tudi potegniti se za narod ne organe; saj mu je do tega, da reši narodnost nem • škemu delu Češke. Utegnili bi omahovati najprej Poljaki, navidezni voditelji sedanje politike v državnem zboru; a tu se Slovanom ni bati, ker LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevy; poslovenil Vinko.) (Dalje.) Sedmo poglavje. Drugo jutro čakal je Pavel Lavardens v vojašnici na dvoru, dokler je Ivan prišel od vaj. Komaj mu je pustil časa, da je razjahal in ko sta bila sama, dejal je: feZdaj pripoveduj o sinočnjej večerji. Jaz sem ji videl že včeraj zjutraj, mala je tako lično vodila svoje štiri konjiče! Pozdravil sem ji ... si li govoril tudi o meni? Ali sta me zopet spoznali? Kdaj pa me vzameš s sabo na Longueval? . . . Odgovori vender!" „Odgovori! ... Na katero vprašanje najprej?" „Na zadnje." »Kdaj te na Longuevalu uvedeni?" »Da.« „No da, v desetih dneh. Prej nikogar nočeta videti pri sebi." „ Potem pa tudi ti teh deset dnij ne pojdeš na Longueval. „0, to je kaj druzega, jaz grem že danes ob štirih tja. A mene kar nič pri tem ni uštevati. Jaz sem Ivan Rovnaud in župnik je moj boter! . . . Samo zaradi tega sem se tako naglo seznanil s tema mičnima ženskama. Pod varstvom in obrambo cerkve uvel sem se pri njih . . . Potem sta pa tudi gotovo izprevideli, da jima morem biti v marsičem na službo . . . Jaz poznam okolico . . . Rabili me bosta kot vodnika. S kratka, jaz sem prazen nič, a ti, grof Pavel pl. Lavardens si v resnici nekaj. Bodi torej brez skrbi; tvoj čas bode na veselicah in plesih, ko bodeš mogel sijajno nastopiti in plesati. Potem bodeš veljal za odličnjaka, jaz pa se bodem zopet umaknil v svoj skromni mrak. „I)elaj se norca iz mene, kolikor hočeš . . . Teh deset dnij pa me bodeš vender tako prehitel, da . . „Kaj prehitel?" „Glej ga, Ivana! Me li hočeš res prepričati, da nesi zaljubljen v jedno ali drugo? O takej lepoti in takem bogastvu! . . . Ah, bogastvo je še bolj uspešno, nego li lepota! Tako bogastvo me zmeša in omami. O četvorici črnih konjičev z belimi rožami namesto kokard se mi je tisto noč celo sanjalo. In pa ta mala . . - Betina jej je ime, je li?" „Da, Betina." „Betina! . . . GroKnja Betina pl. Lavardens! Kako se to lepo sliši! In kako izbornega moža bi imela v meni! Jaz sem za to poklican, postati mož brezmejno bogate ženske. Tako lahko, kakor ti meniš, pa to vender le ni. Da je človek bogat, treba mu je talenta, in jaz neseni brez njega. O tem sem se že izkazal; použil sem že celo imetje, in ako bi me ne bila mati ustavila . . . Pripravljen sem, takoj zopet pričeti . . . Oh, kako srečna bi bila pri meni! Imel bi jo, kakor pravljiško kraljičino. Ves sijaj, obdajajoč jo, bi ukus in umetniški čut soprogov še polepšal. Glavna naloga mojega življenja bi bila, lepotičiti jo in krasiti ter v slovesnem izprevodu voditi jo skozi družbo. Proučava! bi njeno lepoto, da bi jo popolnem osvetlil, tako, da bi morala reči : ,Ako bi njega ne imela, bila hi menj lepa . . .' A ne hotel bi je samo ljubiti, ampak tudi zabavati, in tako bi za svoj denar imela ljubezen in kratek čas . . . Izkazi se vrlega dečaka, Ivan, še danes ine upelji pri Scottovih." „Rcs, ne morem." „No, potem pa v desetih dneh. A že naprej ti povem, tla potem niti koraka več ne storim iz Longuevala. Pred vsem je to mamici všeč. Sicer je zdaj Američankama še malo gorka j zatrjujoč, da kratko ni malo noće občevati z nji na. A jaz poznam Poljaki bi utegnili \ oteni več zgubiti, nego »i kdo misH, kar bi bilo jedilo njim na škodo, nikakor l»a ne /a iolgo na škodo drugih Slovanov. U/i ■ kov zato ncčemo navajati; Poljaki bodo toliko previdni, ar druzega, kakor da ustvari narodne orgaue ali zastopa posamičnim narodom, in državnemu zboru ni treba drugih skrbij, kakor da tak nasvet vsprejme in spremeni v veljaven zakon. Na taki podstavi še le bo možno narodom sklepati tudi o državnem jeziku; kajti narodni zastopi še le bodo imeli vse potrebne pravice sklepati o kakem jeziku, ki se jim bo zdel za kako zadevo poleg lastnega jezika še posobe potreben. Narodni zastopi