Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
n	
	
Leto XL. - Štev. 10 (1989)
Gorica - četrtek, 10. marca 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Marija zgled naše vere »Slovenija - model za jutrišnjo Jugoslavijo?«
(Ob našem dekanijskem romanju na Mirenski Grad)
Skušajmo se ob Svetem pismu poglobiti v Marijino vero na začetku Jezusovega življenja na zemlji, v njegovem delovanju in pod križem.
MARIJINA VERA OB OZNANJENJU. Angel je bil poslan k devici in devici je bilo ime Marija.
Jezusovo spočetje je novo stvarjenje. Marija spočne brez sodelovanja moža, v moči božjega Duha, zato je njen sin — Sin Najvišjega. Adama, prvega človeka, je Bog posebej ustvaril. Tudi »novi Adam« je spočet brez sodelovanja moža. Pri tem spočetju je dejaven isti božji stvariteljski Duh, ki je ob prvem stvarjenju vel nad vodami in po katerem je človek postal živo bitje.
Marija je v trenutku oznanjenja, ko je izpovedala svoje devištvo (»kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?«), verovala, da bo po moči Najvišjega postala mati božjega Sina.
»Blagor ji, ki je verovala, kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45). Tako Elizabeta pohvali Marijino vero. Marija s svojo svobodno vero in pokorščino sodeluje pri odrešenju človeštva. Kar je Eva zavezala s svojo nevero, to Devica Marija razvozla s svojo vero (prim. C 56). S trdno vero sprejme vse, kar ji je bilo razodeto. Prav nič ne omahuje spričo načrta, ki naj bi preobrnil ves potek naravnega reda: mati naj ostane devica, stvar naj bo Stvarnikova mati.
Marija vidi svojega sina, kako kot nebogljen otrok leži v jaslicah, a vendar veruje, da je stvarnik sveta. Skupaj z njim beži pred Herodom, a ne neha verovati, da je kralj vseh kraljev. Vidi, kako je podvržen našemu bežnemu času, a veruje, da je večen.
MARIJINA VERA V JEZUSOVEM JAVNEM DELOVANJU. Ze ob srečanju z dvanajstletnim Jezusom v templju, še bolj pa kasneje v njegovem javnem delovanju, je Marijina vera postavljena pred veliko preizkušnjo. Sin ji ob najdenju v templju na videz odpove pokorščino, ker je takšna volja nebeškega Očeta. Ko se hoče ob njegovem javnem delovanju sniti z njim, ji Jezus ne pride naproti, marveč blagruje okrog sebe sedeče množice: moja mati in moji bratje so tisti, ki božjo besedo poslušajo in spolnjujejo (prim. Mr 3,31-35). Marija živi iz vere, zato ne raziskuje, zakaj ravna Bog tako ali drugače.
MARIJINA VERA POD KRIŽEM. Še bolj pa je bila Marijina vera preizkušena pod križem. Ko mimoidoči sramotijo Jezusa na križu, Marija vztraja trdna v veri. Kakor Abraham, ko je moral darovati edinorojenca, veruje tudi ona, ko se v globokem sočutju s svojim Edinorojen-cem in z materinsko dušo pridruži njegovi daritvi in privoli v darovanje tiste žrtve, ki jo je sama rodila (prim C 58).
Evangelisti tudi ne omenjajo, da bi Marija po soboti šla k Jezusovemu grobu. Jezusova napoved, da bo tretji dan vstal, je bila zanjo trdna in neomajna. Vanjo je verovala.
Marija nam je najlepši zgled vere, saj tudi njej verske resnice niso bile tako očitne, da ne bi potrebovala »poslušnosti
KAJ POMENI VEROVATI?
Odgovor na vprašanje, kaj pomeni verovati, je težak. Navadni odgovori mnogih ne zadovoljijo in zato imajo z vero še več težav. Bolj ko ob razlagah z besedami, je mogoče ob živih zgledih spoznati, kaj pomeni verovati. Takšen zgled najdemo v Mariji.
Verovati pomeni odgovoriti, ker se čutiš nagovorjenega, kot se je čutila Marija ob oznanjenju. Verovati pomeni popolnoma se izročiti ln zaupati Bogu, kot je storila Marija s svojim odgovorom angelu. Verovati pomeni sprejeti tudi nerazumljive božje odločitve In Iti po poti odpovedi, trpljenja, žrtve ln teme z upanjem
v življenje. To nam kažejo postaje Marijinega zemeljskega popotovanja: Betlehem, Egipt, srečanje z dvanajstletnim Jezusom v templju, njegov križ in vstajenje.
Vse to je možno le iz milosti in v svobodnem sodelovanju. Vera je milost.
NEVARNOST ZA VERO
»Boga ne potrebujemo več.« Ta beseda, četudi neizgovorjena, a v vsakdanji praksi tolikokrat izpolnjena, ogroža našo vero. Visok življenjski standard lahko prinaša s seboj tudi veliko nevarnosti za duhovnost. Možnost pripraviti si čim več udobja, lahko potegne za seboj tudi vernike, tako da postanejo sužnji mamona — sužnji najrazličnejšega uživanja. Take u-sužnjene ljudi Jezus imenuje bogatine, ki težko pridejo v božje kraljestvo (prim. Lk 18,25), ker nimajo časa za Boga, ker so jim materialne stvari postale pomembnejše.
Kristus nam je pokazal pot k Bogu, ki velja tudi za sodobno družbo. To je pot uboštva v duhu: nenavezanosti na minljivo.
MOLITEV — HRANA ZA VERO
Marija nam je vzornica vere tudi zato, ker je hranila svojo vero z molitvijo in poslušanjem božje besede. Moliti se pravi iskati stik z večnim, živim in pravim Bogom. Prenehati moliti pomeni podirati most, ki vodi od Boga k nam. V molitvi od Boga prejemamo luč, spoznanje, pogum, vero, upanje, ljubezen. Zato nas Sveto pismo tako nujno opominja, da je treba moliti in se ne naveličati.
Izgovarjamo se, da nimamo časa za molitev. Bog pa ima zmeraj čas za nas. Četrt ure na dan za molitev, to sta komaj dva odstotka našega budnega časa, ki pa sta lahko odločilna za našo večnost.
V Marijinem letu bi vas škofje radi opozorili na nekatere ustaljene oblike molitve. Tako ponovno priporočamo molitev angelovega češčenja trikrat na dan.
Rožni venec je bogata ustna in pre-mišljevalna molitev, saj vključuje vse, kar spada k odrešenjski zgodovini: spremlja učlovečenega Boga od zibelke do križa in še onkraj v poveličano življenje.
Ena najpomembnejših molitev je dnevno izpraševanje vesti, združeno s kesanjem in trdnim sklepom. Redno izpraševanje vesti izostri v nas čut za greh, nas vodi k zakramentu sprave in k vrednemu obhajanju evharistične daritve. Zato nas tudi duhovnik na začetku maše povabi h kesanju.
Naš veliki sopotnik je Jezus Kristus. Ozdravljal je vse bolezni, ko je začel Javno delovati v Galileji. Tudi sedaj ozdravlja. Ozdravlja vse, ki so skesanega srca.
Z nami je tudi Marija, vzornica in pomočnica naše vere, saj vzeta v nebesa svoje zveličavne vloge ni odložila. Z materinsko skrbjo vsakega Izmed nas posebej spremlja na našem zemeljskem romanju.
(Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 1988).
Pod tem naslovom čez osem stolpcev oz. celo stran prinaša belgijski francoski dnevnik »La Libre Belgique« (Svobodna Belgija) z dne 28. januarja letos obširno in bogato reportažo o republiki Sloveniji in njenem mestu v Jugoslaviji. Avtor te reportaže je Michel Rosten. Dnevnik izhaja v Bruslju in je poleg lista Le Soir med najbolj razširjenimi časopisi v francoskem jeziku v Belgiji.
Že sredi prve strani prinaša začetne misli nadaljnjega gradiva, ki nato obsega celo drugo stran. »Je Slovenija država v državi? Nihče tega ne bo trdil, a veliko Jugoslovanov je tega mnenja. Raven njenega razvoja se ne da primerjati z ono v drugih republikah. In prav ta posebnost kaže na dejstvo, da je Ljubljana (nekaj več kot tristo tisoč prebivalcev) mesto-pilot v primeri z drugimi.« Ze ti stavki nekako nakazujejo vsebino in namen obširne raziskave, ki jo je omenjeni belgijski novinar izvedel v slovenski prestolnici. V glavnem se je sestal z raznimi predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja republike Slovenije. Tako so med drugimi njegovi sogovorniki urednik Nove revije Boris Novak, nato podpredsednik slovenske vlade dr. Boris Frlec, gospodarski sodelavec dnevnika »Delo« Mile Šetinc in še kdo.
KULTURNA MOČ IN POMEN NARODNOSTI TER IZOBRAZBE
Belgijski dnevnik začenja pravzaprav s kulturno problematiko, ki se mu po vsej verjetnosti zdi najbolj zanimiva in tudi zgovorna za zgodovinski Obstoj slovenskega naroda. V tem smislu namreč že izzvenijo stavki o sami eksistencialni usodi slovenskega naroda. Tako pravi časnikar, da
so vsi soglasni v priznanju, da je slovenski narod lahko preživel težke zgodovinske trenutke le s podporo kulture. S tem v zvezi omenja misel: »Kultura je naša politika in naša politika je kultura.«
V nadaljevanju omenja bogato sliko slovenskega šolstva in izobraževalnega sistema sploh ter obstoj dveh univerz. Minister za informacije Marjan Šiftar pa tu dodaja, da je tretja že skoraj odprta. Pri tem misli na razne slovenske docente na tujih univerzah, ki lahko sprejemajo slovenske študente na svoje tečaje. Nato v bežnih Obrisih prikaže Prešernov pomen za razvoj slovenske literature in jezika.
