Openci radovedno spremljajo gradnjo novega centra Pogovor z Ariello Reggio dobitnico Sv. Justa V Gorici predstavili portal Mikrobiz Expo 2015 je tudi naš Primorski Manj davkov, več dopusta! Aleksander Koren Referendum je prav gotovo ena najvišjih oblik neposredne demokracije. Zato ga dovoljuje večina ustav razvitih držav. V Italiji, kjer smo državljani že leta prikrajšani za možnost, da izberemo svoje predstavnike v parlamentu in da vnaprej določimo, kdo nam bo vladal, je takšna oblika izražanja ljudske volje, še toliko bolj pomembna. Če referendum zadeva vprašanje vesti, ki nikogar ne obvezuje, je izbira stvar osebne presoje, nagnjenja, svetovnega nazora. Tako je bilo za časa referenduma o razporoki ali splavu in bi lahko bilo v zvezi z istospolnimi zvezami ali biološko oporoko. Ko govorimo o zahtevnih vprašanjih, ki usodno vplivajo na vse nas, je zadeva bolj kompleksna, saj bi morala izbira na referendumu temeljiti na informiranosti slehernega državljana, torej na stališčih resnih in neodvisnih medijev in resne in odgovorne politike. Bojan Grobovšek v knjigi Zakaj Slovenija ni Švica podrobno opisuje, kako zadevi strežejo v Švici, ki je tako rekoč domovina referendumov. Izhaja iz trditve, da Švicarji verjamejo svojim uglednim medijem in politikom, prežetim s protestantsko etiko. Tam so o tem, da fiskalna vprašanja ne morejo biti predmet referenduma odločali na ... referendumu. Prav tako so se ljudje na referendumu odrekli sicer privlačni možnosti o minimalnem šesttedenskem zajamčenem letnem dopustu. Verjeli so politikom in medijem, ki so jih svarili pred gospodarskimi posledicami takšne odločitve. Manj davkov in več dopusta: kdo bi si v Italiji temu upal nasprotovati? Leta 1987 smo se pod vtisom tragedije v Černobilu na referendumu odpovedali jedrski energiji. Prevladali sta emotivnost in strah. Med politiki, ki se - tako kot danes - obračajo po vetru in prisluhnejo le javnomnenjskih raziskavam, je prevladala kratkoročna računica, ne pa vizija. Pred posledicami te odločitve si ni upal svariti skoraj nihče. Država, ki je tako in tako obkrožena z jedrskimi elektrarnami, pa zdaj gospodarsko stagnira tudi zaradi energetskega primanjkljaja oz. njegove previsoke cene. Za vzdrževanje ugasnjenih elektrarn porabimo še zdaj vsako leto 90 milijonov evrov (je kdo morda misli, da je dovolj pritisniti na stikalo in zakleniti vhodna vrata?), strošek za »pokopališče« radioaktivnih odpadkov pa znaša poltretjo milijardo (milijardo!) evrov. Ko bodo določili, kje odpadke zakopati, bo krajevno prebivalstvo najbrž zagnalo vik in krik. Referendum je resna stvar. dnevnik št. 290 (21.223) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 12. DECEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 /11 4 12 12 ITALIJA - Zaradi nesoglasij okrog ustavnih reform Zaostritev napetosti v Demokratski stranki Polemika med Delriom in D'Alemo ITALIJA - Protest Danes 8-urna splošna stavka Cgil, Uil in Ugl TRST - Predpraznično srečanje Slovenski konzulat ■ «v« pozoren do manjšine TRST - V rezidenci slovenskega generalnega konzulata, nekdanji To-mažičevi vili na Ul. dei Porta, je bilo včeraj predbožično srečanje, na katero je Generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš povabila številne predstavnike slovenskih ustanov v Italiji. Srečanje, na katerem je goste sprejela tudi konzulka Eliška Kersnič Žmavc, je bilo priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj, pa tudi za voščila ob bližajočih se decembrskih praznikih. Generalna konzulka Ingrid Ser- gaš se je v nagovoru vsem prisotnim zahvalila za sodelovanje. Prvo leto dni, odkar je prevzela funkcijo, je večinoma posvetila stikom z razvejano stvarnostjo Slovencev v Italiji in spoznavanju teritorija. Kot je poudarila, je nanjo naredila poseben vtis organiziranost manjšine, ki je uspešno dejavna na številnih področjih. Sergaševa se je navezala tudi na bližnji praznik ob obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo in izrazila željo, da bi se državi pisala uspešna prihodnost. RIM - Odnosi med večino in manjšino v Demokratski stranki so spet zelo napeti. To je včeraj prišlo do izraza v izmenjavi polemičnih puščic med podtajnikom pri predsedstvu vlade Grazianom Delriom, desno roko premierja Mattea Renzija, in nekdanjim premierjem Massimom D'Ale-mo. Povod za zaostritev napetosti je dalo sredino glasovanje v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice, kjer sta bila proti mnenju vlade z odločilnima glasovoma pripadnikov leve struje DS odobrena popravka, po katerih predsednik republike ne bi smel imenovati članov reformiranega senata. A medtem se zgrinjajo temni oblaki tudi nad volilno reformo. V senatni komisiji za ustavne zadeve se je včeraj iztekel rok za preložitev popravkov k vladnemu osnutku. Skupno se jih je nabralo 12 tisoč. Na 2. strani RIM - V Italiji bo danes 8-urna splošna stavka v javnem in zasebnem sektorju. Stavko so oklicale sindikalne zveze Cgil, Uil in Ugl (na sliki generalna sekretarka Cgil Susanna Camusso). Stavko bodo v vseh večjih mestih spremljale demonstracije proti reformi trga dela in vladnemu varčevalnemu programu. Tako bo tudi v Trstu. Da državna vlada ne sprejema pravih ukrepov za dvig zaposlitvene ravni, je prepričan tudi goriški pokrajinski tajnik Cgil Paolo Liva. Na 2., 4. in 12. strani kulturni dom - Ob 50-letnici otvoritve Razstava Mihevčevih del in knjiga Čar prostora Reforma uprav, manjšina in Slovenija Na 3. strani Občina Trst vlaga v socialo Na 4. strani V Škocjanu sprejeli petnajst prebežnikov Na 12. strani Severna Primorska na milanskem Expoju Na 14. strani Občina Rezija ima nov statut Na 3. strani ,,, fimočm fetetorti od leta 1919 Pridi v naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 TRST - Sinoči so v preddverju Kulturnega doma odprli pregledno razstavo Mihevc100, na kateri so razstavljena glavna dela arhitekta Eda Mihevca. Razstava enega vodilnih sooblikovalcev prostora na Slovenskem in v zamejstvu je bila v obsežnejši obliki leta 2011 postavljena v sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Poleg razstave so sinoči predstavili tudi knjigo Čar prostora (O oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini), v kateri avtor Marko Korošic predstavlja opus arhitektov, ki so s svojimi deli pustili pečat v zamejskem prostoru. Knjiga, ki je zasnovana kronološko, saj se začenja s pregledom del Maxa Fabianija, končuje pa se s prerezom del arhitekta mlajše generacije Dimitrija Waltritscha, je pravkar prišla iz tiskarne, saj jo je ZTT premierno predstavilo na nedavnem Knjižnem sejmu v Ljubljani. Oba sinočnja dogodka sta bila uokvirjena v cikel prireditev ob 50-letnici Kulturnega doma, ki so ga pred pol stoletja zgradili po Mihevčevi idejni zasnovi. 2 Petek, 12. decembra 2014 ITALIJA, SVET / italija - Napetost v Demokratski stranki zaradi ustavnih reform Polemična izmenjava puščic med Delriom in D'Alemo italija - Cgil, Uil, Ugl Danes splošna stavka proti vladni politiki RIM - V Italiji bo danes 8-urna splošna stavka v javnem in zasebnem sektorju, prva v desetih mesecih, odkar je na oblasti premier Matteo Renzi. Stavko bodo v vseh večjih mestih spremljale demonstracije zaradi reforme trga dela in varčevanja. K stavki sta sprva pozvali sindikalni zvezi Cgil in Uil, kasneje pa se jima je pridružilo še združenje Ugl. Zaradi stavke je pričakovati težave v letalskem in železniškem prometu, pa tudi v javnem prevozu. Minister za promet Maurizio Lupi je včeraj preklical prisilen vpoklic v službo železničarjev, ki ga je odredil v sredo. Ta sklep je sprejel, potem ko so sindikati železničarjev pristali na 1-urno skrčenje stavke (stavkali bodo od 9. do 16. ure). Sicer pa je proti prisilnemu vpoklicu ostro protestirala vodja Cgil Susanna Camusso in sam premier Matteo Renzi je se je zavzel za dogovorjen preklic. Stavkajoči bodo pokazali nestrinjanje z reformo trga dela, znano tudi kot Jobs Act. Reformni sveženj, ki ga je senat potrdil prejšnji teden, med drugim predvideva lažje odpuščanje delavcev ter močno omejuje pravice do ponovne zaposlitve tistih, ki so bili neupravičeno odpuščeni. Protestirali bodo tudi proti krčenju proračunskih izdatkov, ki ga vlada načrtuje v proračunu za prihodnje leto. Sindikati zahtevajo še zvišanje že več let zamrznjenih plač v javnem sektorju ter zadostna sredstva za reformo javne uprave. Levica in sindikati Renziju očitajo, da je opustil dosedanje socialne ugodnosti in liberaliziral gospodarstvo po vzoru nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher. Premier po drugi strani trdi, da želi z večjo prožnostjo pri zaposlovanju ustvariti nova delovna mesta. Brezposelnost v Italiji se je sicer letos povzpela na rekordnih 13 odstotkov, med mladimi pa je celo 42-odstotna. RIM - Odnosi med večino in manjšino v Demokratski stranki so spet zelo napeti. To je včeraj prišlo do izraza v izmenjavi polemičnih puščic med podtaj-nikom pri predsedstvu vlade Grazianom Delriom, desno roko premierja Mattea Renzija, in nekdanjim premierjem Mas-simom D'Alemo. Povod za zaostritev napetosti je dalo sredino glasovanje v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice, kjer sta bila proti mnenju vlade z odločilnima glasovoma pripadnikov leve struje DS odobrena popravka, po katerih predsednik republike ne bi smel imenovati članov reformiranega senata. Dokončno besedo bo o tem izrekla poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Toda ravnanje pripadnikov notranje opozicije je hudo razjezilo vrh DS s tajni-kom-premierjem Matteom Renzijem na čelu. Tako je Delrio včeraj v izjavi za tisk levo strujo pozval, naj opusti igrice stare po- Graziano Delrio (levo) in Massimo D'Alema litike in naj jasno pove, ali hoče predčasne volitve. »Mi bi želeli, da bi se zakonodajna doba naravno iztekla leta 2018,« je dodal. Delriu je nekaj ur pozneje ostro re-pliciral DAlema. Izrazil je začudenje, da »razumen človek«, kot je Del Rio, sredi hude gospodarske krize ne zna nič boljšega početi kot »groziti parlamentarcem«. Opozoril ga je, da so ustavne reforme izrazito parlamentarnega značaja, zaradi česar imajo parlamentarci pravico in dolžnost, da ravnajo v skladu s svojim prepričanjem. Iz turške Ankare, kjer se je mudil na obisku, je premier Renzi skušal ublažiti polemiko. Izrazil je prepričanje, da bo poslanska zbornica naposled izglasovala dogovorjeno besedilo in da se bo zakonodajna doba končala leta 2018. A medtem se zgrinjajo temni oblaki nad neko drugo reformo, in sicer volilno. V senatni komisiji za ustavne zadeve se je včeraj iztekel rok za preložitev popravkov k vladnemu osnutku. Skupno se jih je nabralo kar 12 tisoč. Veliko jih je predstavila tudi stranka Naprej Italija, tako da se nekateri sprašujejo, ali še vedno drži dogovor med Renzijem in Berlusconijem. eu - Druga izvedba Banke na avkciji ECB do slabih 130 milijard € FRANKFURT - Banke so si v okviru včerajšnje druge avkcije Evropske centralne banke (ECB) za ugodna posojila izposodile 129,8 milijarde evrov, so objavili v Frank-furtu. To je nekoliko več kot na prvi avkciji, a še vedno precej manj od razpoložljivih sredstev. Analitike je rezultat razočaral, medtem ko so v ECB bolj optimistični. ECB je v boju proti šibki gospodarski rasti in nizki inflaciji v območju evra, zaradi katere mnogi opozarjajo na nevarnost deflacijske spirale, v minulih mesecih sprejela več ukrepov, tudi nekonvencional-nih. Med drugim se je odločila za nove operacije TLTRO; do junija 2016 jih bo skupaj izvedla osem. bližnji vzhod - Napetost Za Palestince Izraelci zakrivili smrt ministra TEL AVIV/RAMALA - Palestinci so včeraj Izrael obtožili uboja svojega ministra, ki je umrl v sredo po konfrontaciji z izraelskimi silami med protestnim pohodom na Zahodnem bregu. Izraelska vojska je ob pogrebu pokojnega Zijada Abuja Ejna na Zahodni breg napotila okrepitve. Palestinska vlada spričo rezultatov obdukcije Izraelu pripisuje polno odgovornost za uboj Abuja Ejna, je povedal njen tiskovni predstavnik Ihab Bsejso. Izraelski patologi se sicer glede vzroka ministrove smrti ne strinjajo s palestinskimi. Izraelski strokovnjak Čen Kugel, ki jo sodeloval pri skupni obdukciji, je povedal, da je Abu Ejn umrl zaradi infarkta, ki ga je sprožilo prerivanje. Poudaril je, da je imel minister slabo srce in arterijsko bolezen. raziskava - Globalni indeks ognjene moči ■ ■ V I • V • V • I • I Na čelu najmočnejših vojska na svetu ZDA, Rusija in Kitajska NEW YORK - Na čelu najmočnejših vojska na svetu so ZDA, Rusija in Kitajska, izhaja iz Globalnega indeksa ognjene moči. Lestvica zajema 106 držav, spletni portal Business Insider pa prvih 35 primerja glede na različne kategorije, pri čemer so ZDA v celokupnem vodstvu, Kitajska je prva po številu vojakov, Rusija pa po številu tankov in jedrskih konic. Slovenija se na globalnem indeksu uvršča na 94. mesto, za vsemi svojimi sosedami. Italija je na lestvici najmočnejših vojska na 12. mestu, Avstrija na 36., Madžarska na 61., Hrvaška pa na 46. Indeks so sicer izračunali že aprila, temelji pa na več kot 50 dejavnikih, pri čemer so med drugim upoštevali celoten vojaški proračun, razpoložljive vojake, količino opreme, ki jo ima vsaka država v svojem arzenalu, in dostop do naravnih virov. Kot kaže indeks, so ZDA v celokupnem vodstvu, z več kot 600 milijardami dolarjev obrambnega proračuna pa tudi prve po izdatkih. Druga po obrambnih izdatkih je Kitajska, a je s slabimi 130 milijardami dolarjev daleč zadaj. Druga na lestvici, Rusi- ja, je po izdatkih s 76 milijardami dolarjev šele na tretjem mestu. Businnes Insider sicer izpostavlja, da so ZDA od objave indeksa glede na poročilo stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) za 7,8 odstotkov skrčile obrambni proračun, večinoma zaradi postopnega umika iz prekomorskih vojaških operacij, kot sta bili tista v Afganistanu in Iraku. Rusija pa je medtem izdatke povečala na 88 milijard dolarjev in načrtuje tudi modernizacijo svojega arzenala. Kot ključne za vojaško moč države Business Insider izpostavlja letalonosilke. Te v veliki meri prispevajo k celokupni vojaški moči. ZDA imajo deset letalonosilk, na lestvici 35 najmočnejših vojska pa imata le Italija in Indija po dve, medtem ko ima Rusija eno, enako kot Kitajska, Velika Britanija, Francija, Japonska, Brazilija, Tajska in Španija. Severna Koreja, 35. na indeksu, je na drugi strani v vodstvu po podmornicah. Ima jih 78, a večina jih je neuporabnih. Tretjina jih je podmornic na dizelsko gorivo tipa romeo, ki so zastarele že od leta 1961. Domet njihovega orožja je le štiri milje, medtem ko imajo moderne ameriške podmornice domet 150 milj. Rusija naj bi preizkusila prepovedano raketo WASHINGTON - ZDA so Rusijo obtožile, da krši pogodbo o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega, ki sta jo leta 1987 podpisala Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Predstavnika Pentagona in State Departmenta sta v sredo v kongresu dejala, da ZDA razmišljajo o diplomatskih, gospodarskih in vojaških protiukrepih. Javna obtožba Rusije je prišla na dan med zaslišanjem v pododboru za strateške sile v odboru za oborožene sile predstavniškega doma ameriškega kongresa. Republikanski predsednik pododbora Mike Rogers je administracijo predsednika ZDA Baracka Obame pozval, naj Rusijo sooči z njeno odgovornostjo, v nasprotnem primeru pa bo njegov pododbor zaveznikom in ruskemu predsedniku Vladimirju Puti-nu poslal zelo jasno sporočilo. Minister Zijad Abu Ejn tik pred SMRTJO ansa Palestinci na drugi strani vztrajajo, da je Abu Ejn umrl zaradi vdihovanja solzivca, ki so ga sprožili izraelski vojaki. Na videoposnetku sredinega incidenta je videti tudi vojaka, ki ministra drži za vrat. A patolog Kugel je izpostavil, da so med obdukcijo odkrili le neznatne krvavitve v vratu, kar da ni povezano s tem, da je nekdo visokega palestinskega uradnika držal za vrat. To naj tako ne bi bil neposreden razlog za smrt, je pa verjetno prispeval k stresu. Kugel je še poudaril, da je ime Abu Ejn zgodovino srčnih bolezni. Tako naj bi imel 80 odstotkov arterij zamašenih, prav tako pa zabrazgotinjeno tkivo, kar naj bi bila posledica predhodnih infarktov. Obdukcijo so sicer izvedli na izraelskem inštitutu za forenzično medicino blizu Tel Aviva, pri njej pa so bili poleg izraelskih navzoči tudi palestinski in jordanski patologi. Pokojni je bil znotraj palestinskih oblasti na čelu organa, ki vodi boj proti judovskim naselbinam in varnostnemu zidu na Zahodnem bregu. V sredo se je s še okoli 100 Palestinci udeležili protesta proti nezakoniti judovski naselbini, proti zbranim pa so nato posredovali izraelski vojaki. Palestinski predsednik Mahmud Abas je že v sredo zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi smrti 55-letnega Abuja Ejna. Izraelska vojska je včeraj okrepila navzočnost na Zahodnem bregu ob pogrebu ministra, ki je bil deležen državniške žalne slovesnosti. Medtem je včeraj zgornji dom francoskega parlamenta, senat, sprejel resolucijo, s katero je pozval vlado v Parizu, naj prizna palestinsko državo. Irski poslanci pa so že v sredo pozvali vlado, naj prizna palestinsko državo. Poslanci so simboličen poziv potrdili brez glasovanja Policija odstranila zadnji protestni tabor HONGKONG - Hongkonška policija je včeraj odstranila glavni tabor protestnikov, ki zahtevajo svobodne volitve. Po več kot dveh mesecih protestov so policisti odstranili šotore in barikade v četrti Admiralty. Operacija je minila mirno, kljub temu pa so aretirali več kot 200 pro-testnikov. Trdo jedro protestnikov kljub temu vztraja, da bodo svoj boj nadaljevali. Več sto policistov je obkolilo tabor v središču hongkonške poslovne četrti. Najprej so se lotili šotorov in ograj, nato pa še skupine najbolj vztrajnih protestnikov na sredini tabora. Po koncu akcije so prvič po septembru dele protestnega tabora odprli za promet. Za svobodne volitve in pravo demokracijo se je na koncu borilo le še nekaj deset protestnikov, medtem ko se je na vrhuncu protestov na hong-konških ulicah zbralo na desettisoče ljudi, vendar je javna podpora dokaj hitro splahnela. Džihadisti novembra ubili več kot 5000 ljudi LONDON - V napadih džihadistov po svetu je bilo novembra ubitih 5042 ljudi, kar kaže na to, da je islamski ekstremizem močnejši kot kadarkoli doslej, kljub oslabljeni vlogi mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Po navedbah skupnega sporočila BBC World Service in Mednarodnega centra za preučevanje ra-dikalizacije (ICSR) se je novembra zgodilo 664 napadov v 14 državah. Za približno polovico napadov so bili odgovorni pripadniki Islamske države v Iraku in Siriji - v 308 napadih je bilo ubitih 2206 ljudi. Kot poudarja poročilo, podatki jasno kažejo, da džihadisti in Al Kaida niso več eno in isto. 60 odstotkov napadov so izvedle skupine, ki nimajo nikakršne formalne povezave z Al Kaido, kar kaže, da gre za vse bolj ambiciozno, kompleksno, sofistici-rano in daljnosežno gibanje. Očitno je, da je džihadistično gibanje močnejše kot kadarkoli doslej, boj proti njemu pa bo izziv za celo generacijo, piše v poročilu. Najbolj prizadeta država je Irak, kjer so našteli okoli tretjino žrtev, sledijo pa Nigerija, Afganistan in Sirija. Študija je bila objavljena prvič in je ni možno primerjati s podatki za prejšnje mesece. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 31.791,55 -51,94 SOD NAFTE (159 litrov) 63,73 $ -0,79 EVRO 1,2428 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. decembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 11. 12. 10. 12. ameriški dolar 1,2428 1,2392 japonski jen 147,20 147,33 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,633 27,618 danska krona 7,4387 7,4397 britanski funt 0,79270 0,78975 madžarski forint 308,14 307,21 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1798 4,1619 romunski lev 4,4508 4,4430 švedska krona 9,3575 9,3276 švicarski frank 1,2012 1,2024 norveška krona 9,0060 8,8765 hrvaška kuna 7,6740 7,6680 ruski rubel 68,6459 67,2763 turška lira 2,8153 2,8000 avstralski dolar 1,4281 1,4846 braziljski real 3,2593 3,2105 kanadski dolar 1,4281 1,4186 kitajski juan 7,6916 7,6526 mehiški peso 18,0523 17,8541 južnoafriški rand 14,3385 14,2430 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 12. decembra 2014 3 dežela - Izmenjava mnenj med Serracchianijevo in Gabrovcem Manjšina, Slovenija in reforma lokalnih uprav TRST - Reforma krajevnih uprav nikakor ne prizadene slovenske manjšine, pravi predsednica Dežele Debora Serracchiani, ni ravno tako, ji odgovarja deželni svetnik Igor Gabrovec. Predstavnik Slovenske skupnosti priznava, da je deželni svet s skupnimi napori kar zadeva Slovence izboljšal prvotni predlog deželnega odbora, a ne v takšni meri, »da bi bili Slovenci lahko z zakonom zadovoljni.« Ga-brovec obžaluje, da je deželni svet zavrnil njegov predlog, po katerem bi se lahko dvojezične uprave odpovedale povezovanju z drugimi občinami, če bi to povezovanje okrnilo manjšinske pravice. Serracchianijeva je v Piccolu ocenila, da je le en del slovenske manjšine imel pomisleka nad reformo, ti pomisleki pa so bili izrazito politične narave. Predsednica priznava nekaj trenj s Slovenijo, »problemi pa so se kmalu rešili, tako da ni prišlo do nobenega diplomatskega incidenta.« Nekateri so po njenem mnenju skušali izkoristiti ta tre- Debora Serracchiani nja, zadeva je sedaj rešena, tudi zato, ker Slovenci imajo na razpolago državni zaščitni zakon. Serracchianijeva v tržaškem dnevniku hvali »odlično delo« Gabrovca in Stefana Ukmarja, ter tudi županov kraških občin. »Reforma je bila na koncu odobrena tudi s pri- Igor Gabrovec stankom slovenskega generalnega konzulata,« je poudarila še predsednica Dežele. Gabrovec izpostavlja korektnost in doslednost, s katerima je Slovenija vseskozi spremljala dogajanja v zvezi s to reformo. Pri tem se je Ljubljana skli- cevala tudi na mednarodne sporazume in pogodbe, »ki so jih skrbno, pozorno in daljnovidno oblikovali naši očetje z namenom, da zaščitijo slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški.« Manjšinske pravice ne morejo biti predmet barantanja, podčrtuje podpredsednik deželnega sveta. Ostaja prepričan, da tako zasnovana reforma prizadene dvojezične občine, kar je po Gabrovčevem mnenju tudi stalno opozarjala Slovenija. Zastopnik SSk ni zadovoljen z odločitvami, ki zadevajo tržaško območje. »Objem« z Občino Trst bi po njegovem daljnoročno imel negativne posledice za manjše občine, ki naj se še dodatno povezujejo, pod pogojem, da Trst ostane zunaj tega povezovanja. Ga-brovec se zavzema za povezovanje med Devinom-Nabrežino, Repenta-brom, Zgonikom in Dolino, ki se ga lahko razširi še na Milje in morda na sosednje goriške občine. Trst, kot rečeno, naj ostane zunaj. S.T. rezija - Občina Rezija ima nov statut Rezijani z »avtohtono identiteto« V prejšnjem mandatu so rezijanski upravitelji naslovili na paritetni odbor prošnjo za izključitev Občine Rezija iz območja izvajanja zaščitnega zakona REZIJA - Občina Rezija ima nov statut, s katerim zakonsko priznava obstoj avtohtone rezijanske skupnosti s posebno etnično-jezikovno identiteto. Občinski svet je namreč soglasno podprl predlog občinskega odbora župana Sergia Chine-seja, ki je novo besedilo sestavil pravzaprav zato (tako namreč piše v odloku), da bi že zastarel statut prilagodil novim zakonskim določilom oziroma vanj vnesel številne zakonske spremembe, ki so bile sčasoma sprejete. Nov statut pa v bistvu prinaša novosti, ki presegajo golo prilagajanje novim določilom. Še posebno zanimiv je 2. člen, ki nosi naslov »Teritorij, prebivalstvo in jezik«. »Na tem območju se je naselila avtohtona rezijanska skupnost, ki ima svojo posebno etnično-jezikovno identiteto, ki je nadomestila stare prebivalce«. »Občina lahko s popisi, ki jih izvaja v skladu s pravili, zbira podatke o jezikovni sestavi prebivalstva«. To sta na primer dva odstavka omenjenega 2. člena novega občinskega statuta. Temeljni splošni akt Občine Rezija uvaja tudi dvojezičnost, in sicer italijansko-rezi-jansko. Pri tem pa se sklicuje na 6. člen italijanske ustave, medtem ko državni in deželni zaščitni zakon za Slovence sploh nista omenjena, pa čeprav je tudi Rezija vključena v seznam občin, kjer se izvajata, ker je na tistem ozemlju zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Vse to verjetno ne čudi, če vemo, da občinska uprava župana Chineseja zagovarja teorijo, po kateri naj bi bila rezijanščina samostojen jezik slovanskega izvora, ne pa slovensko narečje. V prejšnjem mandatu so rezijanski upravitelji zato tudi naslovili na paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine prošnjo za izključitev Občine Rezija iz območja izvajanja zaščitnega zakona, saj zahtevajo sprejem posebnega zaščitnega zakona za njihovo skupnost. Novi statut zagotavlja tudi enakopravnost rezijanščine v razmerju do italijanščine in predvideva, da se lahko »avtohtoni jezik Rezije uporablja poleg italijanščine v toponomastiki, na cestnih tablah in v pisnih odgovorih Občine prebivalcem, ki to zahtevajo.« Pri tem se tako rezijanščini kot italijanščini priznava enako dostojanstvo. Dvojezična imena vasi so zdaj tako v italijanščini kot v rezijanščini uradno navedena tudi v statutu, pri tem pa je bila uporabljena pisava, za katero se je občinska uprava odločila med prvim mandatom župana Chineseja (z namesto slovenske črke c, s namesto z in tako naprej, op. ur.). Takrat so tudi stare dvojezične table nadomestili z novimi, na katerih so bila imena krajev zapisana z novo pisavo. Nov temeljni splošni akt Občine Rezije predvideva tudi možnost rabe rezi-janščine v občinskem svetu, a le če jo razumejo vsi prisotni. Posebno zanimiva je tudi vključitev odstavka, s katerim se predvideva možnost zbiranja podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva s popisom. To namreč že dolgo in stalno zahtevajo vsi tisti, ki zanikajo zgodovinsko priostnost slovenske skupnosti v videnski pokrajini. (NM) koper Nekateri krajevni napisi v dolini Rezije nm reforma Ukmar: Merljak informacij Deželni svetnik Stefano Ukmar TRST - »Gospodu Rudiju Merlja-ku se je verjetno zareklo ali ni imel točnih informacij iz slovenskega zunanjega ministrstva. Kajti vsi smo delovali z namenom, da bi zakon izboljšali, ter da zagotovimo občinam, kjer živi slovenska manjšina, najboljše pogoje pri izoblikovanju medobčinskih zvez. Glede na izjave predsednice Debore Serracchiani in na razgovor, ki sem ga imel z generalno kon-zulko Ingrid Sergaš, sem prepričan, da v odnosih z Republiko Slovenijo ni nobenih problemov.« Tako je deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar za naš dnevnik komentiral stališča, ki jih je v Novi Gorici na simpoziju o prihodnosti mladih Slovencev v Italiji iznesel Rudi Merljak, sekretar na ministrstvu za Slovence v zamejstvu (PD, 10.12. - stran 14). Merljak je dejal naslednje: »Ampak kot že tolikokrat doslej, nas je slovenska narodna skupnost ustavila sama. Ker se je izkazalo, da en velik in pomemben, morda najpomembnejši center politične moči v Italiji, nasprotuje temu, da bi se Slovenija umešala in temu, da bi se na ta način morda ta upravna reforma, ki je v veliki meri projekt Demokratske stranke, upočasnila. Tako je prišla rdeča luč. Slovenija, ki gradi že leta in leta svojo politiko do manjšin na premi-si, da je manjšina subjekt, preko tega pač žal ne more. In zelo smo se čudili, da niti na tem vprašanju, ki je vitalnega pomena za dolgoročno prihodnost Slovencev v Italiji, žal ni bil možen konsenz.« praga - Na vrhu višegrajske četverice ter Slovenije in Avstrije v istri morda Predsednik Slovenije Borut Pahor deiaven izpostavil pomen Luke Koper pedofil KOPER - V slovenski Istri je morda dejaven pedofil. Policijska uprava Koper je namreč v sredo prejela obvestilo, da je v vasi na Obali neznan moški v belem kombiju pripeljal mimo osnovnošolske deklice in jo pričel vabiti, naj prisede, češ da jo bo odpeljal domov. Ker na to ni pristala, ji je ponujal tudi bombone in jo želel v kombi zvleči celo na silo. Deklica je na srečo zbežala, ob prijavi pa opisala podrobnosti dogodka. Policisti nadaljujejo z intenzivnim zbiranjem podatkov o kombiju in vozniku. Kombi je bele barve, na zadnjih vratih pa ima črko "D". Vse, ki bi o tem karkoli vedeli ali videli opisan kombi, slovenska policija prosi, da to nemudoma sporočijo na interventno številko 113. Poleg tega svetuje vsem staršem, naj ponovno opozorijo svoje otroke na nevarnost vstopanja v vozila neznanih oseb. PRAGA - Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na vrhu višegrajske četverice ter Slovenije in Avstrije v Pragi izpostavil pomen Luke Koper. Kot je poudaril v izjavi za slovenske medije ob robu srečanja, imajo v zvezi s prihodnjim razvojem tega zanje pomembnega pristanišča velika pričakovanja tudi srednjeevropski predsedniki. Ob tem je slovenski predsednik omenil, da ima Luka Koper največji delež v Avstriji, na Madžarskem in na Slovaškem, širi pa ga tudi na Poljskem in Češkem. Svoje kolege iz Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Avstrije je ob tem opozoril, da si Koper z vidika pomembnejših investicij ali deleža ogledujejo tudi slovenski poslovni partnerji z Daljnega vzhoda. Pahor je še dejal, da Luka Koper od 5- do 7-krat skrajšuje pot dobrin od pristanišča do Srednje Evrope. To po njegovih besedah pri partnerjih Višegrada in tudi v Avstriji zbuja določena pričakovanja, ki jih mora Slovenija v prihodnjih letih izpolniti, da bo Koper pomenil ne le velika pomorska vrata za Slovenijo, temveč tudi pomembna transportna vrata za morda vso Srednjo Evropo. »V tem smislu imamo pred seboj veliko priložnost, ki jo v svojih načrtih zdaj upošteva tudi višegrajska skupina,« je še dejal po plenarnem srečanju, na katerem so največ pozornosti posvetili transportu. Srečanje predsednikov v Pragi, ki je potekalo včeraj in se nadaljuje danes, je sicer Pahor označil za enega najpomembnejših zunanjepolitičnih mejnikov Slovenije. Država se namreč po več kot 20 letih umešča v krog višegrajske skupine, saj je skupaj z Avstrijo postala partnerka višegrajske četverice na najvišji ravni. To je pomembno, ker krepi srednjeevropsko identiteto Slovenije in smo v družini s članicami Evropske unije, s katerimi imamo mnogo primerljivih prednosti in sorodnih težav ter smo tudi zgodovinsko povezani, je za slovenske medije še ocenil Pahor. Kot je dejal, smo si včeraj »znova odprli še enega od manevrskih prostorov naše domače in evropske politike, znotraj katerega lahko lažje in učinkoviteje rešujemo naše težave in tudi vidimo nove priložnosti«. Na delovnem kosilu, ki ga je gostil češki predsednik Miloš Zeman, so imeli predsedniki priložnost za izmenjavo stališč o ključnih zunanjepolitičnih izzivih Srednje Evrope, s poudarkom na razmerah v Ukrajini in razvoju odnosov z Rusijo. Posvetili so se tudi evroatlantski perspektivi držav Zahodnega Balkana in Molda-vije ter problematiki odhajanja tujih borcev v Sirijo in Irak na stran Islamske države. Popoldne je šesterica predsednikov odprla razstavo, posvečeno rekam Donava, Odra in Laba. Vrh se bo zaključil danes, ko se bodo predsedniki posvetili vprašanju energetske varnosti. Pri tem se ne bodo mogli izogniti ruski odpovedi gradnje plinovoda Južni tok, ki bi po prvotnih načrtih potekal tudi čez Slovenijo. 4 Č etrtek, 11. decembra 2014 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Za socialo dvakrat več sredstev kot drugod 457 evrov na osebo: to je vsota, ki jo v Trstu namenjajo sociali, kar je dvakrat več od italijanskega povprečja, ki znaša 218 evrov na osebo, iz česar izhaja, da imamo v Trstu na socialnem področju ponudbo, ki je v ostalih mestih v Italiji ni. To izhaja iz poročila o delovanju socialnih služb Občine Trst, ki ga je včeraj dopoldne v galeriji Tergesteo skupaj s sodelavci predstavila pristojna odbornica Laura Famulari. Med pobude, ki jih obravnava poročilo, prav gotovo spadajo tiste v korist starostnikov. Tako so 593 osebam nudili pomoč na domu (vsega skupaj 76.270 ur, poleg tega 18.164 ur čiščenja stanovanj in 50.329 obrokov hrane, ki so jih dostavili na dom), obenem je 869 starostnikov koristilo pomoč iz sklada za možno avtonomijo in je bilo odobrenih 86 projektov za nudenje prispevkov za družinske pomočnike. Preko tisoč oseb je koristilo telefonsko pomoč v okviru projekta Amalia, dalje je občinska uprava porazdelila okoli 2600 »srebrnih kartic« za koriščenje popustov in olajšav v trgovinah in drugih obratih, priredila je kosilo za stoletnike, domovi Gregoretti, Casa Serena in Bartoli so prejeli certifikat kakovosti Q&B, zaključuje se tudi preureditev palače Ralli, kjer bo dnevni center za osebe z demenco in Alzhei-merjevo boleznijo. Dalje občinska uprava nudi šolsko in zunajšolsko pomoč 483 mladoletnim in odraslim s posebnimi potrebami, 274osebam pa podporo iz sklada za možno avtonomijo. 176 oseb zahaja v dnevne centre, 65 jih je v bivalnih skupnostih, 32 pa v 25 občinskih varovanih stanovanjih. Na področju družine in starševstva Občina vodi 88 projektov v korist mladoletnih in njihovim mater, dalje so 213 mladoletnih zaupali družinam, 110 mladoletnim v stiski pa so nudili učno pomoč. Skoraj milijon evrov je šlo za plačevanje položnic in najemnin za stanovalce v stiski, 66 družin pa so sprejeli v zasilna stanovanja. Skoraj pet milijonov evrov je šlo za zagotavljanje minimalnega dohodka, podpore in posebne projekte za zoperstavljanje revščini, z občinskim denarjem pa so v menzi Karitas plačali 13.146 obrokov hrane za 195 oseb. Na pomoč so priskočili tudi preko 2800 brezdomcem in podprli pobude krajevnih podjetnikov za nakup in darovanje osnovnih potrebščin za potrebne. Občina tudi pomaga okoli petsto prosilcem za azil ter skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v svet dela (ob tej priložnosti so predstavili tudi zadevno publikacijo). Za izboljšanje kakovosti življenja v predmestjih sta nastali novi »mikroobmočji« v Ul. Cumano in na Trgu Giarizzole, tretje bo v kratkem zaživelo na Opčinah, poudarja se tudi ponudba občinskih lekarn. Po včerajšnji predstavitve poročila pa občinska uprava prireja še drugo pobudo, ki bo potekala danes v muzeju Sartorio, kjer bo od 8.45 do 14. ure posvet o skupnem načrtovanju, pri katerem sta soudeležena tako javni kot zasebni sektor. (iž) Odbornici Famulari so prisluhnili številni zlasti starejši občani fotodamj@n ekonomija - Pobuda CGIL, UIL in nekaterih manjših sindikatov Danes celodnevna stavka s povorko po mestnih ulicah Tudi v Trstu, kot v drugih italijanskih mestih, bo danes sindikalna povorkah ob priložnosti celodnevne stavke, ki sta jo CGIL in UIL oklica-li skupno z nekaterimi drugimi sindikalnimi organizacijami. Zbirališče stavkajočih bo ob 9.uri na Goldoni-jevem trgu, zaključni sindikalni shod pa bo ob 11. uri na Verdijevem trgu. Stavka bo najbrž ohromila industrijsko dejavnost, roke pa bodo prekrižali uslužbenci krajevnih ustanov in servisnih družb ter podjetij, stavkalo bo najbrž tudi del šolnikov. Prevozno podjetje Trieste trasporti zagotavlja avtobusne vožnje le zjutraj in zvečer, težave, če že ne popolne zapore, se obetajo v družbi Acega-sAps in zavodu INPS. Spričo stavke šoferjev avtobusov in predvsem zaradi dopoldanske povorke se v središču mesta obetajo prometni zastoji in kolone. Stavka je vezana na nedavno odobreno zakonodajo o trgu dela (t.i. Jobs act). Vlada Mattea Renzija tolmači zakon kot velik korak na poti gospodarskih reform in kot jamstvo za mlade prekerne delavce, CGIL in UIL pa sta nasprotnega mnenja. Po njunem mnenju to ni reforma, temveč protireforma, ki bo še bolj otežkoči- la dostop mladih do trga dela, da ne govorimo o stalni zaposlitvi. Sindikalna zveza CISL načelno podpira razloge za splošno stavko, ki pa jo ocenjuje kot neprimerno in nekoristno, saj bi morala biti stavka »zadnje orožje in ne grožnja proti vladi.