razodenejo svoje misli in sklepe državnemu /boru in poslednji se bo vedel še le tedaj ravnati, kako mu je sklepati o državnem jeziku. Do ustvaritve narodnih organov z narodno avtonomijo pa ni možno pravilno sklepati o takem jeziku*) Fr. P o d gor ni k. *; Glede „narodnih organov" ho ms ujemamo ■ go-Bpodom pisatuljem. Predlog njegov hmi po našem mnenji le itkuderaičiio vnži.ost. Več o priliki. Uredn. „Matica Slovenska". Poročilo od odboru veni delovanji v dobi od L. aprila 1885. do 31. marcija 1886. Slavni zbor! Kakor običajno druga leta, podaje tudi letos društvenikom Letopis natančnejši obris društven« ga, oziroma odborovega delovanja. Ni tedaj niti moj namen, niti naloga, podajati slavnemu zboru še jedenkrat to, kar je že v Letopisu obširnejše omenjano, hočem opozoriti le na one važnejše dogodke iz zadnje dobe društvenega obstoja, ki bi utegnili obče zanimati. Nalogo, ki jo je prevzel od rednega velicega zbora, da namreč oskrbuje vsa v njegovo področje spadajoča društvena opravila, ima odbor po §. 22 opravilnega reda izvrševati v pravilnih sejah. Tudi v zadnji dobi se je odbor te naredbe vestno držal in imel v ta namen pet sej, namreč 29. aprila, 10. junija, 24. oktobra, 23. decembra 1885. 1. in 17. marcija 1886. leta. V imenovanih sejah je razpravljal odbor o vseh za društvo in njegov prospeh važnejših točkah po včasih zelo obširnem dnevnem redu ter sklepal, kar in kakor se mu je zdelo za društveni razvoj .iajbol,iu iti najpriUa Inej&o. Kedar jo bilo treba kako važnejšo go ;»odar-sko al: književno zadevo ali nujno rešiti, ali pa o njej še le natančneje posvetovati bo in jo konečno predložiti odboru v sprejem in potrdilo, sta se shajala odborova odseka: gospodarski, oziroma književni odsek in imela: prvi tri seje, namreč 20. maja, 21. oktobra in 12. decembra, dragi pa tudi tri, namreč 27, maji in 17. decembra 1885. in 17- fe-bruvarija letošnjega leta. Najvažnejši, ob jednem skoro izključljivi na men je oni v §. 1. društvenih pravil izrečeni namen, vsled katerega ima „Matica" slovenskemu narodu priporriagati do večje, do prave omike s tem, da izdaja slovenske knjige ali da vsaj njih izdavanje podpira. „Matica" je to ves čas vestno in po moči izvrševala. V svoji požrtvovalnosti, da društve-nike zadovolji, in seveda vsled nekaterih druzih ne-izogibljivih momentov (šolske knjige) je segla še čez svoje moči, in se zakopala v dolgove. Kakor so gospodje iz lanske bilance latiko razvideli, je napravila do konca 1884. leta pri svoji glavnici dolg več kot lO.Ouo forintov. To odborovo postopanje v posredno korist društvenikom je lanski redni veliki zbor sicer odobril, toda z dostavkom, da ima odbor v prihodnje vestno ščediti, z društvenim premoženjem previdno ravnati, le porabljive svote porabljati, nedotakljive pa prilagati glovnici. Odbor je bil tega prepričanja, da se to v prvi vrsti doseza lahko le nri ta način, da „Matica" hočeš nočeš prikrajša društvenike. „Matica" je vsled tega izdala lani le dvoje knjig v obsegu 42 tiskovnih pol, tedaj 7 tiskovnih pol m-»nj, kakor 18^4. leta. Dobri gmotni nasledki so se pokazali takoj. Dolg glavnici znaša koncem 1885. leta za 788 forintov 30'/.j kr. manj kakor koncem 1884. leta, prebitek v blagajnici je za 241 forintov 81 kr. večji in pasivni zastanki za 1508 forintov 90Va kr. manjši. Ker tiskarna izročenega ji dela ni izvršila o pravem času, so izšle knjige mesec dni pozneje, kakor je odbor želel in 10 dni pozneje, kakor lani. Tudi za to se je odbor že pobrinil, kaj ima izdati „Matica" letos, ter z ozirom na želje večine društvenikov pred vsem sklenil, da imajo iziti tri knjige. „Matica izda Letopis, kateremu bodi ista oblika, podobna vsebina in le manjši obseg, kakor lanskemu, namreč krog 20 tiskovnih pol. Urednik mu ostane g prof. Leveč, poziv do pisateljev zaradi primernih spisov je bil natisnen na platnicah lanskega Letopisa, konečni obrok pa nastavljen na 30. aprila 1886 leta. Nekaj spisov je odbor v ta namen že dobil, nekaj mu jih je pa obljubljenih. Poziv slovenskim pisateljem je razven tega odbor v novejšem času objavil po vseh slovenskih časopisih in konečni obrok podaljšal do 15. maja. Iz društveništva se je od več stranij v zadnjem času izrazila želja, naj bi „Matica" zopet pričela z izdavanjem leposlovnega gradiva. Odbor je to željo uvaževal kot opravičeno, in sklenil, da „Matica" izda letos kot drugo društveno knjigo z leposlovno vsebino Kra-zevvskega „Kočo za vasjo" v umr.'