V nadaljevanju še omenja dogodek, ko je policijska oz. sodna oblast zaslišala urednika Novaka in Viktorja Blažiča zaradi nekega članka v Novi reviji o vlogi Jugoslovanske ljudske armade in načrtih za prevzem oblastii v primeru nemoči političnih dejavnikov za izhod iz morebitnega brodoloma države. Zgovorna je tudi polemika, ki jo je slovenska revija zavzela do obrambnega ministra admirala Mamule in vojske sploh. Belgijska dnevnik takole pripominja s tem v zvezi: »Da! Treba je res civilnega poguma, da se v komunističnem režimu lahko govori enak z enakim z obrambnim ministrom. In to je v državi res nekaj novega!«
SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA
Daljši del reportaže o Sloveniji je nadalje posvečen odnosu SRS s federacijo oz. Jugoslavijo in predlogom o ustavnih spremembah v SFRJ, ki že dalj časa burijo duhove od Beograda do Ljubljane. V tem smislu se je Michel Rosten pogovarjal s podpredsednikom IS Slovenije dr. Borisom Frlecem. Že v naslovu tega
Srečanje štirih Cerkva Furlani j e-Julijske krajine
Novi škandali
Italijansko javno življenje je vedno razgibano. Do nedavna je bila vlada zaskrbljena zaradi vijugaste poti finančnega zakona v parlamentu. Ko se zdi, da je ta nevšečnost mimo in bo državna proračun odobren, je nastal škandal podkupnin. Trije bivši ministri so osumljeni, da so prejemali podkupnine za javna dela. Gre za nekatere nove zapore in druga javna dela. Sodnijska preiskava meni, da so ti ministri in nekateri odgovorni visoki uradniki zahtevali podkupnino, ki gre v milijarde.
Število stavk v Jugoslaviji
Na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije je -bilo rečeno, da je bilo lani v državi 1.685 prekinitev dela, v katerih je sodelovalo 288.000 delavcev oz. 4,3 odstotka vseh zaposlenih v družbenem sektorju. Po številu prekinitev dela je to za 98 odstotkov več kot leta 1986.
V vsaki škofiji delujeta po koncilu dva pastoralna sveta, duhovniški in škofijski. Člani duhovniškega pastoralnega sveta so izvoljeni dekanijski -duhovniki, -škofijski pastoralni svet pa sestavljajo izvoljeni zastopniki laikov in nekateri duhovniki. Oba pastoralna sveta imata nalogo, da škofu pomagata z nasveti ob reševanju večjih pastoralnih problemov. Eden takih problemov je tudi vprašanje duhovniških in redovniških poklicev. To je občuteno vprašanje v vseh štirih škofijah dežele Furla-nije-Julijske krajine. Vsled tega je bilo skupno srečanje članov obeh omenjenih svetov vseh štirih škofij preteklo nedeljo na Vejni. Predmet razpravljanj in posvetovanj je bil takole zastavljen: »Poklici za posebno posvečenje«. Po nauku zadnjega koncila so vsi kristjani poklicani k osebni svetosti življenja. Toda znotraj Cerkve, v službi Kristusovega skrivnostnega telesa, so nekateri poklicani k posebnemu posvečenju v službi božjega ljudstva. To so duhovniki, redovniki in redovnice ter tudi laični redovi. Te osebe so poklicane poleg k osebni svetosti življenja v posebno službo posvečevanja drugih. Gre torej za poseben, specifičen poklic, ki je dar Sv. Duha, a istočasno zahteva tudi sodelovanje celotnega krščanskega občestva, kot je nakazal Kristus: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev v svojo žetev,«
Problem posebnih poklicev je tudi v naši deželi zelo pereč, kot tudi drugod. Zato so škofje in pastoralni sveti čutili potrebo, da pridejo skupaj, da slišijo poročilo o trenutnem stanju, pregledajo vzroke za upadanje poklicev in poiščejo morebitne rešitve.
Škofje so prvi čutili to potrebo, zato so bili na Vejni v polnem številu navzoči: domači L. Bellomi kot gostitelj, potem goriški nadškof Bommarco, vsi trije videmski A. Battisti, pomožni škof Pietro Brollo in tudi upokojeni Pizzoni. Tudi člani obeh pastoralnih svčtov so prišli v polnem številu, kakih 200. Prvi pozdrav
je prinesel videmski pomožni škof Brollo. Za njim je pozdravil domači škof Bellomi. Skliceval se je na oglejsko dediščino, iz katere živijo vse škofije naše dežele: tržaška, goriška, videmska in pordenon-ska. Zato je prav, da tudi danes gojimo naprej to skupno dediščino.
Zatem je msgr. Franco Tanasco, ravnatelj semenišča v Trstu, imel referat o stanju posebnih poklicev v naši deželi. V dokaj izčrpnem poročilu je obdelal sedanji položaj poklicev; navedel številke zadnjih 20 let in analiziral stanje z raznih vidikov. Na koncu se je ustavil ob pastorali za poklice, tj. ob skrbi in delu za nove poklice. Poudaril je najprej poklicanost družine, ki je prva gredica tudi posebnih poklicev; potem vlogo župnijskega občestva, vlogo mladinskih organizacij in gibanj, saj v zadnjih letih prihaja največ poklicev prav iz teh novih mladinskih gibanj in skupin.
Po kratkem odmoru so sledili številni posegi udeležencev. Nekateri so poudarili še vedno uspešno vlogo malih semenišč, ki so jih ponekod odpravili; drugi so se ustavili ob družini in poglobili njeno vlogo glede poklicev; tretji so poudarili važnost katoliških šol, ki so lahko pot tudi do posebnih poklicev v Cerkvi.
Srečanje se je zaključilo s skupno molitvijo v Marijinem svetišču.
Naj povemo še to, da imajo vse štiri škofije naše dežele sedaj skupno bogoslovje v Vidmu; vseh bogoslovcev je letos blizu 40; iz goriške škofije sta samo dva, Karel Bolčina in še eden za furlanski del škofije. Ostale škofije so na boljšem, ker imajo več bogoslovcev.
Sovjeti bodo zapustili Afganistan
Vse kaže, da bodo sovjetske čete zares zapustile Afganistan v teku letošnjega leta. Umik sovjetskih sil iz te dežele bi se moral začeti 15. maja in zaključiti v devetih mesecih.
pogovora je značilen stavek slovenskega ministra, ki pravi, da se kmet navadno poslužuje svojih najboljših konj. Veliko je v intervjuju govora o ekonomski situaciji in proračunu SRS ter o gospodarski primerjavi med Slovenijo in drugimi republikami. Vendar nas tu lahko bolj zanima politično gledanje predstavnika slovenske vlade, ki se v svojih odgovorih kar dobro, seveda včasih diplomatsko izjavlja o nakazanih temah. Tako npr. na vprašanje o možnem prekoračenju drugih republik pravi med drugim: »... v Sloveniji mislimo, da se mora razvoj vzporejata s spoštovanjem mnenj vsakogar...«
Zanimiv je nato govor o kulturno-poli-tični tematiki. V zvezi z vprašanjem o Novi reviji pravi slovenski podpredsednik naslednje: »Že samo dejstvo, da Nova revija izhaja in objavlja članke, o katerih bi si pred leti niti ne upali misliti, dokazuje, da je proces demokratizacije v Jugoslaviji, posebej še v Sloveniji, naredil veliko korak naprej.« še nadalje se dr. Frlec spušča v zanimive ocene o situaciji v Sloveniji in o političnih prijemih. Tako še odgovarja v zvezi z današnjo slovensko politiko: »Vse vprašanje je v tem, ali je slovenska politika danes logična. V odgovor na to vprašanje si upam trditi, da drugačna politika danes ne bi bila možna, posebej ne na gospodarskem področju... Jugoslavija ne bo ničesar izgubila, če bi katero od naših načel prevzele tudi druge republike.«
Veliko je sedaj govora o ustavnih spremembah. Tudi o tem zanimivo pravi podpredsednik slovenske vlade: »Gotovo je, da sedanji politični sistem zahteva sprememb zlasti v smislu, da enotnost države postane trdnejša v odnosu do zunanjega sveta.«
GOSPODARSKA IN SINDIKALNA
PROBLEMATIKA
Že prej omenjeni vladni predstavnik je v svojem intervjuju obravnaval tudi gospodarske probleme, o čemer se tu ne moremo obširno razpisati, saj smo raje povzeli splošno politično plat vprašanja. Bolj specifično pa se zlasti o sindikalni politiki izraža novinar Mile Šetinc, ki obravnava prav sindikalno gibanje v Sloveniji, delavski položaj, pravice in vprašanje stavk. Ta med drugim ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju položaj močno spremenil. Če je bilo enkrat redkost, da je kje stavkalo celo podjetje, je to dandanes drugače. Belgijskemu novinarju razlaga njegov slovenski kolega tudi vzroke stavk in med drugim pravi: »Skratka, pri zadnjih stavkah se je jasno pokazalo predvsem pomanjkanje zaupanja delavcev nasproti strukturam podjetij in samih sindikatov.« Dandanes je tudi administrativni odnos do stavkajočih dokaj drugačen od polpreteklosti. Sodišče ne bo več nastopalo proti stavkajočim (medtem ko se je še nedolgo tega to dogajalo).
In prav to novo gledanje na delavske pravice do stavke (vedno po Šetinčevem mnenju) prispeva k vzpostavitvi novega zaupanja v slovenski sindikat. Seveda, verjetno ne bo prišlo do nekih neodvisnih sindikatov v Sloveniji. To prav gotovo tudi po zaslugi samoupravljanja, ki je v bistvu razdvojilo delavski razred. Končno se Michel Rosten čudi, da so se našli tudi Slovenci, ki so apelirali na oblast, naj vendar naredi konec stavkam, ki le škodujejo gospodarskemu razvoju.
* * *
Res izčrpna in obširna slika današnje stvarnosti v republiki Sloveniji daje tujemu bralcu ne sicer popolno, ampak vseeno zadostno sliko. Manjka seveda govor o verskem položaju, pa morla še kaj drugega. Ko se danes zlasti Slovenija živo zanima za večje povezave (tudi institucionalne) z evropskimi organizmi, je to vsekakor dobro. Dobro zlasti za tisto javno mnenje — pa tudi za politične kroge — ki vedri in oblači na še spremenljivem evropskem nebu.
'	A.Ž.
(Posredoval V. Slemensky)
iNnnki cerkev In uri M
Bežen vpogled v romarsko-shodne dneve v Logu v zadnjih petdesetih letih nam pove, da so tudi v tem oziru nastali določeni premiki. V polpretekli dobi smo v Logu beležili naslednje shode: tridnevnica v pustnih dneh, prošnji torek (Vipava, Budanje, Vrhpolje), sv. Florijan (kdor je ta dan delal okrog Loga, je prejel očitek: »Bi rad pogorel?«, sv. Ana (za žene), Por-ciunkula, Veliki šmaren, sv. Jernej (včasih samo za može in fante), Mali šmaren (glavna šagra), zahvalna nedelja. Marsikaj je v zadnjem času odpadlo: ostali so prazniki: sv. Ana, Veliki šmaren (sedaj bolj poudarjen kot Mali šmaren), uvedene so bile prve nedelje in ponovno sv. Jernej oziroma Jernejeva nedelja za može in fante.