« Stavko podpira stranka SEL, ki je prepričana, da bodo protest podprli tudi mnogi volivci Demokratske stranke in Renzijevi pristaši. Za stavko se je opredelil tudi tržaški občinski odbornik za osebje Roberto Treu (Demokratska stranka), ki v sporočilu zelo kritično ocenjuje gospodarsko politiko Renzijeve vlade. Proces o Stamini iz Turina v Trst? Zagovorniki Davideja Vannonija, izumitelja sporne metode zdravljenja z izvornimi celicami Stamina, so včeraj na turinskem sodišču predlagali, da se sojenje preseli v Trst ali Brescio. V Brescii je bolnišnica, v kateri so s to metodo zdravili več pacientov: zelo dejaven je bil zdravnik Marino Andolina, sicer tudi tržaški občinski svetnik SKP, ki je to delo samostojno (in bolj ali manj na skrito) opravljal tudi v tržaški bolnišnici Burlo Garofolo. Vannoni in drugih 12 ljudi je obtoženih združevanja v hudodelske namene in goljufije, češ da je znanstveno še neutemeljena in uradno nedovoljena metoda Stamina zvijača za pridobivanje denarja. Turinski sodnik za predhodne obravnave Potito Giorgio je preložil obravnavo na 7. januar, ko bo odločal o ozemeljski pristojnosti sodišča. Takrat bo znano, ali bo medijsko odmevni proces, na katerem trenutno nastopa slavni tožilec Raffaele Guariniello, romal v Trst. Na novembrski obravnavi je profesor na univerzi v ameriškem Newarku John Bach izjavil, da »Stamina ni niti terapija niti zdravilo, ker se zdravstveno stanje otrok po koncu infuzij poslabša«. Mastelloni svari pred mafijskimi vdori v FJK Tržaški glavni tožilec Carlo Ma-stelloni se je na sedežu državnega tožilstva v Trstu pred dnevi sestal s predstavniki državnega vodstva protimafijskih tožilstev, s tožilci iz Benetk, Gorice, Pordenona in Vidma, s predstavniki tržaških kara-binjerjev in finančne straže ter s posebnim operativnim oddelkom karabinjerjev ROS. Opozoril je, da je treba na novo vzpostaviti kulturo preventive in represije proti mafijskim združbam, ki prodirajo v Furlanijo-Julijsko krajino. »Če to tega ne bo prišlo, tvegamo, da kriminalne organizacije zasedejo to ozemlje,« je izjavil. računsko sodišče - Dogovor s karabinjerji Za zaščito potrošnikov in javnega denarja General Cosimo Piccinno in tožilec Maurizio Zappatori fotodamj@n Tožilstvo deželnega računskega sodišča in karabinjerji bodo tesneje sodelovali na področju zaščite potrošnikov, saj je ta tema povezana z zaščito državnega premoženja oziroma javnega denarja. Na deželnem sedežu računskega sodišča v Miramar-skem drevoredu je prišlo do podpisa protokola o sodelovanju v primerih, ko oškodovanje potrošnikov spremlja tudi finančno oškodovanje javnih zdravstvenih ustanov. Dokument sta podpisala glavni tožilec pri računskem sodišču Maurizio Zappatori in general Cosimo Piccinno, poveljnik karabinjerskega oddelka za zaščito zdravja. Tovrstne dogovore so pred tem sklenili v Laciju, Lombardiji in Kampaniji. General Piccinno je razložil, da storilcem, ki s prevarami oškodujejo potrošnike in zdravstvene ustanove, včasih tudi v primeru pravnomočne obsodbe ni treba plačati odškodnine. V skladu s tem protokolom pa bodo karabinjerji pravočasno obvestili računsko sodišče in prisilili obsojenca, da vrne denar. park v ul. boccaccio - Včeraj odkrili tablo Žensko kvoto v tržaški toponomastiki dopolnila umetnica Leonor Fini Ženske kvote v tržaški toponomastiki končno dobivajo pravo mesto; ime po pomembni Tržačanki je včeraj dobil še park v Ul. Boccaccio, ki so ga poimenovali po umetnici Leonor Fini. Park, poimenovan po zaslužni ženski, je zaokrožil politiko poimenovanja parkov in zelenic, ki jo občinska uprava izvaja v zadnjih mesecih. Naj spomnimo, da je podžupanja Fa-biana Martini konec marca letos napovedala, da bo kar enajst zaslužnih žensk dobilo svoje mesto na tržaškem zemljevidu. Nekatere zaslužne ženske so svoje table v parkih že dobile, druge še bodo, včeraj pa so s poimenovanjem parka v Ul. Boccaccio počastili spomin na nadarjeno slikarko Leonor Fini (1907-1996). Krajše slovesnosti se je med drugimi udeležila tudi podžupanja Fabiana Martini, pobudnica gibanja za uveljavitev enakosti spolov pri krajevnih imenih, ki je z veseljem po Finijevi poimenovala park, kamor zahaja veliko tržaških družin. Izpostavila je tudi vlogo združenj, ki so jo imela pri izpostavljanju vloge žensk, in ob tem spomnila, da bodo ob prihodnjem dnevu žena izvedli tudi poseben projekt, v sklopu katerega bodo udeleženci lahko spoznali delo in življenje vsestranske umetnice Leonor Fini. Včerajšnjega poimenovanja se je udeležila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Theresa Bassa Poropat, ki je pohvalila tudi dejstvo, da bodo z »reformo« naposled v tržaški toponomastiki svoje ime dobili tudi parki in zelenice, ki so bili doslej brez imen. Pozornost do ženske toponomastike je kot nujnost označila predsednica združenja Soroptimist Inter- / TRST Četrtek, 11. decembra 2014 5 opčine - Odzivi na gradnjo večnamenskega centra Vaško središče z novo podobo, ■ V« • I V •• I š • V I domačini navdušeni in skeptični Marsikdo meni, da je pobuda hvalevredna - Paolo Kalc: Sprejemamo predloge - Igrišče ali parkirišče Tam, kjer je dolgo stala vojašnica finančne straže, je v teh tednih nenadoma nastala praznina. Vojašnico so porušili, bagerji so na tovornjake natovorili gradbeni material in zdaj je zemljišče zravnano. Na pobudo podjetja Nova srl, katere stoodstotni lastnik je Društvena prodajalna na Opčinah oz. Zadruga, bodo ob Prosvetnem domu zgradili večnamenski center s poudarkom na turizmu in promociji Krasa. Primorski dnevnik je novembra že podrobno predstavil načrt - zasebno pobudo, ki se je pred štirimi leti začela z nakupom nepremičnine na dražbi za milijon evrov. Domačini so zelo radovedni in njihova mnenja so deljena - nekateri se novosti veselijo, za druge je načrt preveč ambiciozen. Prvi pa spominjajo druge, da je bilo tudi pred leti ob odprtju prodajalne na Pikelcu veliko skeptikov, takratna naložba pa se je nedvomno obrestovala. Zanimala pa so nas predvsem mnenja bodočih sosedov večnamenskega centra. Upravitelj bara Tabor Kristjan Ferfolja se ne boji morebitne konkurence lokala, ki naj bi bil sestavni del centra, ker ima bar Tabor zveste stranke. »Prav je, da so zemljišče kupili Slovenci. Sam nisem član Zadruge, lahko pa rečem, da bi vodilni lahko bolj prisluhnili predlogom članstva, lahko bi bili bolj odprti do ljudi,« meni Ferfolja, ki vsekakor meni, da bi bila turistična referenčna točka na Opčinah dobrodošla. Nasproti je bar Vatta, katerega upravitelj Boris Vitez malo za šalo, malo zares pravi: »99 odstotkov naših strank pozitivno komentira zrušenje nekdanje vojašnice. Vsi pravijo, da je končno zasijalo sonce in da bi tam najraje videli park. Seveda pa to ne bi imelo komercialne vrednosti.« Po njegovem mnenju je hvalevredno, da se kdo opogumi in poskusi ovrednotiti vaško središče, po drugi strani pa bo treba zelo dobro premisliti, kako napolniti stavbo in ji zagotoviti ekonomsko podlago. »Več komercialnih dejavnosti je na Opčinah že zaprlo,« opozarja nekdanji košarkar. Po naših informacijah bodo v vasi kmalu zaprli dve gostilni, ki pa plačujeta najemnino. V preteklih mesecih je bilo več sestankov med vodstvom Zadruge in odborniki SKD Tabor. Društvo domuje v Prosvetnem domu in njegovi člani upravljajo stavbo, ki je last družbe Dom. V društvu so bila mnenja o novem načrtu deljena, nikogar pa ni navdušil prvotni predlog pobudnikov, da bi se novi center s parkiriščem razširil na košarkarsko ploščad Prosvetnega doma ter tako povezal oba objekta. Dvorišče je morda še zadnji kraj, kjer se mladi in drugi družijo na prostem. »S tem se nismo strinjali, drugi predlog je zadeval parkirišče na manjšem igrišču,« pravi odbornica društva Živka Persič (in predsednica ZSKD). Društvo je družbi Dom predlagalo, da se manjše igrišče odda v najem, pogovori pa so se prekinili. »Vsekakor upam, da se bo dialog obnovil na novih temeljih,« meni Persičeva. Predsednik Nove in openske zadruge in Paolo Kalc napoveduje, da bosta gradnja in uresničitev načrta arhitekta Andreja Križniča počasni, ker ju hočejo izpeljali brez bančnih posojil. Januarja bodo začeli kopati, nakar bo delo trajalo vsaj dve leti. »Kaj bo dejansko v novi stavbi, je še odprto vprašanje, dokončnih odločitev še ni. Imamo zamisli, a upoštevamo predloge in nasvete,« pravi Kalc. »Hočemo narediti nekaj lepega za Opčine. To bo kar velik center, vanj hočemo privabiti zlasti turiste, ki bi se pripeljali s tramvajem in tu dobili bogato ponudbo ter informacije,« pravi in pristavlja, da bi bilo zelo lepo, ko bi vsi sodelovali in pripomogli k uspehu. Glede Prosvetnega doma je svoj čas predlagal, »da bi skupaj uredili tisto območje, v duhu sodelovanja«. Manjše parkirišče, ki je za take centre obvezno, bodo uredili na območju bivšega balinišča oz. Krožka: odkupili so ga od zasebnika, potem ko ga je družba Dom prodala. Sprva so pod no- Paolo Kalc in bager na ruševinah vojašnice finančne straže; material so v teh dneh že odpeljali fotodamj@n vim centrom nameravali zgraditi podzemno parkirišče, na Krasu pa bi bila taka poteza tvegana. Člani so predlagali, da bi v centru uredili dom za ostarele ali stanovanja za upokojene člane, kar je po ocenah vodstva neizvedljivo, medtem ko možnost odprtja otroških jasli v delu zgradbe še ni odpisana. Bara ne bo, v bistroju bo mogoče pokusiti tipične jedi; poleg manjše knjigarne pa napovedujejo dvoranico, »ki nikakor ne bo konkurirala s Prosvetnim domom ali z dvorano ZKB. To bo samo soba, v kateri bomo priredili kako srečanje ali razstavo v komercialne namene,« razlaga Kalc. Zadruga ima še druge načrte, kot sta dnevni center za priletne člane in širitev trgovine na Pikelcu (če bo to dovolil prostorski načrt). S krožišča sredi vasi bodo odstranili transformator podjetja AcegasAps, ga preselili v nov center in na njegovo mesto postavili kip Karla von Zinzendorfa. »Opčine bodo lepše,« je prepričan Kalc. Aljoša Fonda DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane slovenska prosveta - Razpis Študijske štipendije Albina Ločičnika Slovenska prosveta razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca inž. Albina Ločičnika. Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto (Ulica Donizetti 3, 34133 Trst) do 15. januarja 2015. Prosilec mora priložiti kratek življe- njepis (s podatki o dosedanjem šolanju in sodelovanju v slovenskih organizacijah), potrdilo o vpisu v prvi letnik oziroma potrdilo o opravljenih izpitih za naslednje letnike ter potrdilo ISEE. Razpis predvideva dve štipendiji po 800 evrov za študente in študentke prvega letnika in dve štipendiji po 1500 evrov za študente in študentke naslednjih letnikov. Komisija bo ob enakih pogojih dala prednost študentom gradbene smeri. Besedilo razpisa je na spletni strani Slovenske prosvete: www.slovenskaprosveta.org. Zaradi okvare naprave za ozvočenje je tržaški občinski svet sinoči zasedal v konferenčni dvorani muzeja Revoltella. Predsednik Iztok Furlanič je izrazil upanje, da bo okvara kmalu odpravljena, morda že za današnjo skavnostno podelitev Zlatega sv. Justa gledališki igralki Arielli Reggio. Mestna skupščina redko kdaj zaseda izven županstva. Pred nekaj leti se je sestala v dvorani Tessitori deželnega sveta zaradi postavitve novega ozvočenja, ki je včeraj zatajilo. fotodamj@n Predstavnika Demokratske stranke Alessandro Car-mi in Giovanni Barbo sta županu Robertu Cosoliniju predlagala, naj Občina podeli Srednjeveški pečat mesta režiserju Gabrieleju Salvatoresu, ki je v Trstu posnel svoj zadnji film Il ragazzo invisibile (Nevidni deček). Film bo nedvomno koristil Trstu, pomeni pa priznanje tudi za deželno filmsko komisijo (FVG Film Commission), ki ga je delno financirala. Štipendije Sklada Tončič Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič bo danes podelil štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo po dodiplom-skih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Odbor sklada je izbral tri kandidate za štipendije in štirinajst za podpore. Podeljevanje nagrad bo danes ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel (Ul.Ginnastica 72). V Saležu o reformi uprav SKP in SIK (Zveza levice) vabita občane danes na informativno srečanje z izvedencem Norber-tom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo Reforma krajevnih uprav-zakaj smo zaskrbljeni, ob 18.30 na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu. Srečanje o Letizii F. Savio V Skladišču idej (Korzo Cavour, vhod na strani morja) bo danes ob 17.30 zgodovinarka Silvia Bon osvetlila lik Letizie Fonda Savio. Srečanje bodo uvedle Luisa Faz-zini, Lori Gambassini in Ester Pa-cor. Zasvojenost z igrami V kavarni San Marco bo danes tekla beseda o zasvojenosti z igrami in hazardom. Predavala bosta Rodolfo Picciulin in Alessandro Vegliach, začetek ob 16.45. Srečanje z Marzom Magnom V kavarni San Marco bo danes ob 19.30 pisatelj Alessandro Marzo Magno govoril o hrani. Tokrat bodo na vrsti tipične božične slaščice. Gost srečanja bo Dario Loison iz stare družine slaščičarjev iz kraja Costabbissara (Vicenza). V Aristonu film Pride V kinodvorani Ariston bodo dre-vi ob 21. uri predvajali angleški film Pride režiserja Matthewa Warchusa, ki je bil premierno prikazan v Cannesu, v domovini pa je bil deležen številnih nagrad. Predvajanje prireja krožek Cappella Underground. Kabaret v Miljah V Verdijevem gledališču v Miljah bo drevi in jutri nastopil kabare-tist Max Cavallari s predstavo Parzialmente Fico. Začetek ob 20.30. Fotografije o Trstu Novinar Piccola in pisatelj Pietro Spirito bo danes ob 18. uri v knjigarni Ubik (Pasaža Tergesteo) predstavil knjigo Vivere a Trieste (Živeti v Trstu). Gre za knjigo fotografij, ki sta jo napisali novinarka Micaela Zucconi Fonseca in fotografinja Francesca Moscheni. Knjiga je pravkar izšla pri založbi Idea Books. Spomin na umrle prebežnike Delegacija združenja za levico in lista Tsipras se je včeraj spomnila prebežnikov, ki so umrli v naših krajih. Med drugim je v Za-brežcu položila rože na grob mladih Afričanov, ki so leta 1973 zaradi mraza umrli v Glinščici, potem ko so prečkali italijansko-ju-goslovansko mejo. Delegacija se je spomnila tudi afganistanskaga begunca Naserja Mohamada Gula, ki si je vzel vzel življeenje, ter Aline Bonar, ki je umrla na open-ski policijski postaji. 6 Petek, 12. decembra 2014 TRST / pogovor - Dobitnica Sv. Justa Ariella Reggio »Svojo pripadnost mestu doživljam globoko, a brez kampanilizma« Igralka Ariella Reggio je dobitnica 48. priznanja Zlatega svetega Justa, ki ga združenje tržaških novinarjev in Občina Trst podeljujeta osebnostim, ki so se izkazale na kulturnem, znanstvenem ali drugem področju in ob tem večale ugled Trsta v svetu. Soustanoviteljica gledališča La Contrada, znana po gledališki, radijski, televizijski in filmski dejavnosti, bo prejela kipec Tristana Albertija na slovesnosti, ki bo danes v dvorani občinskega sveta v Trstu. Pred njo so nagrado prejeli med drugimi slikarka Leonor Fini, režiser Giorgio Strehler, skladatelj Raffaello de Banfield, slikar Lojze Spacal, operni pevec Piero Cap-puccilli, kipar Marcello Mascherini, germanist Claudio Magris, glasbenik Lelio Luttazzi, arhitekt Boris Podrecca, pisatelj Boris Pahor, a tudi kava Illy in sama regata Barcolana. Seznam uglednih predhodnikov je za Ariello Reggio dodatno priznanje: Recimo, da vzbuja strah, saj gre za totalno nepričakovano presenečenje in ker je ženska reprezentanca v tem seznamu precej maloštevilna. Seveda se izjemno veselim nagrade, saj sem delu v Trstu in za Trst posvetila maksimalni trud in sem s ponosom ponesla ime našega mesta v druge kulturne sredine. Svojo pripadnost mestu doživljam globoko, a brez nepotrebnega kampanilizma: doma je lepo, z veseljem pa tudi potujem. Ste edina igralka v Trstu, kateri se publika poklanja z aplavzom ob začetku vsake predstave oz. komaj stopite na prizorišče ... Gre za navezanost tržaške publike do gledališča La Contrada. Naša umetniška zgodba traja že veliko let in včasih se mi zdi pravi čudež, da smo vztrajali med tolikimi težavami, čeprav smo se v teh letih spremenili, nekoga pa smo izgubili po poti. Publika je v nekem smislu del moje družine in vem, da mi gledalci ljubezen vračajo. Mnoge sem pospremila skozi življenje, oni pa mene. Želim posredovati emocije, kar ni vedno enosta- Laura Bussani in Alessandro Mizzi baxa Strukturne reforme Pupkin Kabaretta Pupkin Kabarett je - na zahtevo Evrope, seveda - za letošnjo sezono uvedel strukturno reformo: predstavi bosta dve vsak mesec, za december nocoj in v ponedeljek točno ob 21.01. Igralci so prečesali mednarodna in državna ter vse do rajonskih prizorišč v iskanju novosti, ki jih bodo posredovali v duhu obveznega vladnega optimizma. V predbožičnem vzdušju bodo še posebej izpostavili dark skeče, nekorektne monologe, zakonske krize, erotične telefone in kuhinjske tragedije. Spremljala jih bo glasba Nien-te Band. Nocoj se jim bodo na odru pridružile Les Babettes, v ponedeljek pa komika I Papu. Vstopnice v gledališču Miela vsak dan od 17.00 do 19.00 ali na vivaticket.it. Včeraj danes Danes, PETEK, 12. decembra 2014 ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 22.24 in zatone ob 11.37. Jutri, SOBOTA, 13. decembra 2014 LUCIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter severovzhodnik 5 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. [I] Lekarne Ariella Reggio vno. Verjetno gledalci začutijo iskrenost. Tudi moj mentor Francesco Macedonio je zagovarjal prepričanje, da mora biti gledališče najprej pošteno! Koliko se je gledališče spremenilo v zadnjih desetletjih v koraku s povpraševanjem publike, pristopom igralcev in samih ustanov? Prišlo je do velikih sprememb: ko sem začela ni bilo na primer mikrofonov, lahko si zaupal le v primeren nastavek glasu. Poleg tega nismo začutili konkurence televizije, ki danes težko obremenjuje mlade igralce. Za nekatera gledališča je nastop televizijske osebnosti nujna promocijska poteza, zaradi samega povpraševanja. Publika včasih ne zaupa v igralce, ki jih ni najprej spoznala na filmskih ali televizijskih ekranih. Prevečkrat ne razumejo, da je igralski poklic nekaj čisto resnega, da za vsakim nastopom je veliko vaj, truda, discipline, spoštovanja. Nekateri mislijo, da se preprosto zabavamo. Dejstvo je, da ni veliko gledališke kulture. Ko sem začela delati so obstajale še »prave« avdicije, na katerih je režiser izbral najprimernejšega igralca za določeno vlogo. Danes žal gre vse skozi televizijo. Po petdesetletni gledališki karieri, sem postala na poseben način znana zaradi reklamnega spota in televizijske nanizanke. Saj je tudi to čisto v redu, zagotovo pa je znamenje spremenjenih razmer današnjega časa. Kljub televiziji pa je gledališče še zmeraj zanimivo: kakšna bodočnost se mu obeta? Veliko gostujem tudi v drugih italijanskih mestih in lahko potrdim, da so me skoraj vedno pričakovale polne dvorane. Veliko je starejših ljudi in predvsem žensk, odstotek mlajše publike pa se razlikuje od mesta do mesta. Gledališče živi in bo po mojem mnenju še dodatno zaživelo, ker se bodo ljudje naveličali izumetničenih proizvodov in bodo vedno pogosteje iskali stik z igralcem, ki stoji na odru, pred njimi. Rossana Paliaga Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino car«; 18.00, 22.00 »Scusate se esisto!«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; 16.30 »My old lady«; 20.00, 22.00 »Ogni male-detto Natale«; Dvorana 4: 16.40 »Il mio amico Nanuk«; 16.40 »Un ami-co molto speciale«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Scemo e più scemo 2«; 16.30, 17.00, 18.25, 20.20 »I pinguini di Ma-dagascar«; 22.15 »Un amico molto speciale«; 16.30, 19.00, 21.30 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Magic in the Mo-onlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.15, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; 16.00, 18.05, 19.00, 20.10, 22.15 »Il povero, il ricco e il maggiordomo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.00 »Ma tu di che segno sei?«; Dvorana 3: 17.00, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 17.00 »I pinguini di Madagascar«; 20.10, 22.15 »Scemo e piu' scemo 2«; Dvorana 5: 17.15, 19.50 »Il sale della terra«; 22.00 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«; H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1 (Strada di Guardiella) v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. S Izleti AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12.2014. Tel. 040-391790 - zaprto ob sredah AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il ricco, il povero e il mag-giordomo«. ARISTON - 16.00, 18.30 »Mommy«; 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Master of the universe«; 18.00, 20.00 »L'immagine mancante«. FELLINI - 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moon-light«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Storie pazzesche«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Viviane«; 18.15, 22.10 »2 giorni, una notte«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.50, 21.00 »Butec in butec da«; 16.00, 18.50, 21.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 15.10, 18.00, 20.00, 20.50 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 15.40, 20.30 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.10 »Ježek in vran pričarata Božič«; 17.50, 22.10 »Kako se znebiti šefa 2«; 16.50 »Pingvini z Madagaskarja«; 16.