^a i'odgoriškega prestavi. Knjiga bo, kolikor se da površno ceniti, obsezala krog 15 tiskov* nih ooi male osmerke. Povest je jako mikavna in odbor upa, da „Matica* društvenikom s to knjigo dobro uitreža. Jako povšečen je bil matičarjem spis g. prof. Vrliovra. objavljen v lanskem Letopisu pod naslovom „ Topografiški opis Ljubljane." Gospod profesor se s ro tvarino bavi še nadalje in odbor ga je pridobil za to, da opiše Ljubljansko meščanstvo v večjem samostojnem, 13-15 tiskovnih pol obseza-jočein spisu ki ga „Matica" objavi kot tretjo letošnjo društveno knjigo. Odbor meni, da je s tem pravo pogodil in da bo „Matica" s to kulturnozgodovinsko Knjigo društvenikom gotovo dobro po Stregla. (Dalje prih.) Politični razgled. JU© t r aii j « deže I e. V L j u b 1 j a n i 6, ln.ija Vodja Čehov dr. Rieger imel je na Mali strani v Pragi na nekem shodu volilcev, katerega je bil sklical poslanec Hajek, govor o sedanjih parlamentarnih razmerah. Dr. Uieger je rekel, da nikdo ne taji važnosti nemščine, ki je jezik centralnih oblastev in vojske zaradi jednoj ne komande in jezik državnega zbora, če tudi ima vsakdo pravico tam tudi v materinščini govoriti. Od nobenega uradnika na višjih mestih se ne more zahtevati, da bi bil vešč vseh jezikov države. Da bi se pa nemški jezik proglasil za državni jezik, zato se pa ne bi dobila potrebna dvetretjinska večina. Poga,anja zastran obnovljenja pogodbe se bodo na dolgo vlekla. Kar se tiče bančnega vprašanja, se je dosedaj Čehe jajko preziralo, če tudi plačujejo največ davkov. Na Češkem so se posojilnice jako razvile, v njih je že uloženih več 100 milijonov. Ti zavodi se jako solidno upravljajo, tedaj bi bilo krivično, da ne bi imeli kredita pri narodni banki. Češki poslanci se bodo zanje energično potegovali v državnem zboru. Bankovci bi morali imeti napis v vseh jezicih države. To je le formalnost, a je častna zadeva češkega naroda. Kaj bi rekli Nemci, ko bi se izpustil nemški tekst. Saj je še celo na Kossuthovih bankovcih bila izražena jednakopravnost. Staročeski listi poudarjajo, da je ta govor jako pomenljiv, ker je nekak program „Češkega kluba" za daljno postopanje v državnem zboru. Kakor „Egytertes" javlja, je oger*ki mi-nisterski predsednik Tisza ponudil druzemu predsedniku najvišjega sodišča Nikolaju Szabu portfelj pravosodnega ministra. Szabo bil je pod Balthazar-jem Horvathom ministerski so vet ni k in državnotaj-niški namestnik v pravosodnjem ministerstvu. znanje države. O volilnem gibanji v Srbiji se poroča, da je zjedinjena opozicija v Belemgradu postavila dva kandidata, liberalca veletržca Krzmanoviča in radi-kolca Ruke Milenkovića. Naprednjaki so imeli volilni shod v ministerstvu vnanjih zadev in bo sklenili, da sami ne postavijo za Belgrad nobenega kandidata, naj le vlada sama kandidate izbira. Iz tega sklepajo nekateri, da se naprednjaki hočejo odločiti od vlade. Plovdivski dopisnik „Moskovskih Vjedomostij" trdi, da se je bolgarski knez Aleksander pridružil k skrajnemu krilu radikalcev Organ te frakcije, „Nezavisimost", dobila je 15.000 frankov subvencije. Knez se hoče odločiti od Karavelova in je skrajnoradikalnemu ministru Radoslavovu že obljubil ministersko predsedstvo. Radislavov ie pa oblju- maniico! Ako kakšen večer stopim pred njo ter velim: ,Mama, pridobil sem si srce dražestne male osobe, ki razpolaga z glavnico kakih dvajset milijonov, hnejoč dva do tri milijone letnih dohodkov, — ljudje malo pretiravajo, govoreč o njenih sto milijonih; jaz vem za prave številke in to mi je dovolj — ta večer bode mama vzradoščena, kajti prav za prav od mene vender druzega ne želi, kar vse dobre mamice žele