Log je bil doslej žarišče verske kulture ali, kakor je nekdo zapisal, ljudska verska univerza, šembiški fajmošter Vrtovec je v neki pridigi v Logu dejal, da ljudje tako radi prihajajo v Log, da se včasih v hišah prepirajo, kdo bo šel v Log. Ali se še?
Ni dvoma, da ima Log še vedno svojo nenadomestljivo veljavo in vlogo. Že kratki zgodovinski oris nam je dosti jasno nakazal, da je ta romarski kraj doživljal okvirne in vsebinske premike, ne toliko z ozirom na materialne prilike, ampak bolj glede na idejne tokove, ki so vihrali skozi naše kraje. Iz skromne podružnice se je Log postopoma razvil v mogočno svetišče. Prvo prelomnico je kraj doživel v času, ko je katoliška obnova po tridentinskem koncilu bila težke duhovne boje s protestantsko reformacijo in njenimi nič kaj naklonjenimi razpoloženji za če-ščenje Matere božje in svetnikov. V dobi liberalnega antiklerikalizma je doživel renesanso, ki se simbolično kaže v povečavi cerkve in veličastnih shodih. Narodnostno zatiranje in ogrožanje za časa fašizma, ko je bila v Logu prepovedana celo pesem »Povsod Boga«, je gnalo ljudi k zavzetemu iskanju pomoči pri Tolažnici žalostnih in Pomoči kristjanov in to v jeziku, ki je bil v javnosti preganjan, ponižan in prepovedan. Končno je prišla svoboda, ki je sprostila v ljudeh toliko zadržano notranjo napetost, čas manifestacij in povork; v Logu je našla svoj izraz v hvalnih procesijah, neke vrste verskih povorkah, ki se vijejo v gozdičku mladih topolov, kakor živi rožni venci okrog Marije. Kaj pa danes, ko je industrializacija z dviganjem standarda in z materializmom domala spremenila dušev-
ni in duhovni profil do nedavna povsem agrarne populacije Vipavske, ob pojačani laicizaciji in ateizaciji, ki vedno silneje prodira v vipavske domove?
Razveseljivo je; ljudje v Log še vedno radi prihajajo. Morda ne več v takem številu, kot v polpretekli dobi, prihajajo pa le. Kritično oko bo sicer odbralo odtenke, ki dajo misliti. Tako je opaziti postopno, vendar čedalje bolj občuteno upadanje mladega rodu, tj. odrasle in starejše mladine, mladih družin, bržkone tudi otrok ni več toliko. Tudi sicer je delež ostalih faira, če izvzamemo Vipavo, Vrhpolje in Budanje, v zadnjem času nazadovalo. Res je, da je z odpravo procesij odpadla svojevrstna verskofolkloma manifestacija z modnimi revijami, kjer je nagajivi Eros pridno streljal s svojimi puščicami in je tako loška pobožnost nudila mladin edinstven čar in draž. Danes je drugod dovolj priložnosti za manj pobožna srečanja. Vprašanje pa je, ali ni nevarnosti, da po tej poti nastane praznina in prelom med generacijami?
Ljudje se v Logu še vedno radi spovedujejo. »Spovedovanje! To je znamenje božje poti v Logu in če tega spovedovanja ne bo več, bo Mati prenehala klicati svoje otroike k sebi!« je vzkliknil pred tridesetimi leti kronist. »Deset spovednic ima prvo in zadnjo besedo v Logu in vsa čast dušnim pastirjem Vipavske doline, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pomagajo ljudem k Bogu.«
Gotovo je, da je Log primeren za množične verske manifestacije. Njegova lega ob jugozahodni slovenski vpadnici ter prometna dostopnost to samo potrjujeta. Vseeno je na mestu vprašanje, katere manifestacije posebej pospeševati in ob kateri shodni priložnosti. Vsakoletno področno romanje bolnikov, ki ga velja posebej pohvaliti, terja nedvomno skrbno pripravo in večjo zavzetost že zaradi svojskega značaja udeležencev. »Veliko moških, a malo mož naš vek rodi,« bi mogel kdo s pesnikom vzklikniti ob eni zadnjih Jernejevih moških nedelj v Logu, ko je v duhu prešteval, koga vse bi še rad videl v cerkvi. Verjetno je tu še veliko skritih rezerv in ni še vse dorečeno.
Z uvedbo prvonedeljskih govorov v Logu so shodi doživeli kakovosten premik. Človek bi dejal, da nudi Log na našem področju dosti dobre možnosti za uveljavitev verske prenove, ki se mukoma poraja v slovenski Cerkvi. Da bi le steklo! (Konec)	Franc	Kralj
Narodnostni nemiri v Sovjetski zvezi
»Koroška poje«
Velika dvorana Doma glasbe v Celovcu je bila v nedeljo 6. marca prizorišče prvega dela pevske manifestacije Koroška poje, ki jo prireja Krščanska kulturna zveza. Na obsežnem odru se je zvrstilo 15 pevskih skupin, ki so se predstavile po štiri istočasno.
Koroški Slovenci so napolnili dvorano, številni so bili tudi predstavniki kulturnega, verskega, političnega in gospodarskega življenja iz Koroške, Slovenije in Primorske.
Pozdravni govor je imel predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Poudaril je pomen in važnost te pevske revije, ki je letos še posebno slovesna, saj poteka ob raznih pomembnih obletnicah kot je 80-letnica ustanovitve Slovenske krščansko kulturne zveze za Koroško in 35-letnice Krščanske kulturne zveze.
Pozdravne in voščilne besede prireditvi in vsem koroškim Slovencem je prinesel ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Prireditelji so postavili kot vsebinsko izhodišče in povezovalno nit letošnje prireditve pomlad. Pomladno razpoloženje se je res čutilo že zunaj dvorane, bil je namreč lep in sončen dan, nato pa še v dvorani sami, kjer je nastopalo veliko mladih pevcev, kar daje upanje, da z optimizmom gledamo v bodočnost slovenske pesmi in slovenskega življenja na Koroškem.
Program je s tremi pesmimi lepo zaključil goriški moški zbor »Mirko Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Nastop go-riškega zbora pomeni tudi tesne oblike sodelovanja med Koroško in Primorsko in še posebej med Krščansko kulturno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Drugi del »Koroška poje« pa bo v nedeljo 13. marca v Beljaku. Nastopilo bo drugih 15 zborov, med katerimi tudi Tržaški mešani zbor in moški zbor iz Žabnic.
Sovjetska zveza je velik imperij, ki ima na vseh svojih mejah in tudi v notranjosti razne narode in narodnosti. Ob Baltiku so tri! države: Letonska, Estonska in Litva. Še bolj pisano je ob Kavkazu in v srednji Aziji; tam so Armenci, Tatari, Kozaki, Mongoli. Lenin in za njim Stalin sta menila, da bosta vse narode v državi povezala v socialistično skupnost »delovnega ljudstva«, kjer ne bo več narodnostnega vprašanja in ne več želje po kaki narodni kulturi oz. kulturni samobitnosti. Socializem bo vse združil v bratstvu in enotnosti, kot se izražajo jugoslovanski komunisti. Tako je namreč napovedoval Lenin, in tako so verovali in morda še verujejo partijski dogmatiki. Toda resničnost je pokazala, da temu ni tako.
Mihail Gorbačov ima sedaj probleme v baltiških republikah, kjer se ljudstvo oglaša in demonstrira ne samo zavoljo kršenja človekovih pravic, temveč tudi zaradi teptanja narodnostnih pravic. Z nevoljo prenašajo rusifikacijo v svojih deželah in se ob vsaki priložnosti z demonstracijami spominjajo izgubljene svobode in neodvisnosti po zadnji vojni.
Drugo žarišče nemirov in nezadovoljstva se je razplamtelo tudi na nasprotnem koncu države, okrog Kavkaza. Tam sta dve sovjetski republiki, Armenija in Azerbajdžan. Armenija je stara krščanska dežela. Krščanstvo je prišlo tja že v 4. stoletju in pognalo globoke korenine ter prekvasilo celotno življenje Armencev, njihov jezik in kulturo. V Sovjetski zvezi jih je okoli 4 milijone. Ohranili so svojo kulturo, svojo vero, svoje jezik; armenska Cerkev je tam še vedno močan dejavnik tudi v javnem življenju, dosti bolj kot pravoslavna med Rusi. Moskva je do Armencev bila vedno dosti bolj popustljiva kot na splošno po drugih republikah. Armenci so pač daleč od Moskve in na kočljivi točki na meji s Turčijo. Zato je politično modro, da ostanejo Armenci mirni, so menili v Moskvi. Toda glej
Papež ne pojde v Rusijo
»Papeža ne bomo povabili v Rusijo,« tako je izjavil kijevski metropolit Filaret. Glavni razlog za odklon papeževega obiska, so njegove izjave, da se mora prej urediti vprašanje »uniatov«, tj. katoličanov vzhodnega obreda, ki so bili leta 1946 nasilno priključeni ruski pravoslavni Cerkvi. Proslave tisočletnice krščanstva v Rusiji bodo od 4. do 16. junija v Kijevu, Vla-dimiru, Moskvi in Leningradu. Torej sv. oče ne pojde v Sovjetsko zvezo, ker ga pravoslavna Cerkev ne bo povabila.
Znotraj ruske pravoslavne Cerkve pa ne mislijo vsi tako kot metropolit Filaret. Malo pred njegovo izjavo se je oglasil astrahanski metropolit Feodozij, ki je bolj pogumen kot njegovi sobratje v škofov-slvu Filaret kijevski in Pimen moskovski. Feodozij je namreč zahteval, naj oblasti vrnejo pravoslavni Cerkvi kijevsko Pečerskajo lavro. Gre za prvi samostan, ki je nastal v Kijevu in bil vedno žarišče vere in kulture za vso Rusijo. Imenujejo ga tudi »ruski Betlehem«.
Kmalu po zmagi komunistične revolucije so samostan odvzeli Cerkvi in ga pustili propadati. Med zadnjo vojno je Stalin začasno vrnil samostan Cerkvi, ker je takšna bila med vojno njegova politika. Potem so samostan znova odvzeli Cerkvi in ga pustili dalje propadati. Sedaj ga pravoslavna Cerkev znova zahteva zase. Najglasnejši je ravno metropolit Feodozij, ki ga podpirajo številni verniki iz vse Rusije.
Odprto pismo Vinku Levstiku
Prejeli smo s prošnjo za objavo. Avtor pisma živi v Sloveniji.
Ne morem in ne morem najti tiste številke Katoliškega glasa, v kateri ste objavili svoje pismo predsedniku SZDL Jožetu Smoletu. Dobro pa sem si zapomnil, o čem ste pisali. Nikar tako, lepo vas prosim!