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 18.15 »Pot k zvezdam«; 18.10, 20.10 »Preden zaspim«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagas- AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 14. decembra. Tel. 040-229439 BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ SILVESTROVANJE: večerja z glasbo v živo. Tel. 040-2209058 (obvezna rezervacija) [H Osmice DANAŠNJA PONOVITEV PREDSTAVE Miroslava Košute ZLATI PRAH V OČEH I Blagajna SSG je odprta za vračilo denarja ali rezervacijo vstopnice za nedeljsko ponovitev S Poslovni oglasi NUDIM POMOČ ZA ČIŠČENJE IN NEGO STAREJŠIM OSEBAM. FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do ponedeljka, 15. decembra, na info@trst80.com, tel. 3294736590 (Martina) oz. center.har-monija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. Turistične kmetije 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb, tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM železno okno, 150x160 cm, tel. št.: 333-8172124. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. Loterija 11. decembra 2014 Bari 51 75 58 54 36 Cagliari 71 86 1 44 48 Firence 65 42 19 17 77 Genova 15 5 17 9 34 Milan 68 83 38 40 37 Neapelj 69 4 46 58 34 Palermo 79 9 73 85 29 Rim 51 78 29 24 60 Turin 79 38 55 27 88 Benetke 21 58 33 90 59 Nazionale 55 72 87 49 51 Super Enalotto Št. 148 IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. 20 22 24 25 48 79 jolly 42 Nagradni sklad 15.549.410,52 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 41.499,50 € 673 dobitnikov s 4 točkami 310,63 € 23.210 dobitnikov s 3 točkami 17,94 € Superstar 80 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 31.063,00 € 94 dobitnikov s 3 točkami 1.794,00 € 1.491 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.985 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.934 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 11. decembra 2014 7 H Čestitke Dragi DEAN, 14 jih je minilo odkar si na svet prišel. Nona in nono ti voščiva vse naj naj! Mateju in Marketi, ob rojstvu JULIJANA, čestita Vaška skupnost Praprot. □ Obvestila SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO prevajalske fakultete Univerze v Trstu organizira danes, 12. decembra, od 9. do 13. ure seminar iz prevajanja pravnih besedil (ita - slo). Seminar bo potekal v Narodnem domu (predavalnica A1), vodila pa ga bo prof. Alenka Kocbek. Vabljeni! SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja danes, 1 2. decembra, ob 17.30 na plošči društvene gostilne prižig božičnih lučk. V božično vzdušje nas bodo popeljali otroci otroškega vrtca in note mladinske godbe Nabrežina. Toplo vabljeni! SKP IN SIK (Zveza levice) vabita danes, 12. decembra, ob 18.30 uri na sedež KD Rdeča zvezda, v Saležu, na javno srečanje z Norbertom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo »Reforma krajevnih uprav, zakaj smo zaskrbljeni«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 12. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah zadnja pevska vaja v mesecu decembru. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek danes, 12. decembra, ob 20. uri imel tretje predavanje iz sklopa 7 predavanj na temo »Sv. Pismo -knjiga življenja«. Na ta srečanja so vabljeni še posebej starši otrok v verou-čnem obdobju in vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Naslov drugega predavanja je: Vesela novica (Evangelij, vesela novica za človeštvo). VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON-ČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015 danes, 12. decembra, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginna-stica 72. SKD GRAD OD BANOV vabi na Božični sejem, ki bo v društvenih prostorih, v soboto, 13., in nedeljo, 14. decembra, od 16. do 19. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20) v Trstu. Taborniški srečno! AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Val-ter) ali 040-8327146 (Boris). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. NA POBUDO VZPI-ANPI, bo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču spominska svečanost ob 73-le-tnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Viktorja Bobka, Ivana Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomaži-ča in Ivana Vadnala. Slavnostni govor bo imela zgodovinarka Marta Vergi-nella. Pozdravi: tržaški župan Roberto Cosolini, odbornica Občine Villorba (TV) Silvia Barbisan in predsednik Združenja pehotne vojske iz Villorbe Sergio Amadio. Pel bo MoPZ Tabor. Svečanost, ki ji bo predsedovala Martina Soban, se bo nadaljevala ob 16. uri v Prosvetnem domu, kjer bo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. OBČINA REPENTABOR, Občina Sežana, župnija Repentabor, VZPI - AN-PI Repentabor, KD Kraški dom, RZ Repentabor vabijo v nedeljo, 14. decembra, na odkritje obeležja padlim iz župnije Repentabor na bojiščih prve svetovne vojne. Program: 10.00 Tabor: sv. maša v spomin na padle; 11.00 Tabor: odkritje obeležja in krajši program; 11.45 Dol pri Vogljah - Vaški dom: kulturni program, sodelujejo OŠ Alojz Gradnik, OPZ Zvonček in MPZ Kraški dom. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje vozov in skupin za 48. pustno povorko možno do vključno 16. januarja 2015 preko spletne strani www.kraskipust.org. Vozovi morajo skupaj z vpisnino predložiti tudi tehnični pregled, lahko tudi v baru Tabor. SKD VESNA, SKLAD MATEJ LACHI-LAH in Rajonski svet za Zahodni Kras, prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu Sladko božično voščilo z dobrodelnim sejmom in nagrajevanjem najboljših slaščic. Nastopajo An Čer-ne in Glasbeni ustvarjalci. V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer Praznične barve umetnosti. Sodelovala bosta pesnika Marij Čuk, avtor pesniške zbirke Ko na jeziku kopni sneg, in Miroslav Košuta, avtor knjige Zapisi na oroše-no okno. Odprli bodo razstavo slik Deziderija Švare. Nastopil bo harmonikar Igor Zobin. Začetek ob 20.30. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na tretje srečanje iz sklopa »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 15. decembra, ob 17.30 na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8 (2. nadstropje). Prijave in informacije na Kru.tu, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK, Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb ter revija Galeb vabijo na predpraznično srečanje z ilustratorji Vesno Benede-tič, Katerino Kalc, Dunjo Jogan, Chia-ro Sepin, Ivano Soban, Živo Pahor in Štefanom Turkom, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 17.30 v Narodnem domu. Priložnostno bomo odprli tudi razstavo njihovih izdelkov. COŠ FRAN VENTURINI - Boljunec, Boršt, Pesek vabi na božični sejem v torek, 16. decembra. Urnik: šola v Borštu 10.00-12.00; šola v Boljuncu 10.00-12.00 in 14.00-17.00. Šolski zbor bo zapel božične pesmi ob 14.00 na šoli v Boljuncu, ob 15.30 pa za vse vaščane na boljunski Gorici. KMEČKA ZVEZA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 16. decembra, ob 18.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: poročilo predsednika; poročilo tajnika; razprava; volitve; razno. JOGA PRI SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca: obveščamo, da bo v sredo, 17. decembra, potekala skupna vadba od 18.00 do 19.30. Sledila bo družabnost. S seboj prinesite nekaj sladkega ali slanega ter pijačo. PETDESETLETNIKI (1950) iz dolinske občine in s Krasa se srečamo v soboto, 20. decembra, na večerji na Kozini. Poslovili se bomo od tekočega leta in nazdravili na novo leto 2015. Za rezervacijo tel. št. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio) ali 040228607 (Milan). SKD LIPA iz Bazovice vabi na božično razstavo in sejem ročnih del in obrtniških izdelkov, ki bo v Bazovskem domu v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, od 10.00 do 20.00 ure. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.0011.00) in četrtkih (15.00-17.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repub-blica 4. Info in pogoji na aida_mug-gia@hotmail.it, tel. 040-9278281. 0 Prireditve BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure s 24. razstavljalci. Danes, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ, ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi na predstavo Magični utrinki, ki bo danes, 12. decembra, ob 10.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo čarodeji: Magica Gilly, Mago Gabriel in Karlyann. SPD KRASJE vabi danes, 12. decembra, ob 20.30 v trebensko cerkev na koncert DPZ Kraški slavček - Krasje. Po koncertu bo v Hiški u'd Ljenčkice odprtje Božičnega sejma, ki ga boste lahko obiskali tudi v soboto, 13., od 16. do 19. ure. V nedeljo, 14., bo sejem odprt od 11. do 13. ure. Ob 16.30 bo v Ljudskem domu nastopil Otroški zbor Krasje. Glasbene točke bodo prispevali učenci Glasbene matice. Zbora bo vodila dirigentka Petra Grassi. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 13. decembra, ob 18.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori (Videm), koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji MePZ Fran Venturini z Domja; 14. decembra, ob 15.30 v cerkvi v Viškorši v Vidmu »Božični čar v Viškorši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Tipane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Na-brežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine; 19. decembra, ob 20.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ŽeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. KRAJEVNA SKUPNOST KAZLJE organizira v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v vaškem domu v Kazljah, predavanje strokovnjaka za kraško arhitekturo in suhozidno gradnjo Borisa Čoka »Suhozidna gradnja na Krasu«. Sledi 30-minutni dokumentarec. Vstop prost. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri na prireditev »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo učenci 3.a in 3.b razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama »Odhod na prečiščeva-nje v ledvice« in »Micka«. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predstavitev knjige prof. Milice Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal časnikar Peter Verč. Predstavitev bo v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na predstavitev ponatisa knjige Draga Sedmaka »Kronika vasi pod Grmado v letih 1914 - 1918«, ki bo v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kamnar-ski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Knjigo bosta predstavila Drago Sed-mak in Aleš Brecelj. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«. Program bodo sooblikovali društveni MePZ, DVS Primorsko in kantav-tor Aleksander Novak. Priložnostno misel bo podala Milena Rustia, od-bornica za socialo dolinske občine. Zbrana sredstva bodo namenjena delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Černi-goj, otroški zbor naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra, tudi od 9.30 do 11.00; v petek, 19. decembra, po bo-žičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v mesecu decembru. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: torek, 16. decembra, ob 18.00 nastop gojencev Glasbene matice; 19. decembra, ob 18.00 na Pla-cu, Božičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet motociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. SKD LONJER - KATINARA vabi člane, vaščane in prijatelje v sredo, 17. decembra, ob 20. uri v prostore ŠKC v Lonjerju, da pred prazniki skupaj nazdravimo in si voščimo. Za praznično vzdušje bo poskrbel Zbor Tončka Čok z nekaj priložnostnimi pesmimi. OBČINA ZGONIK prireja v četrtek, 18. decembra, ob 18.00 v Športno - kulturnem centru v Zgoniku, v sodelovanju s šolo, krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi ter civilno zaščito, božičnico »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na drugo srečanje iz niza »Pot do sebe in drugih«. Izvedenka iz živilske tehnologije, priljubljena predavateljica Marija Merljak bo govorila na temo »Izboljšajmo si imunski sistem s hrano, da bo manj gripe, prehladov in drugih obolenj«. Srečanje bo v petek, 19. decembra, ob 20.00 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, MALČKI OV IZ ŠKEDNJA ter učitelji in vzgojiteljice vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 14.00 v domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Učenci in malčki bodo izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Benedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galle-riana di Lestizza (Videm), ŽePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Katinari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, II. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. Prispevki V spomin na dragega prijatelja Vita Tanzeja darujeta Branko in Samo Adam 50,00 evrov za Pro ATMAR. V spomin na drago Stano daruje družina Lazar 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na teto Anico darujeta Pavel in Vera z družinama 200,00 evrov za popravilo nabrežinskih cerkvenih zvonov. V spomin na Slavkota Sosiča darujejo Darko, Milko in Peter 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za SKD Tabor Opčine. V spomin na svoje drage daruje Elva 30,00 evrov za ŠD Kontovel. t Po dolgi bolezni je mirno zaspal naš ljubljeni Mario Deste Urnik pogreba bomo sporočili. Žena Milojka s sorodniki. Rupa, Križ, 12.12.2014 Sodelavci in sorodniki pisarne Novello - Gruden sočustvujejo z družino ob izgubi dragega Iva. 8 Sobota, 13. decembra 2014 TRST / konservatorij tartini - Jutri zvečer prosek - Premiera višješolske dramske skupine SDD Jaka Štoka Z Beethovnovo glasbo v novo akademsko leto V dvorani Tripcovich se bo brezplačen koncert začel ob 20.30 Tržaški kabaret Beethovnov koncert št. 5 za klavir in orkester bo v dvorani Tripcovich jutri zvečer (ob 20.30) odprl novo akademsko leto kon-servatorija Tartini, ki bo v letu 2014-2015 obeležil 111-letnico svojega delovanja. Konservatorij ostaja najpomembnejša glasbena ustanova v Trivenetu, v katero je v povprečju vpisanih več študentov kot v tovrstnih ustanovah drugod po Italiji. Samo v lanskem šolskem letu je na diplomiralo 82 študentov, od katerih 32 z odliko. Te bodo nagradili na jutrišnjem koncertu v dvorani Tripcovich. To sta na včerajšnji predstavitvi novega akademskega leta povedala predsednik konservato-rija Tartini Mario Diego in njegov direktor Massimo Parovel. Slednji je opozoril, da je tržaška glasbena akademija kljub krčenju sredstev in kroničnemu pomanjkanju prostorov na tako visoki ravni, da se sem prihajajo šolat glasbeniki od vsepovsod, tudi iz tujine. Od 661 redno vpisanih študentov je kar 82 tujih študentov, kar je najvišji odstotek tujcev v severnovzhodnem delu Italije. Parovel je izpostavil tudi podatek, ki pravi, da ima Tar-tini sklenjenih 64 mednarodnih dogovorov s podobnimi evropskimi glasbenimi akademijami. Prav zaradi mednarodnega značaja ima Tartini nekatera predavanja tudi v angleščini, nemščini in celo slovenščini. Z manj spodbudnimi podat- ki je postregel predsednik ustanove Mario Diego, ki je opozoril na prostorsko stisko, s katero se kon-servatorij ubada že dolga leta, ob tem pa je izpostavil tudi finančne težave, za katere je odgovorno pristojno ministrstvo. To naj kon-servatoriju še ne bi nakazalo prispevkov za leto 2014, kar otežuje načrtovanje akademskega programa. Predsednik se je obregnil tudi ob dejstvo, da še nimajo potrjenega seznama učnega osebja, ob tem pa je okrcal birokrate, češ da jih ne zanimajo dobri rezultati ustanove. Kljub vsem naštetim težavam je konservatorij Tartini za novo akademsko leto pripravil pester in raznolik program. V prihajajočem šolskem letu bodo Tartinijevi študentje nastopili na svetovni razstavi Expo v Milanu, v okviru multikulturnega projekta, ki ga financira Dežela FJK, bodo glasbeniki nastopili v Pragi, po pooblastilu pristojnega ministrstva bodo skrbeli za izmenjavo med italijanskimi in srbskimi študenti glasbe, v letu 2015 bodo s serijo koncertov in okroglih miz počastili tudi spomin na pred nedavnim preminule glasbenike, med katerimi se bodo spomnili tudi Pavla Merkuja. Bogat in pester bo, kot je napovedal direktor Parovel, tudi študijski program, ki ima 84 različnih študijskih smeri, od katerih je 63 univerzitetnih, ob koncu katerih študent prejme univerzitetno diplomo. (sč) Preteklo nedeljo ob 17.30 je bila v Kulturnem domu na Proseku premiera Tržaškega kabareta višješolske dramske skupine SDD Jaka Štoka v režiji Elene Husu, ki je prosto priredila muzikal Cabaret. Tržaški kabaret je zgodba o prepletu življenj deklet, ki so se vsaka iz svojega intimnega razloga odločile, da nastopijo v kabaretu, čeprav jih združuje tudi skupna ljubezen do plesa in petja. Prvo dejanje je dosledno originalnemu delu muzikla Cabaret, potem pa se zgodba spremeni, saj nastopa v predstavi osem deklet in en fant, za katere je Elena Husu priredila tekst. V prepolni dvorani Kulturnega doma Prosek - Kontovel, so dekleta dokazala, da z liki, ki jih igrajo, delijo tudi same ljubezen do petja in plesa. »Dekleta so zelo živahna, same so izbrale, da bi se predstavile z muzikalom, tako sem izbrala Cabaret in ga priredila«, je povedala Elena Husu, ki je prevzela mladinsko skupino ob začetku letošnjega leta. Predstava je publiko navdušila. »Nekateri so bili mnenja, da je predstava prekratka, saj traja petinštirideset minut, in odločili smo se, da bomo nasvete publike upoštevali. Januarja, ko se spet sreča- Predstavo je po originalnem muziklu Cabaret priredila Elena Hussu, na odru pa jo je uprizorilo osem deklet in en fant fotodamj@n mo, bomo nekaj stvari popravile in dodale daljši konec.« Predstava se je zaključila tako, da si vsaka od deklet uredi svoje življenje, njihove življenjske zgodbe se razidejo in vsaka gre svojo pot. Z drugim letom pa bomo morda lahko videli predstavo, ki se konča tako, da se po nekaj letih dekleta zopet srečajo in se vrnejo v kabaret, kjer so se konec koncev zabavale in imele lepo. »Ko smo februarja začele z vajami, smo najprej veliko vadile fizično gledališče (t.i. physical theatre), kar nam je prišlo v predstavi zelo prav. Januarja bomo z novim letom spet delale na Tržaškem kabaretu in bo to drugačna predstava, kot ste jo videli tokrat.« Višješolsko skupino SDD Jaka Štoka sestavljajo nastopajoči Luisa Vescovi, Breda Ban, Devan Štoka, Hailin Starc, Laura Metelko, Sara Gregori, Ivana Zaccaria, Irina Bezin in Petra Sossi. Za glasbo je poskrbel Iztok Cergol, eno od pesmi v muzikalu pa je za predstavo priredil Devan Štoka. V novem letu čaka skupino vrsta ponovitev, gotovo pa bodo nastopile tudi na poletnem festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mav-hinjah. (bf) i- * 1- -V V *_1 a v * Trst v, vSt ■ 1 v • v * * liozica + " 2ol 1 , nabrežina - V Kulturnem domu Igo Gruden Množičen obisk na božičnem sejmu Božične stojnice ^ Trg sv. Antona ^ Zbor Gospel Dvorana Tripcovich ¿i.aecemora oa ll. Silvestrovanje na Trgu in ognjemet Trg Unità d'Italia _ a Drsališče Trg Ponterosso Božični koncert Palatrieste Novoletni koncert Dvorana Tripcovich * f iMoisatii Mjwmrtlr , ù _l tï n ft „ rr « cc HIT H/—L: Lit I ji m m m m .if rnrr 11 Im i\f\r\ ^n^^ ■=- ___~— - Sledi nam na ____www.facebook.com/Discover Trieste 9 Fondazione ^ ...................