svojim sinovom, sosebno, ako so budalosti uganjali: bogato ženitev ali pa diskretno zvezo s kakovo damo iz družbe. Na Lon-guevalu imam na izbor, rad se uklonim temu ali onemu. Samo tako prijazen bodi in povej mi čez deset dnij, katero meni prepuščaš, gospo Scottovo ali miss Percivalovo . . „Ti si zblaznel. Jaz ne mislim na to in tudi nočem misliti . . ,lk „Ćuj, Ivan, tebe je sicer sama modrost in preudarnost, a reci in počni, kar hočeš, pravim ti: ,Ivan, ti se bodeS v tej hiši zaljubil.' Zapomni si to!" „Jaz tega ne verjamem," odvrne Ivan smeje se. „Jaz pa to za gotovo veni!... Na svidenje!" Tisto jutro je bil Ivan v istini povsem od kri tosrčno govoril. Prejšnjo noč je izvrstno spni; drugo srečanje s sestrama je kakor s čaranjem razpodilo malo blodnjo, ki se je bila lotila njegove duše po prvem sestanku. Srečno se je veselil, da ji zopet vidi, a ni se čutil nemirnega pri tej misli! V tej hiši je bilo le preveč denarja , da bi se smel tak siromak kakor on spodobno zaljubiti. Drugače pa je bilo s prijateljstvom. Iz vsega srca je želel, in z vso silo se je hotel potegovati za to, da bi si priboril čislanje in prijateljstvo od nji j ine strani. Hotel je poskusiti, da. bi ne pazil preveč na lepoto Suzanke in Betine. Hotel je poskusiti, da bi se, kakor prejšnji dan, ne utopil več tako globoko v občudovanje četvorice malih nožic na dveh vrtnih stoleh. Prostodušno in prisrčno sta mu bili dejali: „Postati nama morate prijatelj!" On ni zahteval več, nego da bi jima bil prijatelj, in to je hotel biti. Naslednjih deset dnij se je vse združilo, da bi dalo temu poskusu po sreči iziti se. Suzanka, Betina, župnik in Ivan živeli so, prisrčno in zaupljivo občevaje mej seboj. Zjutraj sta se sestri z župnikom daleč vozili na izprehod, popoldne pa sta jahali z Ivanom po okolici. Ivan ni skušal svojim čuvstvom priti do dna; ni se več povpraševal, naj bi se li obrnil na desno ali na levo. Do obeh čutil je isto neomejeno naklonjenost; bil je popolnem srečen in popolnem miren. Potemtakem ni mogel biti zaljubjen, kajti ljubezen in mir ne moreta nič kaj zložno v istem srci skupaj živeti. Toda Ivan je vender malo nemiren in žalosten opazoval, kako se približuje dan, ki prinese s sabo Turuerjeve, Nortonove in celo reko amerikanskih naseljencev. Ta dan je jako hitro prišel. V petek, 24. junija, prišel je Ivan ob štirih popoludne v grad. Betina ga je vsprejela jako pobita. „Kolika škoda," dejala, je, „mojej sestri ni dobro. Malo glava jo boli, druzega nič, a vender bode stoprav jutri mogla ostaviti svojo sobo. Da bi pa čisto sama z Vami šla na izprehod, tega se pa ne upam. V Ameriki bi to že storila, a tu vender ne gre." »Prav res, da ne," odvrne Ivan. „Poslati Vas moram proč, in to mi je tako žal." „Meni tudi, meni je zelo žal, da moram iti in ta poslednji dan, katerega sem upal preživeti z Vami, tako povsem izgubiti ... A mora biti! Jutri zopet pridem vprašat, kako se počuti Vaša gospa sestra.w (Dalje prib.) bil knezu, povišati civilno listo. To poročilo rus kega konservativnega lista se nam ne zdi prav ve-rojetuo in ima najbrž le namen razpor napraviti mej knezom in Karavelovom. Že večkrat se je pokazalo, da s»» poročila iz Bolgarije v „Moskovskih Vjedomostih" in „Novem Vremenu" nezanesljiv;«, vsaj nekoliko pretirana. — Knez Aleksander bil je na svojem potovanji po Vzhodni Korneliji povsod jako naudušeno vsprejet. Iz teura sklepajo bolgarski vladni listi, da bodo volitve za vlado ugodne. Pred nekaterimi dnevi zaukazal je turSki sultan, da se morajo uradnikom plače redno izplačevati. Sedaj je Turčija uradnikom mnogo plače na dolgu. Uradniki bili so že zaradi tega jako nevoljni in višji vladni krogi so se že bali, da ne bi nezadovoljni uradniki prouzročili kakega prevrata. Ministri so že imeli več posvetovanj, kje bi se dobil denar z.i izplačevanje uradniških plač. Sklenili so davke 4 pokrajin porabljati v ta namen. V Italiji je volilna agitacija jako burna. V Piemontu, Veneciji, Lombardiji in Toscani bode skoro povsod zmagala vladna stranka. Drugače je