Mar ne vidite, kakšno obupno bitko bojujejo zdaj ne le Jože Smole, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl in še nekaj mož, .ki jim stojč ob strani ter jih včasih na glas, sempatja pa samo potihem podpirajo?
Saj berete naše Delo, Mladino, Novo revijo, Katedro? Pri nas ni več tabujev. O vsem, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno in po njej, moremo zdaj v Sloveniji odkrito pisati, govoriti, razpravljati.
Ceno za takšno demokratizacijo pa mora plačevati naš trenutni politični vrh. Ni preveč idealen. Nekaj pa jih je med njimi, ki trdno stoje na braniku slovenstva. Ne
samo tistih v matični domovini, temveč vseh Slovencev zunaj državnih meja in onih, ki so raztreseni po vsem svetu.
Če ne bomo zdaj vsi Slovenci, kar nas je doma, za mejami in v tujini, trdno stali za temi našimi možmi, potem se nam zna že kaj hujšega zgoditi, kar smo že enkrat doživeli.
Prosim vas: ne silite jih v nekaj, za kar čas še ni dozorel. Pustite času čas in bodite z nami vred srečni, da naši politični veljaki v svoji težki bitki z jugoviči ne popuščajo preveč. Saj se včasih taktično umaknejo, toda svojo slovensko časnikarsko vojsko pa znajo zmeraj zaščititi.
In ker se tako obnašajo, ne terjajte od njih preveč! Lahko je vam na oni strani meje! Mi v domovini pa trepetamo ob slehernem njihovem nastopu.
Če se vam bo kdaj ponudila priložnost, poskusite Jožetu Smoletu stisniti roko ter mu čestitati za tisto, kar je s svojim slovenskim političnim moštvom že dosegel.
Nikar pa tega ne storite, če bi se znašli iz oči v oči s Tonetom Vogrincem ali Lojzetom Gorjancem! Ko se je v Calgaryju znašel med »jugoslovansko« (= slovensko) smučarsko representanco predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Mikulič, sta mu oba slovenska direktorja naših reprezentanc poročala v najbolj izbru-šeni slovenski jugoslovanščini. To, vidite, spoštovani Vinko Levstik, pa je trenutek, ko Slovenec sme in more zajokati.
Jože Slovenec
zlomka, kar na celem začnejo Armenci demonstrirati in zahtevati, da se mora pokrajina Nagorni Karabah vrniti Armeniji, izer je tam prebivalstvo v veliki večini armensko, dočim je republika Azerbajdžan, kateri je bila pokrajina priključena, v veliki večini muslimanska dežela.
Nastale so velike demonstracije v glavnem mestu Erevanu. -Moskva je poslala policijske sile, da demonstracije pomirijo. Ko so se v Erevanu nekoliko pomirili, so se dvignili muslimani v Azerbajdžanu. Začeli so se verski spori med muslimani in armenskimi kristjani zlasti v industrijskem mestu Sumgajtu. Vlada je morala nastopiti še ostreje; bili so tudi mrtvi in ranjeni. Tega tudi Moskva ne skriva več in sama govori o nemirih, demonstracijah, mrtvih in ranjenih.
Stalin, za njim Hruščev in Brežnjev so s silo tlačili sovjetski lonec, da ni prekipel. Toda Hrvati pravijo: »Svaka sila za tri dana.« Z nasiljem se problemi odlagajo in se ne rešujejo. Lenin pa tudi lahko gleda iz večnosti, kako propadajo druga za drugo njegove napovedi o razvoju socialistične družbe.
■
Kristus je nebesa za tistega, ki ga doseže; Kristus je pekel za tistega, ki ga izgubi; Kristus je vice za tistega, ki v njem zori. (Vitto-rio Messori).
Bralci pišejo
Željni videnj razočarani
Pri Pescari je Maria Antonella Fioriti trdila, da se ji prikazuje Mati božja; v tem so jo podpirali tudi nekateri duhovniki. Za nedeljo 28. februarja je napovedala posebna znamenja na nebu. Ob napovedanem času se je zato zbrala velika množica radovednežev, nad 20 tisoč. Čakali so ves dan in pozno v noč, da bi se zgodil »čudež«, toda zaman; čudežnih znamenj ni bilo.
Človek se pri tem vprašuje, zakaj so danes ljudje tako lahkoverni in čakajo samo na čudežna znamenja in prikazovanja Matere božje. Verujmo v Jezusa in Manijo brez čudežnih znamenj in prikazovanj!
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«!
DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Pismo slovenskega šolnika
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Pišem vam v zvezi s člankom »Sporočilo sindikata slov. šole« (Katol. glas 3.3.1988, št. 9), da bi, kot šolnik, dal različno razlago od tiste, ki ste jo ponudili bralcem.
1. Sindikat slov. šole je, podobno kot vsa ostala sindikalna gibanja v Italiji( zvezni, Snals, Cobas ipd.), oklical stavko v zvezi z ocenjevanjem dijakov ob koncu prvega polletja. Zahteva šolnikov, ki so masovno podprli stavko, je, da se uresniči, kar razne italijanske vlade obljubljajo že petnajst let: reformo višje srednje šole. Šolniki ne stavkajo torej samo za ne vem kateri povišek plače, temveč tudi za kakovost programov, ki niso bili že desetletja posodobljeni; za ureditev suplentov, ki že leta in leta čakajo na habilitacije; za večjo samostojnost šol pri programiranju dela, brez čakanja na Godota (beri: okrožnic ministrstva iz Rima); za priznanje šolnikom, ki se naknadno izpopolnjujejo in izobražujejo; za manjše število dijakov po razredih, da bi bolje sledili vsakemu (licej in trgovska v Trstu imata razrede po več kot 25 dijakov in čez nekaj let bo profesorjev na pretek).
2. Stavka ni minimalno okrnila pouka, kajti vršila se je samo v popoldanskih urah, ob ocenjevalnih sejah. Slovenski šolniki se niso v večini udeležili splošne stavke v Rimu, ki so jo priredili zvezni sindikati. Dijaki torej niso izgubili niti ure pouka na ta račun.
3. Stavka v zvezi z zadevo Pahor. Mislim, da je bilo dosti bolj koristno za vzgojo naših višješolcev, da so izpričali na cesti in na sodniji narodno pripadnost, v podporo nekoga, ki trpi za pravice naroda, kot da bi tiste ure prečepeli v razredih, pasivno.
4. Volitve v šolske zborne organe niso povzročile nobenega nereda na naših šolah, ker možna zborovanja niso bistveno okrnila pouka.
Zaključim. Starši in dijaki že mesec dni čakajo na ocene? Šolniki čakajo že dolgo let na priznanje lastnega dela. Profesor višje šole, z univerzitetno izobrazbo in na dobri polovici svoje kariere, prejme približno, kot pismonoša ali srednje specializiran tehnik katerega koli javnega podjetja. In slednja dva, z vsem spoštovanjem, gotovo nimata iste odgovornosti glede na vzgojo bodočih državljanov, staršev, Slovencev. Profesor naj hi delal samo 18 ur tedensko? Kdor tako misli in govori, naj pride učit, pa bo videl, koliko ur opravi tedensko šolnik. Da so zaradi te stavke vsi prizadeti? Ne vidim v tem nobene tragedije: šole so ustanove, ki zanimajo vse nas in je zato prav, da se zanje tudi vsi zanimajo. Da ne govorimo, če gre za našo šolo.
Iti še z.adnja misel. Če bi vse družine in ustanove dale za vzgojo mladine toliko, kolikor dd ogromna večina (popolnost ni človeška, na žalost) slovenskih šolnikov-Kačurjev, bi bila naša manjšina gotovo boljša.
Dr. Peter Močnik
OPOMBA. Prejeli smo še en članek v zvezi s slovensko šolo; ker obravnava podobna vprašanja, ga objavimo kdaj prihodnjič.
Notranjščina božjepotne cerkve na Krki
Program je že izdelan in tudi napovedan. V času svojega obiska v Avstriji se bo sv. oče udeležil jubilejnih slovesnosti v čast sv. Emi na Koroškem. Slovesnosti bodo povezane s srečanjem vernikov iz treh sosednjih škofij: celovške, videmske in ljubljanske. Slovesnosti bodo v soboto 25. junija.
Program je naslednji: papež pride na letališče v Celovcu ob 14,35. Nato se s helikopterjem odpelje na Krko. V stolnici bo obiskal grob sv. Eme. Ob 15,45 sprevod Iz stolnice na kraj slovesnosti. Ob 16. uri se začne evharistično bogoslužje, ki bo potekalo v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Ob 18,40 se papež vrne s helikopterjem v Celovec in od tam se z letalom odpelje v Salzburg.
G. Jože Kopeinig, ki je član pripravljalnega odbora, pojasnjuje, da bo evharistično bogoslužje na Krki na velikem travniku, kjer Je prostora za sto tisoč ljudi. Udeležencem svetuje, naj ne prihajajo 7. osebnimi avtomobili, ker bi jih
morali puščati daleč od bogoslužnega prostora. Celo za avtobuse je parkirni prostor izbran nekako tri kilometre od Krke. Pri maši bo sodelovalo 2.200 pevcev, ki že pridno vadijo. V pripravi je posebna brošura za sodelovanje pri maši.
Pričakujejo, da se bo papeževega obiska na Krki udeležilo 20.000 vernikov iz Slovenije. Velike priprave za romanje na Krko so v mariborski škofiji. Pastoralna služba v Mariboru vabi, naj bi se iz vsake dekanije udeležilo vsaj tri do pet avtobusov romarjev. Vsi romarji morajo biti na prireditvenem prostoru do 13,30. Kasneje dostop ne bo več mogoč. Čakanje pred mašo bo krajšal poseben spored, ki ga pripravijo različne godbe in pevski zbori.
Napovedujejo še, da bo sedišč zelo malo. Romarji ne smejo imeti s seboj dežnikov. Zato bo vsak dobil poseben dežni plašč. Med papeževo mašo bo nabirka za kako misijonsko deželo. Hrano prinese vsak sam s seboj. Ni mogoče računati, da bi mogli kje kaj kupiti.
SZ
Hude besede
Slovenski likovni ustvarjalci so razpravljali o novih spremembah ustave SFR Jugoslavije. Slišati je bilo tudi naslednje:
Alenka Gerlovič je ob vprašanjih razrednosti rekla, da je to laž, kajti ne gre za oblast delavskega razreda, ampak za oblast birokracije, da je samoupravljanje postalo farsa in da naj bi Zvezo komunistov kot posebno oblastveno linijo izločili iz ustave. Marjan Keršič-Belač je dejal, da je partija kulturne delavce potrebovala samo v vojni, po njej pa nanje pozabila.