« 'V) ri? Sit am www.comune.trieste.it www.promotrieste.it Nakit, vezenine, polstenje, božični okraski, venčki, raznovrstna zelišča, umetniške slike ... Vse to in še marsikaj drugega si lahko ogledajo in seveda kupijo obiskovalci božičnega sejma, ki poteka v prostorih Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v organizaciji tamkajšnjega društva (na sliki FOTO DAMJ@N). Sejem, ki se je začel v sredo, je naletel na veliko zanimanje ljudi od blizu in daleč, ki v velikem številu prihajajo v nabrežinski kulturni dom, kjer so na ogled in naprodaj izdelki 24 razstavljal-cev, tako domačinov kot gostov iz drugih vasi devinsko-nabrežinske občine ter krajev na tržaškem in slovenskem Krasu. Sejem bo potekal še danes in jutri od 16. do 20. ure, vsak dan pa je na sporedu srečelov. Sejem vsak popoldan dodatno bogati tudi vrsta spremljevalnih kulturnih dogodkov. Tako so v sredo na odprtju zapeli mali pevci zbora Osnovne šole Vir-gila Ščeka in baletke skupine Relevé, včeraj pa so učenci OŠ Šček uprizorili igrico Miklavževa noč v Hotelu Zlata kokoška, medtem ko bo danes ob 17.30 krstni nastop novega Otroškega zbora Igo Gruden, ob 18.30 pa nastop MlPZ Igo Gruden. Jutri, na zaključni dan sejma, bodo ob 17.30 nastopili violinisti šole Suzuki, ob 18.30 pa DPZ Kraški slavček. Srečanje za podjetnike o komuniciranju in socialnih omrežjih Cata Artigianato FVG prireja v torek v sodelovanju SDGZ srečanje o komunikaciji s strankami in uporabi socialnih omrežij kot sredstva za promocijo. Predaval bo dr. Fabrizio Gherlani, strokovnjak za poslovno komunikacijo. Dotaknil se bo tematik iskanja novih kupcev preko socialnih omrežij, promocije podjetja in ustvarjanja zvestih in zadovoljnih kupcev in strank. Brezplačen seminar za člane bo v torek, 16. decembra, ob 18.00, na podružnici SDGZ-Servis na O.C. Zgonik, Proseška postaja 29/F (TS). Prijavnice na facebook in spletni strani www.sdgz.it / MNENJA, RUBRIKE Petek, 12. decembra 2014 9 ŽARIŠČE Blišč in beda adventnega časa David Bandelj Prav gotovo je marsikdo v teh predbožičnih dnevih obiskal kakšno srednjeevropsko mesto, kjer je živa tradicija adventnih sejmov. Ni treba daleč. Že v Ljubljani dobimo prav lično urejen in vabljiv semenj, kjer se ljudje lahko prijetno sprehodijo, spijejo kozarec kuhanega vina, si kaj privoščijo in uživajo v pisanem svetu lučk, ki razsvetljujejo ljubljansko nebo in nas spominjajo, da smo v tem času vsi bolj dobri in prijazni. Ok, tudi pri nas se taka pred-božična atmosfera pojavlja v sicer zmanjšani meri, ko se že konec novembra (!) postavljajo sijoče božične lučke, da bi nas smrtnike spominjale, da se ima nekaj zgoditi v naslednjem veselem decembru ... Blišč teh lučk je marsikomu v napoto. Taka nepristna božična atmosfera - če sodim po svojih poznanstvih - zmoti najprej ljudi, ki jim božič nič ne pomeni. Predvsem pa zavede tiste, ki mislijo,da je božič velik praznik, v resnici pa postaja samo priložnost, da se sredi zime družina zbere pred (bolj dobesedno kot preneseno) toplim ognjiščem, ki je bolj obvezna in zoprna tradicija kot iskrena želja, saj nas povsod zasipajo misli o okusni bo- žični pečenki in novoletni pojedini kot kaj drugega . Če dobro pomislimo, je ad-ventno vzdušje čisto nasprotno od tega, ki nam ga prikazuje družba in njena kapitalistična usmerjenost. Prihod Odrešenika (kdo pa še danes verjame v to, se gre spraševati), je pomenil za svet absolutno nov, nepojmljiv in v človeških percepcijah nedoumljiv koncept. Advent bi nas moral pripravljati na to. Zato se v njem spominjamo tragičnega občutka prvega človeka v raju, ki je v sli po lastni vsemogočnosti zamenjal sebe za Absolutnost; zanimive in revolucionarne figure Janeza Krstnika, ki je kričal po prenovitvi duha; neverjetne figure Marije, mladenke, ki je sprejela z vdanostjo in mirom načrt, ki je bil večji od nje in pa vseh prerokov, ki so vizionarsko napovedovali prihod Nekoga, po nastopu katerega nič ne bo več tako, kot je bilo. Ja, krščanska mitologija je izrazito bogata, literarno hvaležna in moralno zelo pedagoška. Ampak prav za to gre. Dokler bomo imeli vse za mitologijo, so lučke in sejmi čudovita priložnost, da se od trdega vsakdana za trenutek odmakne- mo v lepši, bleščeči svet, ki pa nas ob koncu praznikov, predvsem pa -če smo nagnjeni k osamljenosti že prej - pusti samo še bolj prazne in bedne. Če pa - in o tem velja razmisliti - je vse to resnica, po kateri bi človeštvo res lahko naredilo korak naprej, je blišč adventnega časa zunanji pokazatelj lepote, ki je znotraj tragična in hrepenenjska, kakor je naše življenje. Nobena lučka, nobena hrana in noben dogodek ne morejo izbrisati temeljnega človeškega vprašanja o smislu, o večnosti in o lastnem bistvu, ki nam ga advent postavlja v luči spomina prihoda Jezusa Kristusa na svet, kateremu je tudi iz antropoloških razlogov treba priznati, da je totalno revolucioniral pogled na človeka in njegovo vlogo v družbi. Pred tem vprašanjem pa se po-kažeta ves blišč in vsa beda, ki onemogočata človeku, da bi se v tišini lastnega srca z njim soočal. Naključno? Saj vemo, da je s problemi in težavami najbolje obračunati tako, da jih skrijemo in pometemo pod lepo in čisto preprogo. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu JEZIK NA OBROBJU V sredo, 26. novembra, je Ace Mermolja posvetil svoj prispevek slovenskemu knjižnemu jeziku. O jeziku je sicer pisal že večkrat, vendar je njegov zadnji članek zanimiv predvsem zato, ker posveča svoje razmišljanje odrski govorici, torej govorjenemu, ne pisanemu jeziku. Načelno sicer zagovarja široko svobodo gledališkega izraza, do neke mere tudi predstave v dveh jezikih, v slovenščini in italijanščini v isti predstavi, vendar upravičeno čutimo, da si želi slišati z našega odra lepo in pravilno slovenščino, za katero smo skoraj povsod prikrajšani. Meni namreč, da »jezikovni Babilon ni gledališki cilj«. Zaveda se, da smo kot manjšina obsojeni na usihanje, če tudi v gledališču izgubimo možnost poslušanja dobre sodobne slovenščine. Te zelo tehtne Mermoljeve misli, o katerih bi bila potrebna širša razprava, sicer ne spadajo v moj jezikovni kotiček, imajo pa nekaj stičnih točk tudi s pisano besedo. Kdor se je kdaj ukvarjal z zborno izreko, ve, da se govorjena beseda razlikuje od pisane. Bolj spontana je, saj se v dialogu odzivamo na drugačen način. Dialog teče po svojih posebnih zakonitostih. Tega Slovenci večkrat ne upoštevamo, zato ne blestimo ne kot govorci ne kot govorniki. Retoriko še najbolj obvladajo duhovniki. Kljub temu lahko potegnemo nekaj vzporednic med govorjeno in pisano besedo. Za obvladanje jezika nam je potrebno oboje, ustno in pisno izražanje. Tuji vplivi, v Sloveniji v zadnjem času predvsem angleščina, pri nas pa italijanščina, ne vplivajo samo na izrazje, ampak v veliki meri tudi na besedni red naše pisane slovenščine. Ko prebiram naše časopisne članke, imam večkrat kar precej težav, če jih želim glasno prebrati, tako da mi bo iz teksta zadonela pristna slovenska melodija. Preglavice se marsikdaj začnejo že pri prvi besedi. Italijan za- čne stavek z nepoudarjeno besedo, Slovenec s poudarjeno . Italijan bo rekel "Sei andato", Slovenec »Šel si«. Poudarek je pri obeh na isti besedi, vrstni red pa je obrnjen. Če v slovenščini začnem s pomožnikom, se trditev spremeni v vprašanje: »Si šel?« Zadnje čase se pogosto ustavim pri intervjujih. Vprašanja novinarjev so večkrat v trdilni obliki namesto v vprašalni. Včasih stoji na koncu takega nepravilnega vprašanja vprašaj, včasih pa tudi kar navadna pika. Če je že začetek stavka zastavljen napačno, je v nadaljevanju zelo težko ujeti melodijo, kakršna je značilna za naš materni jezik. Pri glasnem branju mi že besedni red pove, v katerem jeziku pisec misli in posledično svoje misli tudi oblikuje, pa tudi kako bogato je njegovo besedišče. Z velikim veseljem sem pred kratkim pri enem naših rednih piscev zaznala vidno izboljšanje njegovega izražanja. Priznal mi je, da zadnje čase veliko bere v slovenščini, medtem je bilo prej njegovo čtivo pretežno italijansko. Slovenske gledališke predstave, radijske in televizijske oddaje, branje slovenskih časopisov, vse to nam lahko pomaga ohranjati našo materinščino. Hudo bi bilo, če bi si, zaradi želje po širjenju svojega jezika, zapravili še to, saj vemo, da ima današnja šola okrnjene možnosti svojega poslanstva, in se nekateri učitelji ustavijo že ob dilemi, ali naj šolarju rečejo, da je Prešeren naš ali slovenski največji pesnik. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Uspehi naj bodo deležni tudi javne podpore Predsedniki vseh društev, ki sodelujejo v projektu združene moške odbojkarske ekipe na Goriškem so na seji, 17.11.2014 sprejeli sledeče stališče, ki ga tudi v pisni obliki posredujejo javnosti. Projekt združene moške odbojkarske ekipe na Goriškem je bil v lanskem letu nedvomno eden izmed najuspešnejših projektov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Goriški odbojkarji smo dokazali, da, ko se znotraj slovenske narodne skupnosti lotimo premišljenega strukturnega sodelovanja, ki organsko povezuje slovensko mladino, znamo zgraditi vrhunsko ekipo, obenem pa ohraniti stik s teritorijem in postati s svojo odličnostjo prepoznavni v okolju, ki presega deželne meje. Rezultati v odbojkarski sezoni 2013-14 so bili v tem smislu precej zgovorni: Deželno prvenstvo C lige OLYMPIA -1. mesto. ekipa je napredovala v državno B2 ligo, Osvojili smo deželni pokal F.J.K. in 2. mesto na pokalu Triveneto v Trentu. Deželno prvenstvo U 19 SOČA - 1. mesto in nastop na državnem finalu. Osvojili smo 6. mesto v Italiji. Deželno prvenstvo U 17 SOČA: 1. mesto in nastop na državnem finalu, 22. mesto v Italiji na 28 nastopajočih ekip. Deželno prvenstvo U 15 OLYMPIA 1. mesto in nastop na državnem FINALU 22. mesto v Italiji. Medpokrajinsko prvenstvo Go-Ts Olympia 2. mesto: ekipa je napredovala v deželno D ligo; Pokrajinsko prvenstvo U 13 O.K. VAL - 2. mesto (1.mesto kot moška ekipa). Pokrajinsko prvenstvo U 12 O.K. VAL 2. mesto (1.mesto kot moška ekipa). Dodana vrednost projekta pa ni bila le ta, da nam je uspelo okoli istega cilja združiti društva z zelo različno preteklostjo in tako izvesti tisto racionalizacijo stroškov, o kateri se v manjšinskih krogih že dolgo govori: uspelo nam je veliko več in sicer racionalizirati energije, a ohraniti identiteto društev. Na ta način storitev nismo zmanj- šali, ampak smo s premišljenimi potezami celo ustvarili nove možnosti odbojkarskega udejstvovanja, kar je posledično uvrstilo slovensko goriško odbojko v sam deželni in državni vrh. Šlo je torej za izjemno jasno strategijo dela, ki bi bila lahko marsikomu za zgled in ki danes žal sloni le na ogromni količini prostovoljnega dela in na dobrohotnosti sponzorjev, ki pa dolgoročno projektu ne bodo kos, saj se potrebe, ki izvirajo predvsem iz uspešnega poslovanja projekta samega, nujno večajo. Prav zaradi tega vsi predsedniki, vseh v projekt vpletenih društev, pozivamo tiste, ki so poklicani odločati, kako ravnati z javnim denarjem, naj posebno v tem trenutku ne spregledajo naše pozitivne prakse, ki jo potrjujejo tudi letošnji uspehi: Državno prvenstvo B2 lige (4. mesto). Deželno prvenstvo D lige (8. mesto). Deželno prvenstvo D lige (6. mesto). Deželno prvenstvo U 19 (1. mesto). Deželno prvenstvo U 17 (1. mesto). Deželno prvenstvo U 15 (2. mesto). Medpokrajinsko prvenstvo Gorica-Trst. Medpokrajinsko prvenstvo Gorica-Trst. Pokrajinsko prvenstvo U 13 (2. mesto). Upravičeno pričakujemo, da bo naša mala zgodba o uspehu podprta tudi z javnim denarjem, v logiki spodbujanja novih in učinkovitih oblik investicije javnega denarja, ki je v našem primeru 100% namenjen mladim; naši bodočnosti. Alessandro Corva (Predsednik OK VAL) FabioTommasi (predsednik ŠZ SOČA), Mihael Corsi (predsednik AŠZ OLYMPIA), Saša Radikon (Predsednik ŠD NAŠ PRAPOR) TA TEDEN EDINOST ;LHU Nunami «ni jurer LiTtuiiii PRED 100 LETI Narodna delavska organizacija je v zadnjih mesecih priredila kar nekaj shodov. »S tem želi svoje člane in pristaše zainteresirati za organizacijo in njeno nalogo v sedanjem kritičnem času. Prvi podobni shod se je vršil predzadnji teden v Trstu, drugi pa prošli teden v Škednju, in uprizoriti se nameravajo še nadaljni shodi. Na zgoraj omenjenih shodih je govoril predsednik osrednjega izvrševalnega odbora N. D. O. dr. Agneletto, omenivši predvsem na podlagi letošnjega kongresa nameravani preustroj N.D. O., ki so ž njim pri neposredno po kongresu se vršečih pogajanjih soglašali tudi zastopniki »Narodno - socijalne zveze« v Ljubljani in ki je obetal mnogo dobrega sadu — kar je tudi potrdila navdušenost med našim delavstvom — ki pa ga zaenkrat vsled nastale vojne žal ni mogoče izvesti. Govornik je nadalje povdarjal, da je javno delovanje v N. D. O. od izbruha vojne sem skoraj docela prenehalo, da pa je vkljub vpoklicanju pod orožje ve- likega števila društvenih članov in pristašev N. D. O. — kar poleg raznih drugih zaprek motno otežuje organizacijsko delovanje - potrebno, da organizacija po svojih močeh prične zopet delovati. Sicer pa se je v notranjosti društva vršilo delo neprekinjeno in skrbelo za interese slovenskega delavstva. Za brezposelne delavce na primer se je poleg posredovanja dela uvedla akcija za gmotno podpiranje brezposelnega slovenskega delavstva, ki pa se žalibog ni obnesla tako, kakor bi bilo želeti osobito z ozirom na veliko število brezposelnega slovenskega delavstva v Trstu, kakor tudi z ozirom na veliko važnost, ki jo je pripisovati temu delavstvu v razvoju tržaškega slovenstva. Mnogo njih, ki bi ubogim slovenskim delavcem prav lahko priskočili na pomoč, se ni v polni meri odzvalo naši prošnji, ali pa sploh ne. N. D. O. bo vršila svojo dolžnost ter bo po svojih močeh podpirala slovenske delavce.« tateden £ prihorsiki dkevhik pred 50 leti »Po štiriinštiridesetih letih imamo zopet svoj dom v svojem mestu. Služil bo kulturnemu izživljanju vseh Slovencev, predvsem pa za gledališke predstave našega Slovenskega gledališča. Prva predstava v domu bo prihodnji teden in sicer premiera novega dela dr. Brat-ka Krefta o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Svečana uradna otvoritev je potekala ob prisotnosti predstavnikov oblasti in predstavnikov vsega kulturnega in političnega življenja obeh narodnosti. Govorila sta dr. Frane Tončič predsednik začasnega upravnega odbora Kulturnega doma, nato pa dr. Libero Mazza, vladni komisar. Dr. Tončič je najprej v italijanščini pozdravil zastopnike oblasti, svoj govor nadaljeval v slovenščini ter ga nato prebral še v italijanščini. Dr. Mazza pa je govoril v italijanščini, prevod njegovega govora pa je nato prebral član SG Jožko Lukeš. Sledil je vokalno - orkestralni program. Nato je dr. Ton-čič povabil vse goste na ogled doma, slikarske razstave in na zakusko. Že pred napovedano uro so začeli prihajati povabljenci, ki so se ustavljali v foyerju, občudovali krasoto in razsežnost prostora, ki napravi tako mogočen vtis na gosta, ko vstopi v naš novi hram kulture. Pozdravljali so prijatelje in znance, ki so prihajali in kmalu je bilo prijetno, toplo razpoloženje. Nekoliko po 21. Uri, ko je prispel vladni komisar dr. Mazza, so gostje odšli v gledališko dvorano, pred vstopom v dvorano pa je dr. Oblak kot predsednik družbe Dom izročil ključ kulturnega doma dr. Tončiču kot predsedniku upravnega odbora. Nato sta sledila govora dr. Tončiča in vladnega komisarja dr. Mazze ter vokalno - inštrumental-ni koncert. Slavnostni inštrumentalno - vokalni koncert so pod taktirko Oskarja Kjudra izvajali pomnoženi orkester Glasbene Matice, mešani zbor Jacobus Gallus in moški zbor prosvetnega društva Prosek - Kon-tovel. Po koncertu so si gostje ogledali glavne prostore in slikarsko razstavo, svečanost pa se je zaključila z za-kusko v veliki dvorani.« 1 0 Četrtek, 11. decembra 2014 KULTURA / nova gorica - Ob stoletnici prve svetovne vojne Opera Vojna in mir v Kulturnem domu Jazz kitarist Larry Coryell je opero napisal na podlagi romana Leva Tolstoja Ameriški jazz kitarist Larry Coryell se je po petdesetih letih umetniškega udejstvovanja podpisal pod operno delo Vojna in mir na podlagi romana Leva Tolstoja. Delo je v decembru doživelo svetovno premiero v izvedbi študentov različnih akademij in fakultet Univerze v Ljubljani: najprej v Ljubljani v Cankarjevem domu, nato v Kulturnem domu Nova Gorica in za konec v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Ob sto letnici pričetka prve svetovne vojne in petinsedemdeset letnici Univerze v Ljubljani, je le-ta poskrbela za izvedbo opere. V projektu so sodelovali: študenti Akademije za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je poskrbela za baletno pantomimo, ki se je odvijala pod projekcijo nastalo na Fakulteti za računalništvo in in- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS formatiko. Digitalno scenografijo in vizualno podobo je pripravila Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje. Dirigiral je Simon Dvoršak. Zamisel je dal Zdrave Balantič iz Kulturnega društva Veronikine zgodbe iz Kamnika - prijatelj Larryja Coryella. Legendarni kitarist je pričel s pisanjem opere leta 2010. V njem vidi: »... kako premostiti vrzel med klasično in jazz glasbo z uporabo zgodbe iz slovanske kulture.« Opera Vojna in mir je v marsičem kontroverzna, saj združuje simfonični orkester, operno petje in jazz glasbo. Orkestrski part oživlja različne sloge in glasbene zvrsti iz časa prve svetovne vojne, v katerem se prepletajo prepoznavni akordi Stravinskega, Hindemitha in Sla-venskega. Zaslišati je tradicijo revijalnih Phantom Radio Mark Lanegan Band Alternativni rok, electro Vagrant Records, 2014 Ocena: ******* Mark Lanegan je prejšnji mesec praznoval okroglih petdeset let. Enemu izmed najbolj intimnih glasov svetovne rok scene bi torej najprej rad voščil vse najboljše! Pevec nekdanje alternative rock skupine Screaming Trees velja danes za enega izmed boljših tekstopiscev in glasbenih interpretov. Lanegan je oktobra izdal svojo osmo studijsko ploščo Phantom Radio. V skoraj tridesetletni karieri pa je sodeloval pri številnih drugih glasbenih projektih, naj omenim le ploščo Songs For The Deaf ameriškega benda Queens Of The Stone Age. Mark Lanegan je glasbena garancija, tako če posname stoner ploš-ček kot tudi folk oziroma bolj umirjene komade. V novi plošči Phantom Radio se je glasbenik, doma iz ameriške zvezne države Washington, odločil za nekaj umirjenih in skrajno intimnih pesmi, poleg teh pa posnel tudi nekaj bolj elektronskih skladb. Album Phantom Radio sestavlja deset pesmi, traja pa skoraj štirideset minut. Plošček je izdala ameriška neodvisna založba Vagrant Records. Nova plošča bo zadovoljila tako stare Laneganove oboževalce kot novejše, čeprav primanjkuje sicer malo rokerskega duha, a nič zato. Lanegan se je v zadnjih letih začel ukvarjati tudi s sintetizatorji zvoka, posebnimi klaviaturami in orglami, v novem albumu pa so prisotni v marsikaterem komadu. Klavir Prophet 5 dobimo na primer že v prvem singlu Harvest Home, v drugem Floor Of The Ocean pa je cel kup elektronskih efektov, tako da spominja pesem na glasbeni stil ameriškega glasbenega produ-centa Mobyja! Takoj nato je na vrsti intimni komad Judgement Time, v katerem lahko prisluhnemo harmoniju (posebnim orglam) in toplemu Lane-ganovemu vokalu. Istemu glasbenemu kalupu sledi tudi umirjena pesem I Am The Wolf, eden izmed boljših komadov plošče. V skladbi Torn Red Heart smo priča neke vrste »dream popu«, podobna, morda nekoliko bolj psihe-delična, pa je naslednja pesem Waltzing In Blue. Ploščo Phantom Radio zaključuje nekoliko bolj poskočen komad Death Trip To Tulsa. matej vidmar orkestrov in big- bandovske jazzovske harmonije, ki so podprte z opernim petjem vokalnega ansambla. V glasbi je zaslediti tudi vplive Čajkovskega, Rahmaninova in Rimski-Korsakova. Larry Coryell pojasnjuje: »Budizem prakticiram 30 let. Budistični učitelj iz Japonske mi je v hecu namignil naj preberem Tolstoja, če želim narediti vtis. Misel sem vzel resno. Ob ponovnem branju romana sem doživel drugačne stvari kot prvič na koledžu. Slišal sem glasbo, vokalne parte in besede protagonistov, slišal sem orkestracijo, ki se po njeni sladkosti in čistosti približuje tisti iz 19. stoletja. Jasno sem videl plemstvo Rusije, ki je takrat modno govorilo francoski jezik. Ker je vse to ustvarjalno vrvenje teklo naravno, sem se prepustil toku in začel pisati glasbo.