pa v južni Italiji, kjer razne vladi nasprotne stranke, mej njimi tudi republikanci, pridobivajo vedno več upliva. Žalostno je za vladno stranko, da več njenih najuplivnejših mož neće več kandidovati. Do-menico Farini, bivši predsednik zbornice, ne prevzame uobenega ma mlata več. Farini bil je močna opora vladi. Ravno tako Visconti Venosta ne kan-diduje več, tudi bivšega ministra vnanjih zadev Minghettija ne bode več v zbornico. FraiK'oska vlada poslala je Vatikanu noto, v katerej protestuje proti temu. da bi se nastavil samostojui papežev zastopnik pri kitajski vladi Francija ima že nad sto let pokroviteljstvo nad kristijani v Kitaj i, nastavljenje posebnega papeževega zastopnika bi nasprotovalo tej njeni pravici. 1'ruuku zbornica poslancev začela je pred-včeraj v prvem branji posvetovanje o eerkvetiej predlogi. Prvi govornik Gneist je pobijal predlogo m potegoval se, da bi se obdržali majski zakoni. VVindhorst jo je odločno zagovarjal poudarjajoč, da ga veseli, da hoče država s cerkvijo skleniti mir. Jazdzevski je tudi za predlogo, a misli naj bi se izpustile izjeme, ki so določene za poljske pokrajine. Rauchhaupt je tudi za predlogo. Cuny je izjavil, da bodo narodui liberalci glasovali proti predlogi, ker ne zaupajo katoliškej cerkvi, da res hoče mir, ampak le hoče oslabiti nemško državo. Knez Bis-marck je zagovarjal predlogo jako odločno in misli, da bode mir, ki se bode dosegel jako koristen dr žavi. V sedanjega papeža ima on popolno zaupanje. Potem unel se je prepir mej državnim kancelarjem in Richterjem. Poslednji je hudo kritikoval Bisinar-ckovo politiko in zavračal trditev, da bi bila svobodomiselna stranka začela kulturni boj. Bismarck mu je jako razdražen odgovarjal, h v njegovih odgovorih ni bilo nič stvarnega. Videlo se mu je, da se je nalašč ogibal stvari same. Že iz debate prvega dne da se sklepati, kako bode glasovanje. Centrum, Poljaki, konservativci in svobodomiselna stranka bodo glasovali za predlogo, narodni liberalci pa proti njej. Naprednjaki bodo pa nekateri glasovali pro, drugi coutra. Štrajk delavcev se je razširil skoro po vseh Heveruu-ttiueriNkili Zjedinjenih državah. Delavci zahtevajo povsod osemurni delavnik. Nekateri tovarnarji so se že udali njih želji, drugi se pa še upirajo. Pri državnih podjetjih so že poprej osem urni delavnik dovolili, nego se je pričel štrajk. V več krajih so že bili nemiri. V Chicagu so Straj-kujoči delavci napali neko tovarno, katero so branili policisti. Začel se je boj, pri katerem je bilo ranjenih pet delavcev in 4 policisti. Drugikrat so delavci s streljanjem napali policijske uradnike. Jeden policist bil je mrtev. Policisti so ubili več delavcev. Arzenal straži milica. K nemirom šuntajo tuji socijalisti. Dopisi. S »podlijega Štajerskega 5. maja. (V zadevi družbe sv. Cirila in Metoda.) Še ni dolgo, kar sem čital v slovanskih listih izkaz podružnice Celjske o njenih dohodkih. Skazala je za kratek čas svojega obstanka res vrlo lep uspeh. Kaj pa ostale podružnice? Ali ne bodo tudi te začele objavljati svojih izkazov? — Glejmo, kako delajo pri „Sehulvereinu.a Tam imajo vsi veliki in mali nemški listi stalni predal za poročila o gibanji „Schulvereina,8 ter izkazujejo, koliko so tu in tam za to društvo nabrali. To je gotovo posnemanja vredno, kajti le tako, da če se vedno o našej družbi sv. Cirila in Metoda in to v vseh listih piše, da se izkazujejo dohodki, širilo se bo zanimanje zanjo v vedno večje in Sirje kroge, ter bo vsak mnogo prej in raje pri danej priložnosti za njo kaj žrtvoval. Naj začno toraj slovenske podružnice, katerih je sedaj že lep broj, pošiljati svoje izkaze, in sicer za vse slovenske politične liste; to bo spodbujalo te in one, da bodo skušale svoje družice dosezati, ali jih prekositi, ter večje doneske nabrati in izkazati. Vsaka podružnica naj objavlja vsaj vsakega pol leta svoj izkaz; tako bo sčasoma nastalo občno zanimanje v vseh narodnih krogih za t > za prospeh našega naioda toliko važno družbo, kajti čitalo se j bo vedno in vedno o njej. Potem bo še le možno, i da bo delala družba res na korist našega naroda. 