Navzoči so med drugim tudi zahtevali, naj se Miran Potrč odpove kandidaturi za predsednika slovenske skupščine (zaradi, po njihovem mnenju, enostranskega vplivanja na delegate ob skupščinski razpravi o pobudi za spreminjanje ustave).
Šport
200 let cerkuene skupnosti u Ricmanjih
V Ricmanjih se v teh dneh pripravljajo na praznovanje svojega farnega zavetnika sv. Jožefa, ki bo, kot že v navadi, na sam praznik, v soboto 19. marca in v nedeljo 20. marca. Program je natisnjen posebej v tej številki in se opira na dolgoletno tradicijo.
Vendar se hočejo v Ricmanjih spomniti letos tudi visokega jubileja (200 let) od nastanka njihove cerkvene skupnosti. Ni veliko župnij na Tržaškem, ki bi zmogle take obletnice.
POMEN OBLETNICE
Seveda ne gre za ustanovitev župnije, ki je nastala veliko kasneje (1905), čeprav so ši jo v Ricmanjih vedno želeli. Gre za cerkveno skupnost ali duhovnijo, ki je dobila svojo uresničitev, ko je v Ricmanje prišel 1788 prvi stalen duhovnik (vikar ali kaplan) in se je s tem začelo neko redno dušnopastirsko delovanje v kraju, ki je sicer ostal še vedno v območju župnije v Dolini, vendar z veliko prednostjo pred navadnimi podružnicami, ki so bile oskrbovane naravnost iz središča župnije.
Novo nastavljeni duhovnik je namreč začel izvrševati v Ricmanjih vse svoje pastoralne dolžnosti, čeprav v rahli odvisnosti od župnika v Dolini, ki je to delovanje bolj nadzoroval od daleč in sebi pridržal le nekatera bolj važna opravila.
V ta namen se je še istega leta zgradilo novo župnišče, ki je postalo srenjska last, ker so pri gradnji sodelovali vsi vaščani Ricmanj dn Loga oziroma domača srenja. Zato je danes župnišče še vedno last srenje ali vaške skupnosti, medtem ka je uprava prešla na občino v Dolini, ks bi bila že po zakonu dolžna stavbo vzdrževati ter še dalje zagotavljati župniku dostojno stanovanje in primeren pro-ktor za župnijski urad in arhiv. Zal, se to ne dogaja in je zato staro župnišče v skrajno slabem stanju. Prav bi bilo, ko bi se vsi odgovorni dejavniki tega zavedali in vsaj ob tej jubilejni priložnosti poskrbeli za potrebno obnovitev.
V leto 1788 sega torej tudi začetek matičnega urada v Ricmanjih, ki ima še danes (za matične knjige do leta 1924) tudi civilno veljavnost. Še danes se hranijo prve matične knjige, ki nosijo letnico 1788: rojstna knjiga št. I, knjiga umrlih št. I, poročna knjiga št. I in družinska knjiga št. I (Status animarum). V dve sto letih so tem knjigam sledile še ostale do št. VII, ki so danes na vrsti. Vsekakor je bil novi matični urad velika pridobitev za vaščane, ki so iz nepomembne vasice postali važno kulturno središče potem, ko so nekaj let prej dobili tudi tako lepo romarsko cerkev (1770).
Velika sreča je bila za mlado cerkveno skupnost tudi v tem, da so kot svojega duhovnega predstojnika dobili moža, domačina iz Doline, ki je novi duhovniji posvetil vse svoje moči. Bil je to Ivan Ga-branja, ki je v Ricmanjih deloval skoraj 40 let (umrl je 20. marca 1827) in je tukaj pokopan. Poročilo pravi, da je ricmanjski cerkvi zapustil vse svoje imetje, svojim naslednikom pa ustanovne maše, ki so se opravljale vsako leto še pred nekaj desetletji. Na tega vzornega duhovnika spominja tudi oljnata slika z njegovim portretom, ki se hrani v župnijskem uradu.
Da se je lahko v Ricmanjih ustanovilo stalno mesto duhovnika, je bil potreben poseben c. kr. odlok, ki ga je na Dunaju podpisal cesar Jožef II. dne 3. marca 1788,
potrdil pa škof. ordinariat v Trstu 11. junija 1788. S tem je dobilo tudi svetišče sv. Jožefa svojega predstojnika, ki naj bi skupaj s cerkveno skupnostjo skrbel za nadaljnji razvoj te romarske cerkve, ki je postala znana že po vseh avstrijskih deželah.
Iz časopisnih poročil tistega časa (glej »Edinost« 28.4.1888), zvemo, da so tudi stoletnico duhovnije v Ricmanjih zelo slovesno obhajali in sicer 25. aprila 1888 ob veliki udeležbi častilcev sv. Jožefa, ki so tistega dne dvakrat napolnili cerkev (od
3.000	do 4.000 oseb). Jutranjo službo božjo je vodil dolinski župnik in dekan, kanonik Oroslav Jan; drugo slovesno mašo pa je opravil profesor in katehet na gimnaziji v Trstu Ivan Legat.
Spreobrnjeni veleposlanik
Bivši poljski veleposlanik v Washingto-nu Romuald Spasowski je pri zahodno-nemški založbi Liibbe-Verlag Bergisch Gladbach objavil svojo presenetljivo življenjsko zgodbo pod naslovom »Slovo od Varšave«. V njej opisuje svojo težko mladost, navdušenje za komunistične ideale, trpljenje domovine pod sovjetsko in nacistično okupacijo, bogato politično kariero, osebna razočaranja in dokončni prelom s komunizmom po razglasitvi izrednega sta-•nja na Poljskem decembra 1981. Leta 1984 se je dal krstiti in danes čuti čisto drugače do poljskega naroda kot nekoč s položaja politika na vrhu.
Iz Sloven
Umrl je bivši superior na Mirenskem Gradu
V začetku tega leta je v Beogradu umrl lazarist Janez Smolič. Pokojni je bil tri leta superior na Mirenskem Gradu. Kot drugod, kjer je služboval, je tudi na Gradu veliko prenavljal in gradil.
Rodil se je v Beli krajini leta 1918. Stopil je k lazaristom. Med zadnjo vojno je zbolel na pljučih, zato so ga predstojniki poslali v Italijo, v Cosenzo v Kalabriji. Kar dobro je prezdravil, da ga je lahko po vojni leta 1945 posvetil mariborski škof Ivan Tomažič. Potem je večino življenja preživel izven Slovenije med katoličani v jugoslovanski diaspori na jugu države (v Beogradu, Bitoli in drugod). Dne 5. jan. ga je pokopal beograjski nadškof Franc Perko. Navzoč je bil tudi papeški nuncij msgr. Montalvo.
V Ljubljani na Žalah so pa pokopali duhovnika dr. Alojzija Ranta. Omenjamo ga zavoljo njegove izredne poti v duhovniški stan. Bil je namreč pravnik, jurist in sodnik. Za časa Aleksandrove diktature jc bil preganjan in je moral zaradi službe v južne kraje. Nato je prišel k takrat najvišjemu sodišču, k Stolu sedmorice, s sedežem v Zagrebu. Po vojni je ostal brez službe, dokler ga niso zaprli in poslali na prisilno delo. Tu se je srečal s številnimi bogoslovci in duhovniki, ki so podobno kot on »opravljali družbeno koristno delo«.
Ko je prišel iz zapora, je star 52 let začel s študijem teologije in bil posvečen leta 1956. Kot duhovnik je več let upravljal župnijo Sv. Helene-Dolsko in Velesovo. Nazadnje je stopil v pokoj in umrl v Duhovniškem domu v Ljubljani.
Predstavitev pesniške zbirke
Že pred nekaj meseci smo poročali, da je v Trstu izšla v samozaložbi zanimiva pesniška zbirka Aleksija Pregarca z naslovom »Jedra«. Knjiga je izšla poleg v slovenščini še prevedena v šest drugih jezikov.
Potem, ko je bila zbirka že pred časom predstavljena v Ljubljani, so ji pretekli teden posvetili predstavitveno srečanje v Tržaški knjigami. O delu in avtorju sta spregovorila znani časnikar Bogdan Pogačnik v slovenščini in kritik Roberto Da-miani v italijanščini. Na predstavitvi je nekaj pesmi reoitiral v slovenščini avtor sam, v italijanščini pa Gianmaria Bugat-to. Na koncu pa je Marko Feri zaigral na kitaro.
Slovenščina v tukajšnjem turizmu
V eni zadnjih številk deželnega Uradnega vestnika je bil objavljen dolg poklicni seznam tehničnih ravnateljev potovalnih in turističnih agencij v naši deželi. Ob imenih je med drugim tudi navedeno, katere tuje jezike poznajo ti ravnatelji. Običajno sta navedena po dva, le v zelo redkih primerih po tri ali štiri. Na 193 imen je slovenščina navedena samo devetkrat, štirikrat na Goriškem in petkrat na Tržaškem. Daleč seveda prevladujejo angleščina, nemščina in francoščina, španščina je navedena 17 krat.
Sodeč po priimkih zna slovensko verjetno še marsikdo. Mogoče so tudi Slovenci, ki slovenščine niso javili kot tujega jezika. In v tem imajo tudi prav.
Kriza v občini Devin-Nabrežina
V ponedeljek 29. februarja (prav na prestopni dan) je občinski svet v Nabrežini zavrnil proračun za tekoče leto; proračun je bil zavrnjen, ker so proti njemu glasovali socialisti, čeprav so ga tudi njihovi zastopniki pomagali sestaviti. Zakaj tako? Ker so želeli, da mora takoj odstopiti sedanji župan Bojan Brezigar in prepustiti mesto njihovemu kandidatu Italijanu Vit-torinu Caldiju.
Po zadnjih volitvah leta 1985 so se namreč zavezniki SSk, DC in socialisti zme-
PR\Z\OVA\.TE SV. JOŽEFA v Ricmanjih 19. in 20. marca
Sobota 19. marca (praznik sv. Jožefa)
— 9.00 jutranja maša z govorom;
— 11.00 slovesna maša;
— 15.00 litanije sv. Jožefa, govor in bla-
blagoslov;
Nedelja 20. marca (nadaljevanje praznika)
— 9.30 sv. maša pri Domju;
— 11.00 peta sv. maša v Ricmanjih;
— 15.00 litanije in blagoslov z Najsvetej-
šim;
— 17.00 večerna sv. maša in sklep prazno-
vanja.