1% Ljutomera 5. majnika. [Izviren dopis.} { Društvo okrajne založnice v Ljutomeru imelo je ! 2. t. m. glavno letno sejo, pri katerej se je pre-i tresoval in odobril račun za leto 1885. Društvo je : na konci leta 1884 imelo 287 udov, mej tekom leta 1885 je iz društva izstopilo 15 udov a pristo-| pilo jih je 34, tako da na konci leta 1885 šteje i društvo vkupaj 306 udov, s 300 opravilnimi deleži, i ki reprezentujejo 20.394 gld. 96 kr. Na opravilnih i deležih z obrestmi vred je o računskem letu iz-! plačanih 861 gld. 41 kr., a uplačanih 1895 gld. I 78 kr. Vsled predloženega in potrjenega računa ! vsprejelo se je leta 188.) v tekoči račun 101.493 gl. j 92 kr., a izplačalo 90353 gld. 38 kr., torej je pre-i ostal na konci leta blagajniški preostatek od j 11.140 gld. 54 kr. Bilanca kaže imetja 144.116 gl. ; 79 kr., a dolgov 143.990 gld. 01 kr., tedaj iznaša i čisti dohodek 126 gld. 78 kr., ki se jo v premoženje reservnega fonda določil. Domače stvari. — (Odlikovanje.) Gospod Fran K a n-drnal, sedaj profesor na državni gimnaziji v tretjem okraji na Dunaji, poprej pa več let profesor na gim naziji v Ljubljani, dobil je za svoje večletno uspešno delovanje na šolskem polji zlati zaslužni križec s krono. — (Deželni glavar grof Thurn) ime-j novan je predsednikom komisiji za pogozdovanje j Krasa na Kranjskem. — (Vabilo) k LXXIII. odborovi seji „Ma-! tiče Slovenske" v sredo 12. maja 1886. 1. ob 5Va \ uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu ' št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o ! LXXII odborovi seji in o XXI. rednem velikem j zboru. — 2. Naznanila prvosedstva. — 3. Volitev ! prvosednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalcev društvenih računov. — 4. Volitev i odborovih odsekov. — 5. Poročilo tajnikov. — 6. i Posameznosti. — V Ljubljani 3. maja 1886. — I dr. Josip Poklukar, prvomestnik. — Časnikarska raca.) Dunajski listi j imeli so te dni telegram, da je poslanec dr. Vite-| zič bil v Zagrebu ter imel konference z voditelji j opozicije, zlasti pa z dr. A. Starčevioem, pri kate-| rem je kar celo dopoludne ostal. Kakor čitmno v hrvatskih listih, je vsa vest izmišljena, kajti dr. Vitezica v Zagrebu niti bilo ni. — (Kamnoseški pomočniki) so včeraj in danes deloma tlelo ustavili, torej ima tudi Ljub ljana svoj ,,štrajk." Pomočniki zaktevajo: na dan dve uri dela manj, a dosedanjo plačo. Doslej so delali od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer, vmes so imeli 2. uri počitka za zajutrek, južino in malco. Odslej pa hočejo delati le od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer z dveurnim presledkom. Kamnoseški mojstri pa zahtevajo, da pomočniki še 14 dnij delajo, kakor doslej, potem pa začno nov delavni red: od 6. ure zjutraj do 7 ure zvečer za dosedanjo plačo. Vmes 1 uro počitka za kosilo, četrt ure za zajutrek. Nekaterim pomočnikom, ki so danes še delali, so štrajkujoči pomočniki že pretili. Kamnoseškim mojstrom je „štrajk4i jako nepriličen, ker so prevzeli mnogo dela za novo vojašnico in deloma za tako nizko ceno, da utegnejo delati brez dobička, če ne bodo celo škode trpeli. Kako se bode štrajk poravnal, se še ne ve, mestni uradi posredujejo mej mojstri in pomočniki. — (Nezgoda.) Ko se je v ponedeljek gospod Alijančič, kaplan v Šmarji iz Ljubljane domov peljal, splašil se je konj, voz se prevrne tako nesrečno, da je kaplan Alijančič teško poškodovan. Prepeljali so ga v Šmarije. Ker g. dekan Drobnič še ni popolnem ozdravel, poslali so po g. Puca, kurata na Ljubljanskem Gradu v Šma rije, na pomoč, da obširna župnija ne bode brez duhovna. — (Ofertna obravnava.) Upravna komisija c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu naznanja, da se bode napravila nova streha na nekaterih oddelkih c. kr. garnizijske bolnice v Ljubljani in pa novo strešje na južnem oddelku c. kr. o s k r b o val ni c e v Ljubljani. Razpisuje tedaj pismeno ponudbeno obravnavo, katera bo 17. maja 1886 ob 10. uri dopo- ludne v