Oba dneva bo priložnost za velikonočno spoved. Na sam praznik bo med nami frančiškan p. Marko s Kapele pri Novi Gorici. Oba dneva bo za italijanske vernike maša ob 16. uri.
nili, da bo župan Brezigar sredi mandatne dobe odstopil in prepustil mesto socialistu. Vendar sta sedaj ob sestavljanju občinskega proračuna oba zaveznika SSk in DC bila mnenja, da se mora prej odobriti proračun in šele nato naj bi se preverila trdnost koalicije. Občinski proračun je pač zelo važen dokument za uspešno delovanje občine in zato ne gre, da bi z njegovo odobritvijo odlašali morda cele mesece, predno se kriza reši. Toda socialisti niso bili tega mnenja in so proti vsem pričakovanjem pri glasovanju proračun zavrnili. Župan Brezigar in celotni odbor sta zavoljo tega odstopila.
Kaj bo sedaj? Ali pride do novega dogovora in s tem do nove večine ali pa grozijo predčasne volitve. Ob zadržanju PSI ne samo v občini Devin-Nabrežina, temveč povsod v državi, ima človek vtis, da gre socialistom predvsem ali pa samo za stolčke in nikakor ne za uspešno delovanje izvoljenih teles, kjer so povezani skupaj z drugimi partnerji. Povsod je pri PSI vidna neka težnja po diktaturi.
Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« prireja v nedeljo 20. marca strokovno vodeno geološko ekskurzijo po Istri. Zbiradišče ob 8. uri pred sodnijsko palačo v Trstu, oz. ob 9. uri pri cerkvi v Hrastovljah, od koder bo vodila pot v Dol, Gračišče, Strunjan, Fjeso in na Steno pri vasi Dragonja. Strokovno vodstvo je v rokah univ. prof. dr. Rajka Pavlovca. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Rusi odvažajo prve atomske izstrelke
Sovjetska zveza je začela odvažati prve atomske izstrelke SS20 iz Češkoslovaške in Nemške demokratične republike. Tudi po televiziji je bilo videti te ogromne bombe, ko so jih nakladali na vagone, da jih znova odpeljejo v Rusijo. Tam bodo počakali, da ameriški senat odobri dogovor Reagan-Gorbačov o odpravi atomskih izstrelkov na srednji domet, nakar jih bodo Sovjeti uničili.
Duhovniku so se opravičili
Izraelski vojaški guverner na zasedenem zahodnem bregu Jordana se je opravičil katoliškemu duhovniku Faisalu Hijazinu, ker so izraelski vojaki trdo ravnali z njim.
Neprijetni dogodek se je pripetil v Ra-mallahu in je močno odmeval po svetu. Izraelski vojaki so arabskega duhovnika pozvali, naj se z dvignjenimi rokami postavi ob zid. Ko ni hotel ubogati, so vojaki navalili nanj s palicami in puškinimi kopiti, pravijo priče. Arabci so bili tako ogorčeni nad surovim vedenjem vojakov, da so v bližini cerkve, kjer duhovnik mašuje, priredili protestno zborovanje.
DRUŠTVO A. GREGORČIČ
vabi na srečanje
s prof. Samom Pahorjem
v ponedeljek 14. marca ob 20.30
v mali dvorani Katoliškega doma
Iz Calgaryja so se Slovenci in Italijani vrnili zadovoljni
Na svetovnih zimskih olimpijskih igrah, ki so v februarju bile v Calgaryju v Kanadi, so se slovenski smučarji odrezali kot še nikoli do sedaj. Mateja Svet je odnesla srebrno medaljo v slalomu, bronasta v veleslalomu pa ji je ušla za nekaj desetink sekunde. Tudi fantje-skakalci so se dobro odrezali: Debelak je osvojil bron, ekipno pa so si priborili srebrno odličje.
Italijanski smučarji so triumfirali z Albertom Tombo, ki si je priboril dve zlati kolajni.
Doma so slovenske smučarje-zmagoval-ce zelo slovesno sprejeli in cela Slovenija se je z njimi veselila. Saj so številna slovenska podjetja v denarju prispevala, da so slovenski smučarji mogli na olimpijske igre.
★
Smučarske tekme 01ympie. Zaradi tehničnih ovir bodo društvene smučarske tekme prenesene od 13. marca na nedeljo 27. marca. V veljavi ostanejo program in navodila, spremenijo se samo datumi: rok za prijavo torej zapade 24. marca.
V nedeljo 20. marca bo Pokrajinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovati morejo samo tisti, ki imajo izkaznice FISI. Prijaviti se je treba do četrtka 17. marca pri prof. Krannerju.
ODBOJKA
Ekipa C2. 01ympia nadaljuje svojo pot proti samemu vrhu lestvice. Preteklo nedeljo je v Pordenonu odpravila Montalbo, enega izmed neposrednih tekmecev za prvi dve mesti, z rezultatom 3 : 1 (13 : 15, 15 : 12, 15 : 13, 15 : 6). Sedaj se nahaja na tretjem mestu s 24 točkami v družbi s Šarile. Na drugem mestu je še vedno Fin-cantieri iz Tržiča z dvema točkama prednosti in prav proti temu moštvu bodo oljrmpijci igrali v soboto pri njem doma.
Prva divizija moški. Fantje so v soboto doma odpravili Torriano s 3:0 (15: 13, 15 : 9, 16 : 14). Zadovoljiv sprejem je omogočil, da je bil napad precej učinkovit. Izboljšal se je tudi blok, nezadostno pa je bilo kritje za blokom.
Prva divizija ženske. Dekleta so pretekli teden igrale dve tekmi. V torek so doma ■izgubile proti Krminu s 3 : 0. V soboto so v Ločniku premagale tamkajšnjo ekipo s 3:1 (7:15, 15:4, 15:4, 15:12).
PRVENSTVO UNDER 16
Soča Čer-Impex - I.ibertas Turriaco 3 : 0
(15:1, 15:3, 15:5)
Sočani so zaključili prvenstvo s prepričljivo zmago nad Libertas Turriaco in si tako zagotovili nastop na deželnem finalu 24. aprila. Ta zmaga je potrdila prvo mesto sočanov s prednostjo štirih točk nad drugo ekipo, tj. San Luigi.
PRVENSTVO UNDER 15 Lucinico - Soča Čer-Impex 0 : 2 (12 : 15, 14 :16)
V drugi tekmi povratnega kola so sočan-ke izšle kot zmagovalke. Čeprav se je zdelo, da bodo gostiteljice osvojile prvi set, sočanke niso popustile in so si ga same priborile. Prav tako drugi set.
Širite ,,Katoliški glas"
  HIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllll Illlllllllllll   Illllllllllllllllllllltllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllllllllllllllllllllIttlllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlillllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIItllllllllltlllllMIlIllllllllllllllllllllllUlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllltlltllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllltllllllllllllllltlllllllllllllllllltlllllllllHIiltllllllllllM
Pogovor s škofom
dr. Stanislavom Leničem
VII.
V tistih prvih 'tednih po osvoboditvi ni mogel generalni vikar dobiti nobene zveze z vlado. Vsako vlogo, ki jo je poslal, so dali ad acta. 13. junija so prišli aretirat starega generalnega vikarja Ignacija Na-draha in za njim je prevzel vodstvo škofije kanonik in poznejši škof Vovk, kakor je bilo določeno v stolnem kapitlju, skupaj s škofom Rožmanom. Potem pa so iz notranjega ministrstva poslali celo avto in iskali stik z nami, in tudi generalni vikar je imel vsak dan priložnost prositi za razne intervencije itd. Takrat so se začeli prvi stiki med ordinariatom dn notranjim ministrstvom.
Na škofiji sem ostal še dobri dve leti tajnik pri škofu Vovku, dokler nisem bil 28. avgusta 1947 aretiran in potem skoraj osem let v zaporih. Za tisti čas, ko sem bil tajnik pri Vovku, bi bilo tudi marsikaj zanimivega povedati, kako si je Vovk prizadeval... Za seboj je imel svojega rojaka Finžgarja, pa še mnoge druge, ki so mu pomagali, a vendar je bilo poJno težav dn nerazumevanj. Najhujše je bilo v prvih tednih po vojni, ko so se duhovniki vra-
čali iz internacije oziroma iz izgnanstva na Hrvaškem in v Srbijd, pa jih nove oblasti niso pustile na njihova mesta, dokler niso bili popolnoma preiskani in niso dobili pristanka krajevnih oblasti, da se smejo vrniti. Škofa Vovka je posebno bolelo, da so nemški duhovniki lahko ostali še naprej in delovali na Gorenjskem, naši slovenski, ki so štiri leta trpeld v izgnanstvu, pa niso smeli nastopiti svoje službe. In tisto iskanje pristanka notranjega ministrstva, da se sme bivši župnik vrniti v svojo župnijo, je škofa Vovka stalo ogromno truda in mu pojedlo tudi mnogo živcev.
Morda je vse premalo znano, kakšen trpin je bil kasnejši nadškof Vovk. Niso ga sicer nobenkrat zaprli, pač pa so ga mučili na druge načine. Kolikokrat so prišli ponj zvečer, ga odpeljali v hišo pod Šmarno goro (Tacen) in ga tam vso noč na vse mogoče načine zasliševali. Vsega izmučenega so zjutraj pripeljali na škofijo in mu prepovedali govoriti o tem, kje je bil ponoči. Tako so ga živčno popolnoma uničili, prišla je sladkorna bolezen, nato še tisti inscenirani sramotni zažig v Novem mestu leta 1952, zato ni čudno, da je komaj 63 let star ves izčrpan umrl. In vendar je imel v sebi še vedno dovolj dobre volje, da je bil pripravljen na razgo-
vore z oblastmi in skušal reševati Cerkev.
Ali je govorica, ki pravi, da imate osebne zasluge za to, da se je rešil in zbežal na tuje človek, ki je prišel iz roškega »brezna« in ki je menda edina preživela priča tamkajšnjih dogajanj, resnična?
Najprej vas moram popraviti: to ni edini človek, ki se je rešil; vem, da jih je iz kočevskih jam pobegnilo več in se jih rešilo. Vem, da so bile zaprte mnoge matere, ki so te begunce iz jam skrivale in jim pomagale, da so prišli čez mejo. Več takih živi po svetu menda še danes.