pisarni c. kr vojaške,' <žen'rskega ra -nateljstva v Trstu (ulica Zonta, St 5 II nadstopjei. — Natančneja razjasnila zvedo se pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Potres,) tri sekunde trajajoč, čutili so v ton-k zjutraj ob 8Va v Gorici. — (Novo restavracijo) otvorila je danes v Frelihovi hiši na Dunajski cesti g. Šunko poprej gostilničarka v „Hotel Evropa " Več o tem v inseratu. — (Požar.) Kakor javja „Sildst. Post,tt pogorela je pretekli torek skoro vsa vas Črešnjevec, le malo hiš je ostalo. — V Goricah pri Račjem pogorele so v ponedeljek 4 hiše. Otroci kuriii so zvunaj vasi, a hudi veter zanesel je utrinke na bližnjo kočo in kmalu ae je ogenj dalje razširil. Požarna hramba iz Račjega je kaj vrlo gasila. Marko Grizold je neko žensko iz ognja rešil. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Atene 6. maja. Petero poslanikov izročilo opoludne Delvanisu noto, v katerej zahtevajo novih pojasnil. V noti pa se ne izraža namen, da bi Atene v kratkem ostavili. Delvannis sklical ministerski svet Odgovor se bode baje še danes izročil. CnicagO 6. maja. Včeraj zopet novi nemiri, 8000 osob ropalo po več prodajalni-cah. Policija razgnala množico, veliko osob zaprla. V Mihvaukee zopet boj s socijalisti. Vojaki in policaji so streljali, ranili in ustrelili več socijalistov. Množica, mej katero mnogo Poljakov, oropala pivovarno. Naposled bili so ustaši razgnani. Zader 5. maja. Nadvojvoda Albrecht peljal se je v Salono, ogledaval ondu izkopavanja, obiskal Trati, ter se zvečer vrnil v lepo razsvetljeni Splet. Danes zjutraj odpotoval v Dubrovnik, Dunaj 5. maja. Ravnatelj poštno-hra-nilnega urada dr. Coch prosil je za svoj odpust, ki se mu je tudi dovolil. Reka 5. maja. Francoska Fregata „Iphi-genie" s 10 kanoni in 500 možmi priplula iz Benetk semkaj in mora 7 dnij v karanteni ostati. Mrzlo vreme, huda burja. Levov 5. maja. Po vsej vzhodni Galiciji mraz, sneži neprestano. Okolu Tarnopola popolnem zimsk prizor. Tudi iz sosednih ru-' skill pokrajin dohajajo vesti, da se tamkaj se-i daj na saneh vozijo. Sadno drevje in poljski pridelki precej poškodovani. Mostar 5. maja. Že predvčerajšnjim snežilo v Serajevem. Včeraj pa je posebno v i višjih krajih Bosne toliko snega palo, da je j bilo na cesti iz Serajevega v Mostar več čev-| ljev na debelo snega in da je debel led visel od dreves in skalovja. Brindisi 5. maja. Od 4. do 6. popoludne jeden za kolero zbolel. V Osturii 3 zboleli, 1 umrl, v Latianu 2 zbolela. ChlcagO r>. maja. Včeraj zvečer zopet nov srdit boj mej policijo in socijalisti. Slednjih bilo je 15.000 mož in uprli so se policiji, ko jih je pozvala, naj se razidejo. Socijalisti vrgli so veo dinamitnih bomb, ubili pet policajev, veliko pa ranili. Policija streljala je na upornike, katerih je do petdeset zadetih, mej njimi mnogo smrtno ranjenih. Razne vesti. * (Pri zavodu za preiskovanje avstrijske zgodovine) se bodo v kratkem zvršile razne premembe. Vajenci (Eleven) tega zavoda, katerih gmotno stanje nikakor ni povoljuo, se bodo porabili pri arhivih višjih učilišč, zlasti Dunajskega vseučilišča, ter se njim znatno zviša plača. Vsled tega se pa njih razmere k imenovanemu zavodu ne bodo premenile. Formalno se bode še vedno prištevali k osobju tega zavoda. * (Ruski generalni štab) predlagal je državnemu svetu, naj se odslej vse železnice, ki drže čez mejo, gradijo z istim tirom, kakor evropske železnice. * (Dvoboj ž e n s k i h) Francozinja Astique de Vallsai sprla se je z ainerikauko Slielbv, ker je poslednja trdila, da so amerikanske ženske zdravnice boljše od francoskih. Nasledek tega spora bil je dvoboj na Vatelooskem polji. Bili sta se s sabljami in Shelbv je bila na roki lahko ranjena. Ko je pritekla kri, sta si boreći se gospi podali roki. Tuf cl: r>. maja. Pri »lonn: M osamami, Rainer in Singer t Dnnaja. S eh* arz iz Trsta. Pri ■•1141 x Loevi, Regali in Recher i Dunaja. — Hertans iz Trsta. — Esicger iz Monakovega. Umrli so t TJiibljaiil: 5. maja: Katra Hafner, mestna uboga, 75 let, Kar-lovska cesta St. 7, za plačnico. — Jovana Aznoh, delavka, 94 let, Ulice na Grad št. 4, za jetiko. V deželnej bolnici: 3. maja: Frančiška Masel, natakarjeva žena, 38 let, za OBlabljenjem. Trlne cene *- IJiihlJazil dne 5. maja t. 1. kr. Speli povojen, kgr. . kr. Pšenica, hktl. 6m — li- Bež, 5i04 Surovo maslo, „ — 80 Ječmen, J) 4171 Jajce, jedno .... — 2 Oves, :i r>7 Mleko, liter .... — B Ajda, ■ 3 57 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, 1» 4 «7 Telečje „ „ — 80 Koruza, ■ # 5 04 Svinjsko „ „ — «4 Krompir, 8 3r Koštrunovo „ „ — 4(> Leča, 8 Grah, 8 — — 18 Fižol, 9 — Seno, 100 kilo . . 