Glede primera, ki ga omenjate v zvezi z menoj, moram povedati, da sem bil nekako prijateljsko	povezan	z	družino,	iz
katere je Izhajal	ta 19-letni	fant, ki	je
res — on sam je to trdil in meni se tako zdi — prišel iz kočevske jame na povsem čudežen način. Pred seboj je videl štiri svoje brate, ki so ob strelih padli v jamo. Ko je on padal, ga je strel zadel samo v nogo in tako je padel v jamo živ. Sam je pripovedoval, kako je bilo grozno med temi trupli, še napol živimi, v tem vpitju in v tem deliriju,	ki je bil	tam; da se	je
on edini rešil iz	te jame.	V	tej jami	je
preživel, mislim, kar osem dni. Sam pravi, da je zlezel iz te množice trupel lin se oklenil neke skale, jo lizal in iz nje dobi-
val hlad in moč. Potem pa, ko je bil že osmi dan, ko ni bilo skoraj nobenega upanja več, da bi mogel priti ven, so zaminirali robove jame, da bi zemlja pokrila trupla. Tega fanta pa zemlja ni pokrila, ker je bil nekoliko višje med skalami. Takrat, ko so minirali rob jame, se je zgodilo nekaj, kar je bilo — tudii sam to tako imenuje — pravi čudež. Mlada bukev, ki je rasla na robu, je padla v jamo, vendar je imela korenine še v zemlji, veje pa je kakor nalašč ponudila temu fantu, ki je potem, ko se je ponoči vse okoli jame umirilo, počasi splezal ven — iz jame je prišel prav po tej mladi bukvi. Seveda je bil ves izčrpan, ranjena noga ga je bolela. Potem se je plazil po gozdu, lizal roso, se hranil s kislico in drugimi rastlinami, da je dobil toliko moča, da se je priplazil do prve hiše, kjer so mu pomagali. Ko je bil že kakih devet mesecev skrit, je nastala nevarnost, da ga bodo odkrili, in domači so prišli k meni prosit, ali mu morem kako pomagati. In spet moram reči — čeprav nisem imel takih zvez, je ravno tisti dan nekdo prišel s tole ponudbo: če hoče kdo čez mejo, naj pride do te in te ure tja in tja in ga bomo spravili čez mejo. In tako se je ravno tisti dan lahko rešil, prišel čez mejo in še zdaj živi v tujini.
Sam fant je poudarjal, kako je takrat v tistem deliriju, ko se je plazil po gozdu, vedno čutil ob sebi pokojne brate, ki so mu neprestano govorili: Nič se ne boj, ti se boš rešil, ker Bog potrebuje pričo. Meni seveda ni moglo biti nikoli žal, da sem mu pri tem nekoliko pomagal. Ko so me pri zasliševanju na Udbi vprašali tudi o tem dogodku, ki je prišel do njihovih ušes — ne vem, kako — in rekli: Zakaj nam niste prišli tega fanta prijavit, ne pa, da ste ga poslali čez mejo? Rekel sem jim tole: Po vesti tega nisem mogel storiti, kajti vedel sem, da ta fant nima nad seboj nobene druge krivde, razen to, da je za svojimi starejšimi brati odšel k domobrancem, da se je čudežno rešil, in da bi ga tedaj vi, če bi se prišel prijavit, morali na neki način likvidirati. Kajti takrat so bile kočevske jame še tabu in v javnosti o njih ne bi smeli ne govoriti ne uprizarjati procesov. Zato sem bil prepričan, da na ta način pomagam reševati življenje nedolžnemu človeku. In potem moram reči: vse je bilo mimo, nikoli več mi ni nihče tega očital; so pač razumeli, kajti takrat se v javnosti še ni smelo govoriti o vsem tem, kar se je zgodilo v jamah Roga prve dni meseca junija 1945.
(Se nadaljuje)
Š tever jan
V četrtek 3. marca smo s prisrčnim slavjem na njenem domu na Bukovju št. 3 proslavili 90. rojstni dan matere, babice in prababice Ivane Klanjšček vd. Planin-šček.
Slavljenka je kljub dvema vojnama in številnim preizkušnjam, ki jih je bila deležna, zdrava in čila dosegla ta redki jubilej. Tudi dan je bil kot nalašč za to slovesnost, sončen in kar prijetno topel. Okrog doma in v njem je bilo vse živo, saj so ljudje ves dan od vsepovsod prihajali voščit stari materi, že opoldne je bilo v veži polno cvetja.
Popoldne ob treh pa se je zbralo okrog petdeset voščilcev, domačih, sorodnikov, prijateljev in sosedov, da se poklonijo slavljenki, ji čestitajo in da se skupaj z njo dobremu Bogu, »od katerega prihaja vsak dober dar«, zahvalijo za teh lepih 90 let življenja. V njeni dnevni sobi je bil pripravljen oltar, na katerem je domači župnik maševal v zahvalo. Sveto daritev so vsi prisotni spremljali z glasno molitvijo in ubranim ljudskim petjem pod vodstvom organista Hermana Srebrniča. Pri molitvi in petju je prav lepo sodelovala tudi slavljenka.
Mašnik je voščil slavljenki tudi v imenu vse župnijske skupnosti in vseh prisotnih; spregovoril je o pomenu obhajanja rojstnega dne ter o nadvse važni vlogi, ki jo naši starejši bratje in sestre vršijo v naših župnijskih občestvih ter prosil jubi-lantko, naj še naprej tako zavzeto s svojo molitvijo ter z darovanjem svojega življenja in trpljenja spremlja življenje našega farnega občestva.
K obhajilu so skupaj s slavljenko pristopili številni svojoi in drugi verniki. Evharistično slavje smo sklenili z zahvalno pesmijo in iskreno željo, da bi se našli spet skupaj še za slavje 100. rojstnega dne.
Nato so pevci zapeli materi še nekaj lepih nabožnih pesmi, domači pa so vse navzoče obilno pogostili.
Ker je Ivanin vnuk Robert član pevske skupine »Števerjanci«, so tudi njeni člani zvečer po delu prišli voščit njegovi stari materi ter ji zapeli v vezilo podoknico ter se potem ustavili dolgo v noč ter razveseljevali domače s svojim petjem.
Voščilcem se pridružuje tudi vse farno občestvo v števerjanu in želi slavljenki: »Mnogaja Ijeta!«
Jamlje
Zlata poroka. Dne 26. februarja sta v naši cerkvi obhajala zlato poroko Jože in Melanija Konje. Poročila sta se na isti dan pred 50 leti v Jamljah, saj sta oba domačina. V zakonu sta imela pet otrok, tri hčere in dva sina, od katerih je eden umrl mlad. Oče zidar je poskrbel, da so študirali, mati je doma zanje skrbela, saj niso vedno mislili, da mora v službo tudi mati.
Ob zlati poroki so se vsi zbrali ob starših, ne samo otroci, tudi vnuki in domače verno občestvo.
Čestitkam in voščilom otrok in g. župnika se pridružuje tudi naš list, ki ga zlatoporočenca imata rada.
Visok življenjski jubilej
V ponedeljek 14. marca bo slavil 98 let življenja Jožef Petejan iz Sovodenj. Ob tej priložnosti mil iskreno čestitamo in mu Želimo še naprej veliko zdravja in dobre volje vsi njegovi.
Nabirka za katoliški tisk 1988 NA GORIŠKEM:
Prireditev za katoliški tisk v Katoliškem domu	1.077.000
Slovenska duhovnija - Gorica	1.104.000
Stolnica	290.000
Sv. Ignacij	405.150
Zavod sv. Družine	500.000
Štandrež	500.000
Podgora	285.000
Števerjan	251.750
Jazbine	49.100
Sovodnje	267.000
Gabrje-Vrh	210.000
Jamlje-Dol	203.000
Cerkev pri Subidi	50.000
★
TR2AŠKA:	2.000.000
Nabrežina	550.000
Devin	150.000
SLOVENSKA SKUPNOST
Sekcija Slovenske skupnosti - Števerjan
vabi člane in somišljenike
NA ZBOR
ki bo v četrtek 17. marca ob 20. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Tajnik sekcije SSk - Števerjan Dominik Humar
Dan naših mater
Osmi marec je vedno bolj sprejet kot dan oz. praznik žena. Toda ko govorimo o ženi, mislimo najprej na ženo-mater. Saj materinstvo je poslanstvo, ki je zanje poklicana izključno ženska. Je to njena naloga, ki je ne more odstopiti moškemu. Bog sam je po našem krščanskem razodetju dvignil materinstvo do najvišje časti in dostojanstva, ko se je sam božji Sin hotel roditi kot človeški otrok in je s tem svojo zemsko mater povzdignil v čast in dostojanstvo Matere božje.
Gre za skrivnostno resnico, pred katero strmijo angeli in katere se veseli vsak veren kristjan. V Mariji, božji materi, zasije v še lepši luči materinstvo vsake matere in njeno poslanstvo.
Kako je to nekaj lepega, vzvišenega, kako moramo biti hvaležni svoji materi, da nam je dala življenje, so odkrito, prisrčno in preprosto izpovedali v zadnjem Pastirčku nekateri dijaki srednje šole »Srečko Kosovel« na Opčinah. Njihove izpovedi zaslužijo, da jih tudi starejši premislimo. ♦
Mama me vpraša: »Kako je bilo v šoli?« »Kot po navadi, ji zmeraj odgovorim. »Prav.« Danes me je vprašala drugače: »Ivo, saj veš, da imaš 13 let in zato se moraš zavedati, da doraščaš in moraš vedeti, da je spolnost resna stvar in ni šala, saj si se tudi ti rodil iz velike ljubezni med očetom in menoj.« Ko se spomni na moje rojstvo, mi vedno pove, s kakšnim veseljem me je moj brat pričakoval. Ko me je rodila, jo je moj brat pohvalil in rekel: »Kako pridna si. Kako lepega brata si rodila.«	Ivo Križman
Vem, da me mama in oče ljubita, zato si- predstavljam, da bom tudi jaz ljubila svoje otroke. Mama mora nositi otroka devet mesecev. Predstavljam si, kako nestrpno me je mama pričakovala. Bala se je, ker je imela s prvim otrokom velike probleme. Prav malo je manjkalo, da bi
ona in brat ne umrla. Čeprav v strahu, je mama z veseljem pričakovala ugodni trenutek, da bom prišla na svet. Pripovedovala mi je, da sem jo večkrat brcala in tudi močno. Pa sem bila jaz. Vsem je govorila, da čuti, da bo deček. Tako so mi kupili tudi modro oblekico namesto roza. Najbolj vesel pa je bil oče, kateri si je srčno želel hčerko.	Erika Zenic
Vem, da me je mati želela in da me je pričakovala. Še danes md pogostoma z ljubeznijo govori in mi daje nasvete. Žalosten sem, ko ji prinesem grde ocene, vesel, če prinesem lepe. Ona pa mi želi dobro in mi je ob strani ob vsakdanjih dogodivščinah. Ce bi me ne želela, ne bi bil zdaj tu; četudi bi bil, ne bi doživljal tiste ljubezni, ki jo imam od mame. Ko sem bil v njenem telesu, me je prenašala in mnogo pretrpela zame. Zato se ji zahvaljujem in tudi sam z veseljem kaj potrpim. Dobri Bog, hvala ti za ljubečo mamo!