2 35 Maslo, kgr. — 8« Slama, „ . . Drva trda, 4 □ tnetr. 2 35 Mast, — 78 7 Spoli frisen 1 — r>8 „ mehka, „ „ 5 - Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Mo-krina v mm. .....i a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741*64 mm. 739 84 mm. 741 04 mm. 74a C 14 0" C 82" C si. vzh. z. vzh. z. vzh. jas. d. jas. obl. 0 00 m Srednja temperatura 9 9", za 2 0° pod normalom. ZD-o-nsLjslsa, "borza dne 6. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo ) Papirna renta......... Kreditne akcije..... ... London ...... ..... Napol. ... i . . C. kr. cekini . . Nemške marke 4»/o državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. H64 100 *ld. Ogrika zlata renta 4" „ „ papirna renta 5 „ ... 6U „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rrg. srečke 5"/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/," „ zlati last. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . 100 gld. Iiudolfove srečke 10 r Akcije anglo-avstr. banke . 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v Zahvala. Povodom smrti naSe sedaj v Gospodu počivajoče nepozabljive matere, gospo Helene Kozak, dovoljujemo se tem potom vsem onim, ki so pokojnici mej boleznijo izkazali prijazno sočutje na kakeršen koli način, zlasti pa vsem sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, darovalcem prekrasnih vencev in katoliškemu društvu izreči našo najtoplejšo in najiskrenejdo zahvalo. V Ljubljani dne 6. maja 1886. 85 gld. 40 kr. 45 114 55 101 85 878 _ 288 f0 126 25 10 03 g 5 94 It 61 82'/, 129 n 171 — * 103 90 95 10 105 20 116 M 25 127 % — 119 — i 98 n 60 176 50 n 18 75 A 116 50 202 fO V ..\urof* pomočnega društva, uknjiženega tovarištva z omejeno zavezo, bode v nedeljo dne" 9. maja L IS 188G dopoludne ob 10. uri v veliki mestni dvorani. H 6, Dnevni red: Letno poročilo in računski sklep za 1. 1885. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. Volitev odbora za pregledovanje računov 1. 188G. (§. 15. pravil.) Predlog ravnateljstva, da so pravila spremenč. (§. 13. pravil.) Posamezni nasveti. Ravnateljstvo obrtiiijsko-pomočnega društva, upisanega tovarištva z omejeno zavezo, V I i ubijani: T. 3>T- KOBAIC, vodja. a) Gewerblicher Aushilfskassen-Verein. Die 30. orđentliohe Generalversammlung des gevverblichen Ausliillskasseii-Vereines, registri rte Genossenschalt mit bese h rankter Haftung, flndet Sonntag den 9. Mai 1886 Vormittag um 10. Uhr im grossen stiidt. Ilathlians-Saale statt. Tagosordnung: 1. Jalnvsbericht inid Reobnungslegung pro 1885. Berfoht des in der 'etzten Generalversammlung gewiihl-ten Revisions-Ausscbusses. Ergiinzungswahl von 4 Mifgliedern des Vorstandes. Wabl eines Kevisions-AusSidmsses zur 1'iilfiing der Jahrcs-reohnung pro 188G. (t?. 1 der Sfatuten) Antrag des Vorstandes auf Abiindoruiig der Statutou. i% 18 tler Statuten.! G. Alltallige besoudeio Antriigo der Genossensehal'ts-Mit-glieder. Der Vorstand des gewerbl. Aushilfskassen-Vereinee, rcitislrirlc Oenoistnscliaft mit bcschruukter llafliniL'. in Laibaoh: t. 3sr. ^ozk^-ik:, (316) Jliroctor. mm Prejemlje vsa. v njegov strok spadajoča dela <3.ezell. Znano reelno delo. Nizke cene. (274—12) izdelovalec oljnatih barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. »k LJUBLJANA. Salno kemično risto I oljnate barve, in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. julatcii in odg"vorni urednik : Ivan Ž e 1 e z n i k a r, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 5E