Iztok Čuk
Mama mi je dala življenje in zato se ji moram zahvaliti. Ne vem, kaj je mislila o meni, ko sem bil še pod njenim srcem, in ne vem niti, kaj je mislil o meni brat, ki je štiri leta starejši od mene. Kljub temu sem vseeno vesel, da sem prišel na svet, ker živeti je lepo. Marko Ferluga
Živim v petčlanski družini. Mislim, da ie mama imela veliko skrbi z menoj. Vsi so upali, oziroma mislili, da bom deček, le mami in očetu ie bilo vseeno. 2e od začetka me je imela rada kot moji sestri. Ni imela velikih težav, a tudi če bi jih ■imela, sem prepričana, da ne bi splavila. Nekoč mi je rekla: »Ko mati začuti otroka v sebi, ga ne bi zamenjala za nič drugega na svetu in bi vse žrtvovala za otroka.« Zahvalim se mami, da sedaj živiim in doživljam te lepe trenutke.
Neva Martelanc
Vem, da me mama in oče ljubita, zato si z lahkoto predstavljam, kako me je mama z nestrpnostjo pričakovala. Mogoče ji spočetka nisem delala groznih preglavic in težav. Gotovo je veliko pretrpela, a s svojo ljubeznijo je vse svoje bolečine premagala. Zato ji bom vse življenje hvaležna. Ko sem se jaz rodila, so pričakovali deklico. Ko sc je rodil bratec, so pričakovali dečka. Očka in babica pa deklico. Ker sem bila še zelo majhna, se ne spominjam, kakšna je bila mama. Povedali so md le to, da je mama ob bratovem porodu zbolela in je zato morala v bolnišnico. Kmalu pa se ji je zdravje povrnilo. Ljubim io, ker me je spočela in mi dala tako priložnost, da živim, da vidim, da slišim in seveda da ljubim.
Alessandra Del Coco
Pastirček št. 6
OBVESTILU.
Postni govori
Torek 25. marca ob 16.45: VII. postaja, Jezus nagovori jeruzalemske žene. Izberi si vlogo. (Poklicanost žene v Cerkvi.)
Petek 18. marca, ob 16.45: IX. postaja, Jezus pade tretjič pod križem. Božje razočaranje. (Stiska življenja.)
Teološka predavanja v Katoliškem domu
Prvo predavanje bo v četrtek 10. marca ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Govoril bo dr. Drago Ocvirk iz Ljubljane o »Laikih na sinodi in nalogah po njej«.
Naslednje predavanje »Marija za danes« bo v četrtek 17. marca ob isti uri. Govoril bo mladi profesor teologije Tone Štrukelj.
Že danes opozarjamo na tretje in zadnje predavanje »Marijina duhovnost v umetnosti«. Predavatelj bo jezuit Marko Rupnik, ki sedaj deluje v Gorici.
•ir
Maša zadušnlca za pok. Jelico Divjak Franko bo v soboto 12. marca ob 19. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek 14. marca ob 16. uri v Zavodu sv. Družine.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 14. marca govoril dr. Anton Stres na temo: »O čem Cerkev ne sme molčati«. Začetek ob 20.30. Pred tem bodo ob 20. uri v Peterlinovi dvorani odprli razstavo slikarja Demetrija Ceja.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
vabi k maši za duhovne poklice in duhovni obnovi, ki bo v četrtek 17. marca ob 16.30 pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ulica Docce 34.
Spokorno bogoslužje s priložnostjo za spoved bo tudi letos v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu in sicer na peto postno nedeljo 20. marca ob 16. uri. V isti cerkvi bo tudi molitveno srečanje za duhovne poklice na četrto velikonočno nedeljo 24. aprila.
SKPD »Mirko Filej« v Gorici vabi na
KONCERT
Nastopil bo tržaški pianist
SILVIO SIRSEN v dvorani Katoliškega doma v Gorici, v sredo 16. marca ob 20.30. Na programu Beethoven, Grieg, Profofiev.
Popravek in dopolnilo
Moskovskega patriarha Tihpna sovjetske oblasti niso ustrelile, temveč je umrl naravne smrti 8. aprila 1925 zaradi prestane-ga trpljenja v zaporih. Pač pa so boljše-viki obsodili na smrt in ustrelili (1922) pe-terburškega metropolita Benjamina, ki se je uprl nezakonitemu ravnanju Visoke cerkvene administracije.
DAROVI
Spored od 13. do 19. marca 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Barbakos in kosi«. 11.45 Vera in naš čas. 12.0 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon. Ponedeljek: 8.10 Primorski emigranti...
8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 V svetu mladih. 13.20 Gospodarski tednik. 14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak. 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 V svetu mladih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 8.45 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Od prehrane do potrošništva.
15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 Od prehrane do potrošništva. 16.45 Postni govor.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 F. Lainšček: »Podnajemnik«.
Sreda: 8.10 Oddaja iz Kanalske doline.
8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Ženska in naš danes. 13.20 Logaški oktet. 14.10 Od Milj do Devina. 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 Ženska in naš danes. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Literarne podobe.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo. 12.00 Ameriški portreti in srečanja. 14.10 Na go-riškem valu. 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 Svet, v katerem živimo. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Zborovsko tekmovanje v Arezzu. 18.00 Spomini na Alberta Rejca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 9.00 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Umetnost in kultura. 13.20 Logaški oktet. 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami! 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.10 Umetnost in kultura. 16.45 Postni govor.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. Sobota: 8J0 Kulturni dogodki. 8.40 Za
vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Človek in okolje. 14.10 Oddaja o Reziji. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Za obnovitev cerkve na Ferluglh: Bruna
Prašelj v spomin na zeta Guy Charlesa
10.000 idr.
Za Marijin dom v Rojanu: družine Berce, Gašperšič, Žetko v spomin na gospo Jelo Franko 100.000; Darinka in Paolo Marši 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: mož Pino z Učijem in Rosano ob prvi obletnici smrti Marije Prezzi 100.000; Mar-čela Pahor v spomin na svoje drage 50.000; cerkveni zbor pri Sv. Ivanu 200.000 lir.
Za obnovitev fresk v cerkvi v Bazovici: Silvestra Ražem v spomin Davida Kalca J5.000; N. N. v spomin Barbare Opeka 20.000; Ančka Komar 20.000; Pepka Križ-mančič v spomin moža Antona 10.000; Marta Mužina v spomin Davida Kalca 20.000; Marija Škabar, Bane 10.000; Marija Marc (Petračeva) 20.000; Zoro Grgdč 20.000; Zora Milkovič 14.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 30.000; Meri Tul, Krmenka 15.000; Amelija in Leopold, Trst v spomin na pokojne starše Pangos in Muzlevič 30.000 lir.
Za popravilo cerkve v Rlcmanjlh: dobrotnik s Krasa 400.000; dobrotnica iz Rojana 100.000; dobrotnica iz Trsta 100.000; Savina Kuret, Ricmanje 30.000; N. N., Ric-manje 20.000 lir.
Za cerkev v Radencih: Karlo Grilanc
10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. Opčine namesto cvetja na grob msgr. L. Jurca
20.000 lir.
Za misijone: Matilda v spomin sestre Francke 10.000; M. R., Gorica 100.000; L. L. v spomin pok. Jelice Franko 50.000 lir.
Za lačne po svetu: M. R., Gorica 100.000; N. N. 20.000 lir.
Za gobave: M. R., Gorica 100.000 lir.
Na videmski univerzi bo v sredo 16. marca ob 17. uri predaval prof. Jože Pogačnik o jugoslovanskih sodobnih literaturah.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob zlati poroki Jožeta In Melanije Konje v Jamljali 26. februarja letos
Šesta številka Pastirčka je marčna, ne samo zato, ker je izšla v marcu, temveč tudi ker je njegova vsebina polna dogodkov, povezanih z mesecem marcem. To so praznik naših mamic, Prešernov dan, postni čas s križevim potom, pričakovanje pomladi, izleti na sneg.
O vsem tem govori Pastirček, zlasti še otroci v svojih prispevkih. Med temi bi zlasti opozoril na prispevke dijakov srednje šole »S. Kosovel«. Prebral sem jih res z veseljem in tudi začudenjem, kako znajo o svojih mamicah z ljubeznijo govoriti in jim biti hvaležni za življenje, ki so jim ga dale. Res izjemni prispevki! Otroci so natrosili še veliko drugega; njihov kotiček je pisana gredica tudi zavoljo risb.
Med članki odraslih naj omenim Stare Milje, najstarejšo božjo pot na Tržaškem; o njej piše L. Smotlak, M. Perat še dalje govori o zanimivostih onkraj oceana, E. Pahor pa to pot opisuje gradišča, ki jih je bilo veliko po Krasu in drugod, saj nanje še danes spominja ime »gradišče«, ki ga srečujemo po vsej naši zemlji. - K. H. I
Za Katoliški glas; N. N. 50.000; p. Bogomir 12.000; N. N. 100.000; A. A. 100.000; N. N. 20.000; župnija Ricmanje ob prazniku sv. Jožefa 50.000; N. N. 10.000 lir.
Za Katoliški dom: A. Č. 100.000; ACM 50.000; C. A. 200.000; Č. A. 200.000; A. A.
200.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Iva Galassi v spomin na s. Ledo - Marto Piščanc 50.000; Ida dn Kazimira Paulin v spomin Uršule Paulin 50.000; N. N. 20.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Iva Galassi namesto vrtnice na grob Jelice Franko 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Iva Galassi v spomin V. Prašnika 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: N. N. v zahvalo 100.000; N. N. 50.000 lir.
Za Sv. goro: M. R., Gorica 30.000; Vera Štih v spomin stolnega prošta v Kopru Leopolda Jurca 50.000; N. N. 20.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: sestra Ana z družino namesto cvetja na grob Pepija Volpi-ja 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Marija in Vojka Škabar v spomin msgr. L. Jurca 20.000; N. N. v spomin istega 30.000; N. N. za nove lestence in drugo 310.000; V. C. Agostino 5.000; Pepka in Marija namesto cvetja na grob bratranca Vardota za popravilo orgel 50.000; Leopolda Vremec
50.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: Ana Jurca-Sosič v spomin na brata msgr. Leopolda
70.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Marija Guštin-škabar 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
         ..........................................................................................................................        milimi.
V nedeljo 13. marca dekanijsko romanje k Materi božji na Mirenski Grad. Sv. maša ob 16. uri.