« Vsebina prikazuje cinično osebnost kneza Andreja ob vrnitvi s krvavih pohodov v Napoleonovih vojnah in tragedijo dveh zaljubljenih oseb: kneza Andreja in kneginje Nataše. Ko umira, Andrej, doseže razsvetljenje sorodno budističnemu pojmovanju nirvane. Para-fraza razsvetljenja sloni na komentarju iz romana, ko francoski vojak sprevidi: »Če bi vedel kakšni plemeniti ljudje ste, ne bi nikoli začel ene same vojne proti vam. Nobene.« Zahtevno poslušanje za poslušalce in izvajalce izhaja iz dejstva, da med orkestrskimi in opernimi deli kot bleščeč soj lahkotnosti zazveni glasba Lar-ryja Coryella v vsej svoji briljanci. Iz globoke izpovedi resne glasbe preskoči v virtuozni fusion jazz. Ob Coryellu sta nastopala še dva izjemna kitarista Ne-nad Stefanovic in Igor Bezget ter bobnar Vid Ušeničnik. Izvedba je odpirala večno vprašanje o združljivosti resne in jazz glasbe. Larry Coryell: »Želel sem, da bi bil v skladbi prostor za improvizacijo. Jazz ansambel sem vključil, da bi dosegli kontrast in da bi poslušalce spomnil na petdesetletno jazzovsko ustvarjanje.« O vprašanju nezdružljivosti klasične in jazz glasbe Simon Dvoršak razmišlja tako: »Glasba je absolutno združljiva. Pomembno je, da se združuje kvalitetno s kvalitetnim. Zahodno-ev-ropska glasba obsega le dvanajst tonov in te moramo dobro uporabiti. Na odru je tako kot v življenju, ko vlada harmonija, je vse usklajeno. Nisem si mislil, da bo ta sinergija in dopolnjevanje simfoničnega orkestra in jazz ansambla tako prefinjena, zanimiva in umetniško zadovoljujoča.« V Kulturnem domu Nova Gorica so opero nagradili topli aplavzi poslušalcev, ki so ob koncu tudi stoječe skan-dirali avtorju opere - Larryju Coryellu. Metka Sulic trst - Koncert Let It Be v Rossettiju Slava Beatlesom in njihovi trajno vznemirljivi glasbi Tedaj prelomna, danes privlačna. Glasba. Tista, ki so jo znali ustvariti Beat-lesi. Omenjeni tedaj sega v '60 leta prejšnjega stoletja. Za marsikaj lahko mirno zapišemo, da se je dogajalo v prejšnjem tisočletju. Kaj ostaja danes? Kultne popevke, ki sodijo v klasiko, če planetarni fenomen The Beatles ocenjujemo z vidika glasbe. Vsekakor so štirje mladi glasbeni navdušenci iz angleškega proletarskega Liverpoola, ki so obnoreli svet, veliko več. Bili so izjemna promocija za Veliko Britanijo, kar jim je s podelitvijo plemiškega naslova priznala tudi angleška kraljica Elizabeta. Iz liverpoolske »kaverne« -v tako imenovanem lokalu so nastopali -jih je najprej na angleško, nato na svetovno glasbeno sceno pripeljala za tedanje čase neobrzdana mladinska želja po svobodnejšem, radoživem izražanju. Kasne- dročju muzikala in mednarodnih dogodkov, je izbojevalo edini italijanski termin za predstavo in jo uvrstilo v program velike Rossettijeve dvorane od 10. do 14. decembra. Ponazoriti pot ansambla, uokviriti dogajanje v širši kontekst in izpostaviti glasbo, ki je postala »nesmrtna«. Visoko zastavljene cilje so oblikovalci uprizoritve - Tim McQuillen Wrigth (scenic designer), Humphrey McDermont (UK lighting designer), Gareth Owen (sound designer), Duncan McLean (video designer), Darren McCaulley in Mathieu St-Arnaud (original video designers), da omenimo samo glavne - uresničili s kronološkim prikazom umetniške poti četverice, od scensko skromno zastavljenih nastopov v rojstnem Liverpoolu do razkošnih koncertov pred oceanskimi mno- je je tudi ta ansambel zajahal bolj angažiran val mladinskega protesta, usmerjenega predvsem v zavračanje vojne in vsakršnih konfliktov. All you need is Love ... In potem so se razšli, a njihova slava ostaja. In glasba, seveda. S teksti, ki so jih, med drugim, uvrstili med učno gradivo angleških jezikovnih tečajev. Kot za druge, tudi za slovite pesmi Beatlesov velja, da jih ni enostavno interpretirati, ker ima velika večina v ušesih originalno izvedbo. Kaj narediti torej? Pripraviti veliki spektakel, v katerem današnji mladi glasbeniki igrajo in pojejo Beatlese: »koncert v živo« pa primerno obogatiti z dokumentarnim gradivom in odlično vizualno-zvočno podobo. Tako je v londonskem West Endu nastal muzikal Let It Be - A celebration of the music of the Beatles. Zastavljen in uresničen je na visoki kvalitetni ravni. Na londonski sceni je »kraljeval« tri leta, nakar se je odpravil na mednarodno turnejo. In the Beatles so spet premamili množice. Stalno gledališče FJK, ki je zelo dejavno na po- žicami. Iskanje »novih« Beatlesov je bilo zelo natančno opredeljeno: glasovno, po glasbeni izobrazbi in končno tudi po videzu so morali spominjati na »original«. Vse je bilo natančno preverjeno, od inštrumentov do kostumov. Uspelo jim je. V Trstu so glas, zvok in obraz Beatlesom »posodili«: Emanuele Angeletti (Paul McCartney, edini tujec v zasedbi, v alternaciji s Petrom Johnom Jackso-nom), Paul Canning (John Lennon, v alternaciji z Michaelom Gaglianom), John Brosnan (George Harrison) in Luke Roberts (Ringo Starr). S četverico je bil na odru tudi »orkester« v osebi Phila Denisa. Namen uprizoritve je ob poklonu in obuditvi skoraj celotnega repertoira tudi vzpostavitev ozračja, ki so ga znali Beatlesi ustvariti na koncertih v živo. In tudi Tržačani so se pustili zavesti. Starejši gledalci, ki so bili mladi z Beatlesi, so verjetno obujali spomine in prepevali z nastopajočimi, mlajši so se sproščeno prepustili glasbi. Breda Pahor Trst, mesto v vojni - danes srečanje v dvorani Bartoli Dolga pot koprodukcije Trst, mesto v vojni, se uspešno nadaljuje na odru gledališča Rossetti, kjer bo predstava Igorja Pisona na sporedu do 22. decembra. Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, Slovensko stalno gledališče in društvo Casa del lavoratore teatrale so priredila vrsto spremljevalnih srečanj, da bi publika lahko spoznala avtorja, Marka Sosiča in Carla To-lazzija, dramaturško in režijsko obdelavo, in seveda celotno zasedbo. Po prvih dveh srečanjih bo danes ob 17.30 v dvorani Bartoli tržaškega gledališča Ros-setti na sporedu zadnje srečanje cikla. Protagonisti bodo kostumograf Igor Pahor in vsi igralci dvojezične zasedbe: Nikla Petruška Panizon, Lara Komar, Maria Grazia Plos, Tadej Pišek, Massimiliano Borghesi, Primož Forte, Adriano Giraldi, Maurizio Zacchigna, Roberta Colacino in Lorenzo Zuffi. V pogovoru s protagonisti predstave bodo udeleženci srečanja s prostim vstopom spoznali magično obdobje študija, od prve bralne vaje do razumevanja besedila in memoriranja. Publika bo tako odkrila trenutek, ko tekst zaživi na prizorišču in igralci oblikujejo dušo in podobo svojih kreacij, kot tudi napetost njihovih medsebojnih odnosov in poetiko uprizoritve. ce ontecchi 1 2 Četrtek, 11. decembra 2014 Št. 38 (3) Šepetajo: Barbara, Daniel, Igor, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Expo 2015 je tudi naš Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna |f v* ■ ••v«« • ■ • ■• »Ko se učim v knjižnici, si vedno mislim, da bi nekega dne bila rada knjižničarka!« (Študentka inženirstva v knjižnici... J Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Lepo je ravno to, da smo si vsi trije nekako komplementarni. Čeprav sva z Alešem oba arhitekta, si ne stopava po nogah, kvečjemu se dopolnjujeva, imava komplementarno znanje in različne izkušnje. Moramo povedati tudi, da smo nekoč skupaj igrali v amaterski odbojkarski ekipi QPrasc.« 8. december je bil za arhitekta Igorja Spetiča in Aleša Plesničarja ter inženirja Boruta Plesničarja delovni dan. Zmotil jih je Šum, ki jih je obiskal v studiu Obrat bratov Plesničar na Opčinah. Igor, Aleš in Borut so mlada, ambiciozna in uspešna ekipa, ki ima trenutno polne roke dela, saj sodeluje pri pripravah slovenskega paviljona, ki bo na ogled na razstavi Expo 2015 v Milanu. Borut: Pri slovenskem paviljonu se le obrobno ukvarjam s statiko, v kolikor je statik v tem primeru drugi zamejski inženir, Ljuba Sancin. Kolavdator (kdor na koncu preveri načrt in izvedbo, da je bila narejena po načrtu ter »uporabno dovoljenje«) pa je zamejski inženir Iztok Smotlak. Tako, da so pri konstrukciji Slovenci iz Italije v ospredju. Biro, ki je osnoval projekt konstrukcij paviljona, pa je CBD (Contemporary Building Design) iz Ljubljane. Kako to, da je toliko Slovencev iz Italije vključenih v projekt? Borut: Ljuba Sancin je zaposlena pri CBD-ju . Delno so to naključja, delno pa je to nuja s slovenske strani, da se obrnejo na tehnike, ki delajo v italijanskem okolju, in se lahko sporazumevajo med sabo. Igor: Ko se je govorilo o specifičnih zadevah se je zapletalo in so si oddahnili, ko smo jim rekli, da lahko govorijo tudi v italijanščininamesto v angleščini. Kako se je začelo vaše sodelovanje pri projektu v Milanu? Borut: Podjetje Lumar, ki je imelo glavno naročilo paviljona, je potrebovalo italijanske slovensko govoreče tehnike in se je najprej obrnilo na inženirja Iztoka Smotlaka. Smotlak, ki dela ni sprejel in ki dobro pozna Igorja, pa je svetoval, naj se obrnejo prav na Igorja in Igor se je potem obrnil na nas, da bi sestavili ekipo. Katere so vaše vloge v Milanu? Borut: Ker sem po končanem študiju opravil še tečaj za opravljanje vloge koordinatorja za varnost na gradbišču, ki je skoraj na vseh gradbiščih nujno potrebna figura, imam to vlogo tudi v Milanu. Poleg tega je ena glavnih figur še »direttore dei lavori« - nadzornik del, ki je v tem primeru Igor. Igor: Potem so še tri dodatne funkcije. Tehnični nadzornik - Participant Technical Supervisor, ki je vezni člen med organizacijo expoja in samim izvajalcem in to sem še vedno jaz. Ukvarjam se s kontakti in birokracijo za dovoljenja, da lahko kdo sploh vstopi na gradbišče. Že zelo zapleteno italijansko birokracijo so za Expo še dodatno obremenili. Aleš: Tu sta še Logistic Manager, ki skrbi za razne dostave na gradbišče in prevoze, pripravlja plan teh prevozov in dostav ter Environmental Manager, ki skrbi za vsebine vezane na okolje (npr. smeti). Uradno so te funkcije dodeljene tako, ampak vsi trije imamo splošen vpogled nad celotno izvedbo in nad vsemi funkcijami, ker si lahko samo tako dovolimo, da nismo vsi trije istočasno v Milanu, saj skušamo biti prisotni od tri do štiri dni tedensko. Expo ne bo trajen ... Aleš: Nič ni trajnega. V bistvu je Expo velika potrata energije in stroškov, saj se bo na koncu zrušilo ali prestavilo 90% tega, kar se zdaj gradi. Je organizacija dobra? Igor: Organizacija Expoja zgleda ena »figada«. Vse deluje preko serverjev in portalov. Dejansko pa se včasih zapleta. Borutov account na primer ni nikoli deloval, večkrat smo zaprosili, naj rešijo problem, a ga niso, in se Borut poslužuje mojega ... Katera so pričakovanja in cilji slovenskega paviljona na Expoju? Aleš: Naj pojasnim, da mi pri projektiranju nismo bili udeleženi. Projekt je izvedel arhitekturni biro SoNo iz Ljubljane, katerega direktor je Edvard Blažko. Investitor oz. agencija, ki sledi gradnji paviljona pa je SPIRIT - Javna agencija Republike Slovenije za Aleš Plesničar Letnik: 1978 Iz: Opčin Ob delu: občasno igram tenis z bratom Naj umetnik: Peter Zumthor Naj umetnina: Partenon Naj arhitekt: Le Corbusier Igor: »Aleš se je vpisal na arhitekturo v Trstu prvo leto, ko so ustanovili fakulteto. Že nekaj let dela z bratom v studiu Obrat, s katerim krijeta lep del vsega načrtovanja stavb, od arhitektonskega načrta za katerega skrbi Aleš, do statike in inštalacij, za katere skrbi Borut. Sodeloval je z različnimi ekipami na raznih natečajih po Evropi, z dobrimi uspehi. Je živahen in prijazen tip in v zamejstvu je tudi znan kot tenisaš. Ima dve hčerki.Tesneje sva začela sodelovati prav zaradi projekta Expo.« Borut Plesničar Letnik: 1977 Iz: Opčin Ob delu: občasno tenis z bratom, turna smuka Naj umetnik: Leonardo Da Vinci Naj umetnina: Pantheon (»Nekoč so bili res mojstri, današnje strukture in naš paviljon se lahko skrijejo pred Pantheonom...«) Naj arhitekt: Santiago Calatrava Aleš: »Borut je inženii; specializiran v strukturah. Po dokončani fakulteti sem bil sam zaposlen pri arhitektu, on pa pri inženirju, nakar sva se odločila, da skupaj začneva samostojno delo. Z znanjem se dopolnjujeva, sam se ukvarjam z arhitekturo, on pa z inženirstvom na splošno - ne samo s struktu- spodbujanje podjetništva, ino-vativnosti, razvoja, investicij in turizma. Cilj in namen paviljona je promocija države, svojih izdelkov, pridelkov in znanja na podlagi glavne teme Expoja »Hrana za planet, energija za življenje.« Paviljon se bo predstavil z raznimi inštalacijami, ki predstavljajo Slovenijo bodisi geografsko kot njeno bogastvo vezano na določena področja in na tipičnost slovenske kulture, povezane tudi s prehrano. Ne omenja se vsekakor proizvajalcev proizvodov, ampak širše pojme. Vsaka slovenska regija bo imela tudi časovni termin, da se predstavi. Igor: Priredili bodo tudi razne degustacije tipične slovenske hrane, bodisi zunaj, kjer je neke vrste odprti oder, kjer bodo tudi kuhali, kot v notranjost, kjer bodo pripravljali jedi. Ni še znano, ali bo hrana zastonj ali na plačilo. Kakšen bo slovenski paviljon? Aleš: Paviljon je izredno lep, mislim da je med najlepšimi! Poleg tega je reprezentativen za slovensko gradnjo, saj se je v zadnjih letih v Sloveniji izredno razvila suha montažna gradnja lesenih objektov. Izvedbo so zaupali enemu večjih proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji, Lumarju. Igor: Arhitektonsko gledano je zelo uspel in lepo je, da je gradnja montažna in so te obloge zelo vidne. Zelo dobro se vidi lesno matrico paviljona. Aleš: Tudi pozicija paviljona je strateška. Glavni italijanski paviljon je postavljen na križišče dveh osi, povzetih po rimski urbanistiki - cardo in decu-mano, slovenski pa se nahaja v neposredni bližini. Italijanski paviljon pa je velik, kockast. Tega ne bodo zrušili in je tudi edini grajen iz betona. Kako je z deli? Bo skoraj končano? Igor: Strukture niso še pripravljene. Nekatere države so hitrejše. Mi smo se končno začeli dvigati v višino, saj smo do sedaj delali samo horizontalno. rami, temveč tudi z inštalacijami. Tako se najina skupna pot nadaljuje, prej sva se namreč skupaj ukvarjala s športom, trenirala in igrala skupaj, zdaj pa delava skupaj, tako da ... se očitno res imava rada (smeh).« Igor Spetič Letnik: 1981 Iz: »Lakotišče je moje ležišče!« Ob delu: kolesarjenje, plavanje, smuk, zborovsko petje, harmonika (»Nimam še otrok, torej imam več časa kakor Aleš in Borut.«) Naj umetnik: W.A. Mozart Naj umetnina: David (Michelangelo) Naj arhitekt: Jean Nouvel Borut: »Igor je zelo radoveden tip in ta radovednost ga je pripeljala do Na začetku smo imeli manjši zaplet. Z novim letom bodo začeli vsi hiteti. Do konca februarja naj bi bilo konec gradbenih del. Marca naj bi končali z inštalacijami, aprila pa se poskrbi samo še za notranjo opremo. Prvega maja pa bo otvoritev. Zanimivo je tudi, da je, poleg izkopov in temeljev, ki so v izvajanju italijanskih firm, ostalo večinoma v rokah slovenskih podjetij in izvajalcev. Tako, da se to, kar država investira, spet vrne v Slovenijo. Aleš in Igor sta zasnovala tudi načrt za novo knjižno središče TS360 na Trgu Oberdan ... Knjigarno načrtujeva skupaj z Edvardom Blaž-kom, Nejcem Batističem in Markom Volkom iz studia SoNo. Najboljša izbira je bilo povezovanje, tako z vidika znanja, kot s časovnega vidika, ker je bilo za oddajo projekta na voljo malo časa. Povezala sva se še z Edvardom, ki sva ga spoznala preko Expoja v Milanu in tako je nastala ta ekipa, ki je bila učinkovita. Kdaj pa bomo lahko končno vstopili v novo knjižno središče? Z deli v knjigarni se bo začelo takoj, še pred koncem leta bomo začeli s čiščenjem oziroma rušenjem, z novim letom pa se začnejo dela na polno paro. Vsekakor to ni delo, ki bi zahtevalo zelo dolge roke za izvedbo. Verjetno bo zaključeno približno istočasno kot slovenski paviljon na Expoju. Prvi odcep desno V tokratnem Prvem odcepu desno bo govor o migrantih skozi oči in izkušnjo kulturolo-ga in socialnega antropologa Tomaža Gre-gorca, ki je zaposlen kot nočni operater pri Italijanskem konzorciju za solidarnost. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber in dijaki, ki bodo skozi letošnjo sezono sooblikovali mladinsko televizijsko oddajo, bomo spoznali različne oblike pomoči oz. zaščite, ki jo nudijo države Evropske unije prosilcem mednarodne zaščite in profesionalne profile, ki jih zahteva ta nelahek poklic. Oddaja, ki nastaja v uredništvu Žive Pahor, Mairim Cheber in Jana Leopolija, bo na sporedu v nedeljo, 14.12. ob 20.00, v ponovitvi pa ji lahko sledite v četrtek, 18.12. ob istem času. zelo dobrega tehničnega znanja, dobro pa se znajde tudi na gradbišču. Prav stik med samim projektom in izvedbo je pomanjkljivost, ki je po navadi prisotna pri mladih arhitektih. (Igor: »Ravno zaradi tega velja med ljudmi pregovor, da če hočeš imeti nekaj konkretnega, moraš iti do geometra, ker arhitekt samo nekaj sanja, geometer pa to naredi.V našem primeru lahko dokažemo obratno.«) O Igorju lahko še povem, da je simpatična, odprta oseba, s katero se lahko pogovarjaš o vsem, ne samo o delu.« Aleš: »Po končani univerzi se je specializiral še z dodatno izobrazbo vezano na energetsko varčnost objektov in je v tem specialist. V bistvu je naše sodelovanje z njim štartalo prav iz tega.« 12 Četrtek, 11. decembra 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Tajnik sindikata CGIL o današnji stavki in težavah v gospodarstvu zdravstvo Šesto delavcev jih letno SEK* prosi za pravno pomoč Paolo Liva bumbaca »Za pravno pomoč nas prosi okrog šesto delavcev letno. Večinoma imajo težave, ker jih delodajalci neredno plačujejo, ker imajo nižje plače od obljubljenih, ker jih podjetja silijo k podpisu pogodb s slabšimi pogoji. Rastoče število prosilcev pomoči je le eden izmed številnih kazalcev, da je gospodarska kriza v naših krajih še kako huda in da nikakor ne popušča.« Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva je izredno zaskrbljen tudi za prihodnje leto, saj »ni nobenih znakov, ki bi kazali na prebujanje goriškega gospodarstva«. »Stopnja brezposelnosti je visoka. Na uradnih seznamih, ki jih vodita pokrajinska urada za delo v Tržiču in Gorici, je 14.000 ljudi. Veliko pa je tudi takšnih, ki jih na seznamih ni, saj so po dolgem, neuspešnem iskanju zaposlitve enostavno obupali,« pravi Liva in ocenjuje, da je »obupanih« kakih 7000 prebivalcev Goriške, zaradi česar je skupni podatek o številu brezposelnih še toliko bolj zaskrbljujoč. »Kriza se dotika vedno novih podjetij. Tovarna Detroit v Ronkah bo 31. decembra prenehala proizvajati hladilnike, na cesti bo ostalo okrog sto delavcev. Če ne bo tovarne prevzel novi podjetnik, kar je danes izredno težko, bodo vsi dosedanji delavci postali brezposelni. Zaskrbljeni smo tudi za zadnjo goriško tekstilno tovarno Texgiulia. V njej je okrog 40 presežnih delavcev. Ko jih bodo odslovili, bo v tovarni ostalo tako malo zaposlenih, da je njeno zaprtje le stvar časa.« Najhuje je to, da na obzorju ni novih podjetnikov, ki bi bili pripravljeni vlagati v zagon novih podjetniških zamisli v goriški pokrajini. »Zveza industrialcev pravi, da smo v zadnjih letih izgubili 25 odstotkov proizvodnih kapacitet. Če bi hoteli stanje vsaj malo izboljšati, bi morali priklicati v naše kraje nove podjetnike, a kaj, ko teh ni od nikoder,« pravi Li-va in opozarja, da je svetla izjema le ajdovski Pipistrel, ki bo odprl novo proizvodno halo na goriškem letališču. »Prihod Pipistrela je seveda dobrodošel in se ga izredno veselimo, vendar moramo biti realni - brezposelnih je pravo morje, zato odprtje ene nove tovarne ni nikakor dovolj, da bi se zaposlitvena stopnja goriške pokrajine dvignila na dostojno raven,« poudarja Liva. Sindikata CGIL in UIL sta sklicala današnjo splošno stavko (Goričani se bodo odpravili na protestni shod v Trst), ker po njuni oceni državna vlada ne sprejema pravih odločitev za dvig zaposlitvene ravni. »Še enkrat hočejo poseči po pravicah delavcev, po 18. členu zakona 300, ki zaposlenim daje pravico do vrnitve na delovno mesto, če so bili nezakonito odslo-vljeni,« pravi Liva in opozarja, da bi morala vlada več pozornosti namenjati prekernemu delu: »Danes imamo preko petdeset različnih delovnih pogodb, ki se jih delodajalci poslužujejo, da svojim delavcem izplačujejo čim nižje plače. Tudi zaradi tega ima naša pravna služba toliko dela, saj vedno več delavcev potrebuje pomoč za reševanje sporov, do katerih prihaja zaradi nerednih plač in sploh raznih oblik izkoriščanja.« (dr) tržič - V ladjedelnici Fincantieri Delovno silo naj črpajo s seznamov brezposelnih »Tržiška ladjedelnica Fincantieri ima naročila do leta 2018 in posluje kolikor toliko dobro. Zato se že dalj časa pogajamo z njenim vodstvom, da bi začelo zaposlovati brezposelne s seznamov pokrajinskih uradov za delo in da bi bolj posegalo po podizvajal-skih podjetij iz naše dežele.« Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Li-va razlaga, da se je v zadnjih letih v tržiški ladjedelnici Fincantieri izredno razmnožilo število podizvajalskih podjetij, med katerimi so se nekatera že znašla v ospredju medijske pozornosti zaradi izkoriščanja delavcev. »Več delavcev nas je v zadnjih letih zaprosilo za pravno pomoč, še več je takih, ki molčijo, saj se bojijo, da bi jih delodajalci dokončno odslovili,« pravi Liva in pojasnjuje, da je imajo pod-izvajalska podjetja od štiri do pet tisoč zaposlenih, podjetje Fincantieri pa samo 1600. »Podjetje Fincantieri že dalj časa na zaposluje novih delavcev; kvečjemu jemljejo v službo kakega inženirja ali tehnika, vendar le, ko je to neizbežno potrebno,« pravi Liva in opozarja, da je v ladjedelnici med 400 in 600 podizvajalskih podjetij; le 12 odstotkov jih je iz Furlanije Julijske krajine, saj večinoma prihajajo iz južne Italije in z vzhodne Evrope. (dr) V tržiški ladjedelnici bonaventura Dokument v občinskem svetu Včeraj pod večer je zasedala občinska svetniška komisija za zdravstvo; zasedanja so se udeležili tudi župan Ettore Romoli in vodilni možje iz zdravstvenega podjej z generalnim direktorjem Giannijem Cortiulo na čelu. Proti vsakemu krčenju bolnišniških storitev je tudi včeraj protestiral svetnik SEL Livio Bianchini. Predmet soočanja je bil dokument s konkretnimi predlogi o ohranitvi in optimizaciji zdravstvenih oddelkov in storitev v Gorici in Tržiču, ki ga je sprva pripravil krožek Demokratske stranke in je bil nato nadgrajen tako, da ga podpirata tudi desnosredinska večina v občinskem svetu in župan. Dokument bo v obliki predloga resolucije ponujen v razpravo na torkovi seji občinskega sveta; če bo odobren, bo obvezoval župana, da skliče konferenco županov z namenom, da ga osvojijo občinski sveti vseh občin iz goriške pokrajine. V dokumentu so izpostavljeni kirurški oddelek, dalje oddelek za oživljanje in anestezijo ter nefrologija, po kvaliteti katere goriška bolnišnica izstopa, a je v deželni reformi izbrisana. Za njeno ohranitev se je posebej zavzel tudi Cortiula. Zanimivo je bilo včeraj ugotavljati, da predloge iz političnega dokumenta podpirajo tudi vodilni v zdravstvenem podjetju. »Poenotiti želimo vse politične sile ter tudi Gorico in Tržič, zato da bo imel dokument težo pred deželno upravo,« je poudaril Giuseppe Cingolani iz Demokratske stranke. tržič - Državna tajnica sindikata CISL »Potrebujemo odprte, ne pa zasedenih tovarn« »Potrebujemo odprte, ne pa zasedenih tovarn.« Tako poudarja državna tajnica sindikata CISL Annamaria Fur-lan, ki se je včeraj udeležila javnega shoda v tržiškem Kinemaxu, še pred tem pa se je srečala z novinarji. »Sindikat, ki ima štiri milijone članov, se nikakor ne počuti osamljen,« je Furlanova odgovorila na vprašanje o današnji splošni stavki, ki sta jo oklicala sindikata CGIL in UIL in ki se ji CISL ni pridružil. »V zadnjih tednih sem se udeležila številnih javnih srečanj po najrazličnejših koncih Italije in vsakič sem ugotavljala, da ljudje podpirajo predloge, ki jih je naš sindikat pripravil za ponoven zagon gospodarstva,« je poudarila Fur-lanova in pojasnila, da vsekakor spoštuje odločitev ostalih dveh sindikatov, ki sta se odločila za splošno stavko. »Sindikat CISL pa je izbral drugo pot; odločili smo se, da bomo pripravili svoje razvojne predloge in predstavili ljudem. Država ne potrebuje novih ločevanj, prepiranja je že itak preveč. Potrebujemo nov socialni dogovor, ki ga morata skupaj doseči državna vlada in sindikati, saj se bomo le tako izvlekli iz krize,« meni Fur-lanova in opozarja, da se Italija ne sme bati Bruslja. »Ne potrebujemo ukazov, pač pa sredstva za ponoven zagon gospodarstva,« poudarja Furlanova in opozarja, da je v Italiji kriza hujša kot v drugih državah. »Naše gospodarstvo počasneje okreva, čeprav še vedno dokazujemo, da smo med industrijskimi velikani. Vsaka naložba v raziskovanje in razvoj, zato ni nikakor odvečna,« poudarja Furlanova, ki se strinja s predsednikom republike Državna tajnica sindikata CISL Annamaria Furlan pred Kinemaxom bonaventura Giorgiom Napolitanom, da je korupcija izredno velika težava. Po njenih besedah so na računskem sodišču izračunali, da je na leto korupcija vredna okrog 70 milijard evrov. »V Italijo s težavo prikličemo nove investitorje tudi zaradi korupcije. Čim prej moramo postati tran-sparentna država,« poudarja Furlanova, ki je prepričana, da rast zavira tudi visok davčni pritisk. »Sindikat CISL zbira podpise za spremembo davčne zakonodaje. Obdavčiti je treba finančne rente in operacije, medtem ko je treba razbremeniti davkov delo,« poudarja državna tajnica sindikata CISL Annamaria Furlan. škocjan - V nekdanji šoli v kraju Terranova Petnajst beguncev pod streho Za obdobje treh mesecev - Županja Silvia Caruso pričakuje, da bodo tudi druge občine zagotovile zatočišča in pomoč priseljencem Županja in prebežniki v Terranovi bonaventura V nekdanji šoli v kraju Terranova v občini Škoc-jan, kjer je nekaj let deloval center za odvisnike, so včeraj namestili petnajst afganistanskih prosilcev azila, ki so bili doslej v središču Nazareno v Gorici. Županja Silvia Caruso pojasnjuje, da so se za ureditev poslopja v Terranovi začeli pogovarjati že med avgustovskim srečanjem na prefekturi, ki so se ga udeležili župani iz vse pokrajine. V naslednjih mesecih so na občini sprejeli vse potrebne upravne sklepe, informirali so domačine in tudi s pomočjo združenj prostovoljcev uredili nekdanji dnevni center za odvisnike, ki so ga zaprli leta 2008 in ga zatem uporabljali kot skladišče za opremo. V prejšnjih dneh je občinski svet soglasno podprl sklep o nudenju zatočišča pribežni-kom, Carusova pa je podpisala konvencijo s prefek-turo, na podlagi katere bo za zagotavljanje namestitve priseljencem poslopje v Terranovi na razpolago za obdobje treh mesecev - do 10. marca. Priseljenci bodo sami skrbeli za čiščenje poslopja, na voljo bodo imeli tudi dva pralna stroja, hrano pa jim bodo dostavljali. »Za vsakega priseljenca bomo prejemali trideset evrov dnevno, saj tako določa državni zakon. S tem zneskom bomo krili vse stroške - tako za hrano kot za elektriko, vodo in ogrevanje,« pravi županja, ki pričakuje, da bodo tudi druge občine zagotovile zatočišča prebežnikom. Pomembno vlogo koordinatorja po njenih besedah lahko odigra deželna vlada, sploh pa morajo s prefekturo sodelovati vse krajevne uprave, saj se gre s pojavom ukvarjati sistemsko. V Škocjanu so sicer ostalim občinskim upravam lahko za zgled, saj so zadevo speljali do konca brez polemik in trenj, pač pa s prepričanjem, da morajo prav vse občine dati svoj doprinos k iskanju odgovorov na vprašanje, ki presega ožji krajevni okvir. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 12. decembra 2014 13 gorica - Na višješolskem tehničnem polu predstavili Mikrobiz.net Portal za poslovne podvige gorica - Jutri Na prvem swap partyju bodo valuta Mikrobiz.net je nov dvojezični spletni portal, ki nam je v pomoč pri pripravi poslovnega načrta in iskanju poslovnih partnerjev. Izdelali so ga v okviru projekta Nuvolak, ki je vreden 400.000 evrov in katerega partnerji so Fakulteta za management Univerze na Primorskem, podjetje Plane, UIP, Servis in Slo-vik. Predstavili so ga včeraj v knjižnici slovenskega višješolskega središča v Gorici, saj je v veliki meri namenjen ravno mladim, ki si želijo novih podjetniških podvigov. Uvodoma je udeležence predstavitve nagovoril ravnatelj slovenskega tehničnega pola Primož Strani, ki je poudaril, da tudi višje srednje šole spodbujajo podjetniško žilico med mladimi tako med kurikularnim poukom kot z drugimi aktivnostmi. V imenu partnerjev projekta je spregovorila znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič, ki je poudarila, da je Mikrobiz še zlasti zanimiv za slovenske in italijanske podjetnike, ki hočejo svojo dejavnost širiti v Italiji oz. Sloveniji. Kako na poklicno-teh-ničnem polu Cankar-Zois-Vega spodbujajo podjetništvo, je razložil prof. Peter Ferfoglia. »Marsikateri maturant tehničnega pola je zaplul v podjetniške vode. Nekateri so nadaljevali družinsko tradicijo in od prejšnje generacije prevzeli domače podjetje - več jih je aktivnih v primarnem sektorju od vinogradništva do turističnih kmetij, drugi so razvili svojo podjetniško zamisel in ustanovili svoje podjetje, pri čemer so se predvsem dijaki šole Vega usmerili v sektor infor- Mikrobiz nam je lahko v pomoč pri načrtovanju novih podjetniških podvigov in iskanju poslovnih partnerjev matike in elektronike,« je povedal Ferfoglia in pojasnil, da skušajo dijakom posredovati čim več teoretskega znanja; dijaki se tako učijo, kako se razvije podjetniška zamisel, kako se sestavi budget, kakšna pravna oblika je najbolj primerna za določeno dejavnost. Teoretskemu znanju dodajajo prakso, ki jo dijaki opravljajo pri raznih podjetjih in s katero nabirajo izkušnje. Z Mikrobizom bodo imeli dijaki in sploh vsi, ki jih podjetništvo zanima, na voljo nove informacije in instrumente. »Na enem mestu smo zbrali tudi podobnosti in razlike med Slovenijo in Italijo,« pojasnjuje Suzana Laporšek z Univerze na Primorskem in poudarja, da je s pomočjo Mi-krobiza mogoče pripraviti poslovni in finančni načrt za ustanovitev novega podjetja. »Obiskovalci portala bodo imeli na voljo tudi sejmišče idej, s pomočjo katerega bodo lahko iskali nove poslovne partnerje, kar nekako spominja na portale, kot je Kickstarter,« pravi Laporšakova in pojasnjuje, da bo poslovni načrt mogoče pripraviti v »oblaku«, ki bo seveda od vsepovsod dosegljiv in zagotavlja možnost sočasnega timskega dela v enem dokumentu. Majda Pangerc iz podjetja Servis razlaga, da bodo cel kup koristnih informacij dobili podjetniki tako iz Slovenije kot iz Italije, ki želijo svojo dejavnost širiti na drugo stran meje. Ko podjetniki iz Slovenije prestopajo mejo, se po njenih besedah soočajo z marsikatero razliko v poslovanju. V Italiji je birokracije veliko več, v Sloveniji je mogoče podjetje ustanoviti v eni sami uri. Poleg tega je v Italiji cel kup ustanov, ki nadzirajo delovanje podjetij - s finančno stražo na prvem mestu. Ker je Mikrobiz dvojezičen, so posebno pozornost namenili ravno prevajanju, saj so velike razlike tako v zakonski osnovi kot izrazoslovju. V Sloveniji na primer ne poznajo trinajste plače, pač pa regres. (dr) Višješolci na predstavitvi Mikrobiza bumbaca V športni palači Bigot pri Podgori bo jutri med 14.30 in 19.30 prvi swap party za osemsto otrok iz okrog dvajsetih osnovnih šol iz goriške pokrajine. Angleški izraz uporabljajo za tržnico, kjer ne kroži denar, temveč se artikli le izmenjujejo. Vsakega otroka iz soudeleženih šol so povabili, da na tržnici ponudi do tri rabljene artikle - knjigo, igračo ali oblačilo. Nabrali so 2.200-2.300 artiklov, pregledali njihovo stanje, jih popisali in njihovo »vrednost« ocenili v zvezdicah, ki bodo jutri edina »valuta« za nakupovanje: vsak artikel velja od ene do tri zvezdice. Namen pobude, pri kateri sodelujejo podjetje Isontina Ambiente, goriška pokrajina in združenje Kallipolis, je na dlani: vzgajati k ponovni uporabi odrabljenih predmetov in tudi na takšen način zmanjševati količino odpadkov. Na tržnico so seveda vabljeni tudi starši; otroci, ki bodo s seboj prinesli telovadne copate, pa se bodo lahko kratkočasili tudi s košarko. Če se bo swap party obnesel, ga bodo ponovili. gorica - Dijaki zavoda Cankar-Vega-Zois Borzo že tako dobro poznajo da so blesteli Dijaki med delom pri računalniku (levo) in predavanjem Erika Bense (zgoraj) Tudi letos so dijaki poklicno-tehni-čnega pola Cankar-Vega-Zois iz Gorice sodelovali na natečaju iz borznega poslovanja »Conoscere la borsa 2014« (Spoznaj borzo). Potekal je od 1. oktobra in se je zaključil 10. decembra. Ob začetku natečaja je vsaka ekipa prejela virtualno vsoto 50.000 evrov. Ta znesek so nato dijaki investirali na borzi, zmagala pa je ekipa, ki je ob koncu natečaja imela največje dobičke. Pri borznem poslovanju so se letos na de- želni ravni najbolje odrezali dijaki ekipe Cankar 2, ki so v sedemdesetih dneh s spretnim kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev zaslužili kar 5.530,27 evra. Ekipo so sestavljali dijaki Samuel Vitale, Evelyn Robazza in Nicole Cecconi, ki obiskujejo drugi razred zavoda za turistične dejavnosti Cankar. Ob tem velja poudariti, da so dijaki poklicno-tehničnega pola Cankar-Ve-ga-Zois na deželni ravni zasedli devet od prvih desetih mest, na osmo mesto se je na- mreč uvrstila ekipa, ki so jo sestavljali dijaki šole Sandro Pertini. Poleg glavne lestvice, sestavljene glede na dobiček, ki so ga posamezne ekipe ustvarile od 1. oktobra do 10. decembra, so sestavili še posebno lestvico za investicije v podjetja, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj. Tudi v tem delu natečaja so bili dijaki poklicno-tehničnega pola zelo uspešni, saj je zmagala ekipa Cankar 6, ki so jo sestavljale Maja Batistič, Sara Cej, Nikol Fran- gorica - »Oživljajo« mestno jedro Praznične stojnice Danes odprtje - Na voljo dobrote in tipični izdelki iz bližnjih in oddaljenih krajev Stojnice na Travniku bumbaca Na goriškem Travniku so včeraj namestili praznične stojnice, ki jih bodo danes odprli. Obiskovalcem bodo na voljo dobrote in tipični izdelki iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Pokusiti bo mogoče razne goriške sladice, svežo moca-relo, piškote iz Apulije in južnotirolske su-homesnate izdelke. Stojnic bo skupno petnajst, namestili pa so jih na pobudo združenja Le Nuove vie, ki si prizadeva za oživitev goriškega mestnega središča ter še zlasti Raštela in Travnika. Ob stojnicah so namestili tudi tradicionalni vrtiljak, ki naj bi pritegnil najmlajše. Jutri se bo začel niz glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo poživili ulice in trge v predprazničnem času. Od 14. ure se bosta po mestu sprehajala čarodeja Riccar-do in Michele, medtem ko bodo pod šotorom na Trgu sv. Antona na svoj račun prišli ljubitelji pravljic. V nedeljo, 14. decembra, bosta na Travniku, na Trgu sv. Antona ter v ulicah Garibaldi, Monache, Mazzini in v Raštelu nastopila potujoča pianista; pod večer bo koncert na Travniku, zapela bo skupina Harmony Gospel Choir. V nekaterih praznih trgovinah v Raštelu bodo spet zaživeli gostinski lokali; v baru Maxi Milian bodo drevi točili števerjanska vina ob glasbi tria Voyager. Kraj prazničnega dogajanja bo tudi Ljudski vrt na Verdijevem Korzu. dolič in Georgina Laryea. Njihova ekipa je zasedla prvo mesto v Furlaniji Julijski krajini in četrto mesto v Italiji. Na natečaj se je letos prijavilo 34 ekip, ki so jih sestavljali vsi dijaki višješolskih zavodov Cankar, Vega in Zois, ter ena ekipa, ki so jo sestavljali profesorji zavoda Vega; ti so pod mentorstvom prof. Mare Petaros intenzivno poslovali na borzi in skušali maksimizirati začetni kapital. Preden se je tekmovanje sploh začelo, so dijaki v manjših skupinah sledili predavanju Erika Bense z Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje, ki je spregovoril o različnih vrstah vrednostnih papirjev in o borznem poslovanju. Dijakom je predstavil strategije za uspešno borzno poslovanje, po katerih naj bi dijaki investirali začetni kapital, ki jim je bil dan na razpolago. Dijaki so lahko vsak dan pregledali borzne tečajnice in se glede na nihanje borznih tečajev odločili za nakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev. Organizator natečaja je nudil informacije o novostih na tržiščih, razdeljeval dividende, nagrade in opcijske pravice glede na to, kaj se je na tržiščih dogajalo vsak dan, dijaki pa so te informacije uporabljali pri svojih naložbah. Natečaj že vrsto let organizirajo fundacije hranilnic iz Evrope. Za goriški del tekmovanja je odgovorna Fundacija Goriške hranilnice, ki koordinira stike med mentorji posameznih šol in glavnim središčem natečaja v Stuttgartu. Na natečaju je letos sodelovalo preko 50 ekip iz Furlanije Julijske krajine, v Italiji pa so našteli več kot 1.000 ekip. Sodelovali so tudi dijaki iz Francije, Luksemburga, Švedske in Nemčije. 14 Petek, 12. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Ob šempetrski bolnišnici Ministrstvi iščeta denar za urgenco Vprašljiva so le sredstva, ki jih mora za projekt nameniti država Slovenski ministrstvi za finance in zdravje še vedno iščeta sredstva za sofinanciranje državnega deleža pri gradnji urgentnega centra ob splošni bolnišnici v Šempetru. Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je 25. novembra izdala odločbo o dodelitvi sredstev, vendar je v 6. točki odločbe zapisano, da vrednost projekta presega predvidena sredstva v proračunu na postavkah dodatnih pravic porabe za leto 2015. To pa pomeni, da ob izdaji odločbe sredstva za izvajanje projekta še niso bila zagotovljena. Zato odločba vsebuje tudi določilo, da mora ministrstvo za zdravje samo zagotoviti sredstva v proračunu za leto 2015. Evropska sredstva za gradnjo šem-petrske urgence v višini slabih štirih milijonov evrov so zagotovljena, prav tako je svoj delež 1,8 milijona evrov zagotovila tudi šempetrska bolnišnica. Vprašljiva so le še sredstva, ki jih mora za projekt nameniti država. »Ker je v tem trenutku v izvajanju dovolj živih projektov, ki so vezali sredstva v letu 2014, proračun za leto 2015 pa ni predvidel tako velike dinamike, da bi lahko odpirali tako imenovane načrte razvojnih programov, z ministrstvom za zdravje in za finance aktivno iščemo rešitve, ali v okviru rebalansa proračuna za leto 2015 (rešitev možna v začetku leta 2015) ali s prerazporeditvami sredstev (v vmesnem času, to je v mesecu decembru),« so pojasnili v Ljubljani. Ob omenjenih zapletih severnopri-morski župani opozarjajo, da je vsak dan odlašanja z začetkom gradnje urgentne-ga centra bolj usoden za porabo vseh pridobljenih evropskih sredstev. Prav tako so na Goriškem prepričani, da se bo rešitev s takim odlašanjem našla prepozno, saj mora biti urgentni center zgrajen do konca prihodnjega leta. Vendar pa je Nataša nova gorica »Vlada vodi gospodarstvo v pogubo« V Zvezi za Primorsko (ZZP) so razočarani nad potezami slovenske vlade. »Vlada se je postavila, sistem je začel delovati, vendar v popolnem nasprotju z izhodišči Zveze za Primorsko. Čutimo dodaten velik pritisk na centralizacijo države, kar se kaže skozi omejevanje moči občin in željo po ukinjanju krajevnih skupnosti. To je za nas nedopustno,« pravi Aleksander Lemut iz ZZP. V zvezi opozarjajo tudi, da je v Evropi državna uprava organizirana bistveno bolj racionalno. »Izjemno kritični smo do demagogije, ki se pojavlja ob varčevalnih ukrepih,« poudarja Lemut in navaja, da je ZZP ostro proti številu zaposlenih v državni upravi, ki naj bi štela 56.000 zaposlenih. »To je nesprejemljivo veliko število. To je sto velikih tovarn po 560 zaposlenih. V državi jih nimamo toliko!« Pri ZZP se zavedajo, da jih zgolj govorjenje ne bo pripeljalo nikamor, zato se nameravajo vključiti v določene strukture, kot je na primer gospodarska zbornica. »Situacija je tako težka, da moramo narediti še potezo več: opozorilno stavko slovenskega gospodarstva. Pokazati moramo, od koga ta država živi in od koga bo živela. Pot, ki jo je zbrala vlada, kot tudi prejšnja, vodi v pogubo tega gospodarstva,« je prepričan Lemut. (km) Kogej iz SVRK povedala, da kljub zakasnitvam s projektom evropska sredstva ne bi bila v celoti izgubljena, pač pa bi za manjkajoči del morala investicijo pokriti država sama, saj bi dobili povrnjen le del dodeljenih evropskih sredstev. Kogejeva je zavrnila tudi očitke, ki jih je slišati na Goriškem, da je za odlašanje z gradnjo šempetrske urgence krivo to, da so denar porabili pri gradnji drugih urgenc, predvsem ljubljanske. Evropska unija je namenila denar za gradnjo desetih slovenskih urgentnih centrov, med njimi pa ni ljubljanskega, je zagotovila. Urgentni center ob splošni bolnišnici v Šempetru naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta nova gorica - Turistična in gospodarska promocija Severnoprimorska regija v izložbi milanskega Expoja Severnoprimorski regiji se obeta prva prava velika skupna promocija, in sicer na milanskem Expoju v drugi polovici maja prihodnje leto. »Gre za priložnost, ki jo moramo dobro izkoristiti. Ta Expo je nam najbližji, prejšnji je bil v Pekingu, naslednji bo v Dubaju,« o prireditvi, katere se bo udeležilo 140 držav z vsega sveta pojasnjuje Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. Regija se bo na dogodku, ki bo potekal med majem in oktobrom, predstavila med prvimi. »Predstavili naj bi se z našim gospodarstvom, od ponudnikov hrane, turizma do električne prihodnosti. Za regijo bo 14 dni na razpolago prostor, ki ga bomo delili s predstavniki gospodarstva, do- govarjamo se z vsemi, ki bi sodili v to tematiko: od živilsko-predelovalne industrije do tistih, ki proizvajajo električne avtomobile. Poskusili bomo pridobiti tudi nekaj slovenskih uspešnih športnikov, kot je Tina Maze, pa Valter Birsa, ki je že igral v Milanu ... Poleg tega bomo predstavili našo ku-linariko, tako na stojnicah kot v prodajalni. Upam, da bomo skupaj z obema zbornicama: gospodarsko in obrtno zaokrožili 14 dni in jih napolnili s pravo vsebino,« dodaja Špacapan. Na prireditvi pričakujejo okrog 20 milijonov obiskovalcev. »Regije se bodo izmenjevale od začetka do konca, torej od maja do oktobra. Vsaka regija ima na razpolago določen termin. Mi računamo na sodelovanje 20 gospodarskih družb in na množico obrtnikov. Z različnimi predstavitvami in prireditvami bomo pritegovali mimoidoče,« pravi Špaca-pan. Pokušine vin so pa še pod vprašanjem, saj po njegovih besedah zaenkrat še ni jasno, ali bodo alkohol sploh lahko predstavljali. »Ciljamo na evropski trg, oziroma na obiskovalce iz bližnjih držav: Italije, Avstrije, Francije in Balkana, »Expo pa je priložnost tudi za povezovanje z daljnimi državami, saj se tam predstavlja praktično ves svet. Tako bomo imeli priložnost, da našo ponudbo predstavimo vsemu svetu, kar bi bilo sicer zelo drago, tukaj pa mislim, da je lepa priložnost, saj je milanski Expo blizu,« zaključuje Špacapan. (km) I • • • «v v v« • I Policija isce ocividce Na cesti med Novo Gorico in Plavami se je prejšnji petek ob 16.44 pripetila prometna nesreča. Policisti iščejo morebitne očividce. Zaenkrat še neznani voznik avtomobila sive barve je med vožnjo iz Solkana proti Plavam dohitel avtomobil znamke VW polo, ki je pri gostinskem lokalu Dermota zavijal na tamkajšnje parkirišče. Zaradi prekratke varnostne razdalje je zadel v zadnji del pola in nato s kraja odpeljal. (km) Panoramsko kolo v Tržiču Tudi v Tržiču se začenja niz preprazničnih pobud. Osrednja atrakcija bo panoramsko kolo na Trgu Republike, ki ga bodo pognali danes, ko bodo odprli tudi božično tržnico. Priznanje krvodajalcema Župan Gorice Ettore Romoli bo danes ob 11. uri na županstvu izročil priznanje zaslužnima krvodajalcema; to sta Rafiaele Pace in Giorgio Santarossa, slednji je daroval kri že 212 krat. Psihično počutje in odnosi Na sedežu Videmske univerze v nekdanjem samostanu sv. Klare v Gorici bo jutri med 9.30 in 12.30 posvet o učinkih psihičnega počutja v medosebnih odnosih; vstop bo prost. Sto let cerkve v Zdravščinah V Zdravščinah praznujejo stoletnico cerkve sv. Pavlina. Danes ob 18. uri bodo v cerkvi predstavili knjigo Ivana Portellija »Un secolo di storia«, ki je plod avtorjevega raziskovalnega dela. Na odru duo Gričar-Hostnik V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj ob 20.45 četrti koncert iz sezone združenja Lipizer. Saksofonist Jan Gričar in pianist Tomaž Hostnik bosta izvajala skladbe Desenclosa, Lauba, Markovich Kalinko-vicha, Borneja, Debussyja in Saint-Saensa. Gospel koncert v Tržiču V cerkvi sv. Joževa v Tržiču bo drevi ob 21. uri gospel koncert. Nastopila bo tržaška skupina Soul Diesis. selce Prihodnje leto deset let od smrti Orgle, klarinet in pevki v spomin na Bernardko Društvi Jadro in Tržič sta se v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca tudi letos z glasbo poklonili spominu na Bernardko Radetič, ki je bila dolga leta duša in steber kulturnega življenja Slovencev na Tržiškem. Koncert za orgle in klarinet ter za solo pevki sta društvi organizirali v cerkvi v Selcah. Prihodnje leto bo minilo deset let od smrti Ber-nardke Radetič Mucci, ki je s svojim delom zaznamovala svoje okolje. Z velikim naporom je ustanovila društvo Tržič in tudi poskrbela, da mu je bil zagotovljen primeren sedež v občinskih prostorih. Društvo je še vedno aktivno. Angažirana pa je bila tudi v širšem prostoru; spomnimo le, da je predsedovala slovenski konzulti pri goriški pokrajini. Zgodilo se je, da so ob njeni smrti krajevni desničarski skrajneži pomazali z žaljivimi napisi njeno stanovanje, kar pa je bil le še en dokaz, da je bilo njeno delo v interesu slovenske narodnostne skupnosti markantno. V Tržiču je zrasel tudi duhovnik Mirko Butkovič, ki je obenem glasbenik in od Bernardkine smrti dalje vsako leto organizira spominski koncert. Letos so se mu pridružili klarinetist Luca Massa, sopranistka Enza Pecorari in altistka Mirjam Pahor. Nastopajoče in program večera je predstavil župnik iz Zagraja Giovanni Sponton. Zbrane ljudi sta pozdravila še predsednica društva Tržič Lucia Germani in domači župnik Renzo Boscarol, ki enkrat na mesec daje cerkev iz Selc na razpolago za mašo v slovenskem jeziku. Med občinstvom sta bila tudi tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Benes in pokrajinski svetnik Fabio Del-bello, ki je veliko sodeloval z Bernardko Radetič. Program koncerta je vseboval sakralne skladbe različnih avtorjev, in sicer izbor iz mojstrovine Gio-vannija Battiste Pergolesija Stabat mater, dalje skladbo Kristus je vstal anonimnega avtorja iz 15. sto- Pevki in organist med nastopom foto c. v. letja, Bachovo in Mendelssohnovo arijo ter, ob koncu, še Faurejev Ave verum. Po koncertu so za udeležence pripravili družabnost v bližnji gostilni. V Laškem medtem tečejo priprave na tradicionalno razstavo klekljaric, ki jo društvo Jadro na svojem sedežu odpira za praznik svetega Štefana, drugo nedeljo v januarju pa bo vsakoletni božični koncert v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. gorica - Fotografija V Alpah »slikata« narava in svetloba Avtor posnetkov večjega formata je Matteo Cefarin Razstava v HiC baru S ciklusom fotografij večjega formata pod naslovom Alpe - Kjer slikata narava in svetloba se v HiC baru pri pevmskem mostu predstavlja mladi goriški avtor Matteo Cefarin. Po izobrazbi je diplomiran inženir. S fotografijo se je srečal leta 2009, odtlej je postala njegova velika ljubezen in ji posveča veliko svojega prostega časa. Sprva je bil samouk, kasneje pa se je udeležil tečajev in izobraževalnih delavnic, tako da si je nabral tudi veliko znanja. S fotografskim aparatom se rad odpravlja v gore, kjer nastajajo njegovi krajinski posnetki. Sam pravi, da »fotografija ne predstavlja resničnosti, temveč njeno vizijo«. V objektiv je ujel nenadne svetlobne pojave, bleščeče odseve, prihajajoče in odhajajoče sončne žarke pa tudi igro oblakov, iznad katerih se pojavljajo ostri vrhovi gora, ki se obenem zrcalijo v čudovitih jezerih. Med temi naravnimi lepotami avtor najde tudi mesto za človeka, ki poudarja veličino vesolja. Fotografira ga s hrbtne strani, ko občuduje nebo in zvezdnate utrinke: snop modrikaste svetlobe se iz človekovih oči usmeri v nočno nebo, kot da bi hotel podčrtati človekovo željo, da bi odkril skrivnosti vesolja. Razstavo v HiC baru so odprli v okviru manifestacije Gori-zia Photography Week; na njej so sodelovali znani fotografi iz Italije in tujine. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Petek, 12. decembra 2014 1 5 / Aldo Rupel NOCOJ TV ODDAJA V studiu Aldo Rupel Nocojšnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI3 bis - TDD Predstavlja - bo prav posebna. Dušan Jelinčič je v studio povabil Alda Rupla, ki bo govoril o svojih večstranskih dejavnostih. Rupla poznamo kot profesorja telovadbe, publicista, prevajalca, vsestranskega pedagoga, pisatelja - čeprav po njegovih skromnih besedah je ta trditev neprimerna -, predvsem pa kot človeka, ki je tesno povezan z naravo, s katero je našel idealno simbiozo. S tokratnim gostom bo govor tudi o hudih boleznih v notranjosti družin, kar je večkrat tabu ali vsekakor omiljena tema, Rupel pa se je je lotil nadvse odkrito. V primeru, da bo stavka prizadela TV programe, je možna preložitev oddaje. Režiserka je Loredana Gec. gorica - Koncert poklanja zadružna banka Na odru Oto Pestner in Insingizi iz Zimbabveja Vabila so do zasedbe razpoložljivih mest na voljo v podružnicah banke Insingizi iz Zimbabveja »Gospel je ritem, je vera, je še več. Je glasba resnice. Je glasba brez časovnih in prostorskih meja, je glasba duše,« pravi Oto Pestner, legenda slovenske popevke in vrhunski vokalist, ki bo s skupino In-singizi iz Zimbabveja nastopil v goriškem Kulturnem domu v torek, 16. decembra, ob 20.30 na koncertu, ki ga poklanja Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Gospel skupino Insingizi, ki prvič gostuje v naši deželi, spremljajo tolkala in vrhunska koreografija. Pevci presenečajo z neverjetno čistimi vokali in večgla-sno interpretacijo pesmi, ki vzbujajo upanje, radost in veselje. Vrhunec njihovega koncerta je energična izvedba tra- dicionalnega »gumboot plesa« zatiranih južnoafriških rudarjev. Skupini iz Zim-babveja se bo na goriškem odru pridružil Oto Pestner, čigar doprinos na področju črnske duhovne glasbe pomeni neko prelomnico v zgodovini sodobnega go-spela. Njegove pesmi učinkovito spajajo tako tradicionalno izročilo črnskih vokalnih kvartetov kot modernejše gospe-love prijeme, ki se spogledujejo s soulom in countryjem. Vstop na torkov koncert bo možen le z vabili, ki so do zasedbe razpoložljivih mest na razpolago v podružnicah zadružne banke v Doberdobu, Sovodnjah, Štandrežu in Ronkah. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI: 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 13. decembra ob 21. uri gledališka predstava »La vita e un viag-gio«, nastopata Beppe Severgnini in Marta Isabella Rizi; informacije po tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 12. decembra, ob 21. uri »Il lago dei cigni ovvero il canto«, nastopa rimski balet; 17. decembra ob 21. uri gledališka predstava »Benve-nuti in casa Gori« z Alessandrom Benvenutijem; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 16. decembra ob 20.45 koncert pianista Denisa Kozhukhina. 17. in 18. decembra ob 20.45 »Magazzino 18« (Simone Cristicchi); prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 048130212; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. decembra, »Revizor« (Nikolaj Vasi-ljevič Gogolj) in 13. decembra ob 20. uri »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. H Čestitke »V Rupifejstfant živi, če tudi 80 jih slavi in mi mu zapojemo vsi "Ju- hej, juhej!", da bi bilo še jedrika kej. Živijo IVIČ! Prijatelji«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.00 »Ma tu di che segno 6?«. Dvorana 3: 17.30 »I pinguini di Madagascar«; 19.30 - 21.45 »Mommy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il ricco, il povero e il mag-giordomo«. Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.00 »Ma tu di che segno 6?«. Dvorana 3: 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 17.00 »I pinguini di Ma-dagascar«; 20.10 - 22.15 »Scemo e piu scemo 2«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 »Il sale del-la terra«; 22.00 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Ježek in vran pričarata božič«; 20.15 »Priseljen-ka«. Razstave DRUŠTVO ARS vabi na ogled likovne prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo danes, 12. decembra, ob 18.30 odprtje razstave grafičnih del Cristiana Lebana; na ogled bo do 8. januarja 2015. V GALERIJI TIR kulturnega centra Mo-stovna v Solkanu pri Novi Gorici bo do 27. decembra na ogled fotografska razstava »mENTAL bORDERS -cONFINI mENTALI« študentke digitalne fotografije na Visoki šoli za umetnost univerze v Novi Gorici Roberte Battiston. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Pre-komorci«; do 30. januarja 2015 ob prireditvah in po domeni (tel. 0481531445). RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI LA CORTE DELL'ARTE -SPAZIO ALBA GURTNER v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici bo do 13. decembra na ogled razstava Massi-miliana Busana. H Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481883020, 347-1216398). V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. ~M Koncerti »MOJ PRVI KONCERT - GLASBA Z MAMO IN OČKOM« bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. decembra, ob 9. uri in ob 10.30; vstop prost z obvezno rezervacijo po tel. 338-3528942. PD RUPA-PEČ vabi na prireditev z naslovom »Vso srečo bi želeli« ob praznovanju 80-letnice delovanja v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih v Rupi. GLASBENA MATICA GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom vabi na koncert orkestra harf Ventaglio d'ar-pe (dir. Patrizia Tassini), ki bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20. PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na tradicionalni »Božični koncert« v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopila bosta pihalni orkester Kras in vokalna skupina Sraka. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo 15. decembra ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem. 18. decembra ob 20.15 bo gospel koncert Sherrite Duran ob spremljavi skupin Singgirls in Big band Nova. 23. decembra ob 20.15 bo koncert slovenskih božičnih pesmi, nastopili bodo Komorna zbora Ave in Ipavska ter skupina Slovenski tolkalni projekt (SToP); informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. KONCERT SKUPINE PRIMARNA bo danes, 12. decembra, ob 21. uri v Mladinskem centru Vrtojba; vstopnina 5 evrov. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča starše učencev tretjih razredov nižje srednje šole, da bo v sklopu usmerjanja z nižje srednje šole na višjo srednjo šolo v ponedeljek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih srednje šole Ivana Trinka, predavanje v italijanščini »Usmerjanje kot formativni proces« prof. Gabriel-le Burba in srečanje in pogovor z referenti vseh smeri Višješolskega centra s slovenskim učnim jezikom v Gorici. S Izleti ESTORIABUS: 13. decembra bo potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 in 349-3052235 ali even-ti@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. SPDG prireja v nedeljo, 14. decembra, izlet na Slavnik 1028 m. Zbirališče ob 8. uri pri Rdeči hiši. Potrebna je predhodna prijava po tel. 349-3887180 (Gabrijel). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. TABORNIKI RMV vabijo člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in somišljenike na praznik včlanjevanja, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo odbor sekcije izdajal izkaznice 2015 ter se s prisotnimi pogovoril o delovanju v naslednjem letu. 0 Prireditve AŠZ DOM vabi na »Novoletno akademijo« društva v sredo, 17. decembra, ob 19. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). ALCI obvešča, da bo v soboto, 13. decembra, od 15. do 18. ure na sporedu decembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.0013.00), ali SMS na tel. 327-0340677. UČENCI DIJAŠKEGA DOMA GORICA in otroci ludoteke Pikanogavička vabijo na plesno-gledališko predstavo »Zvezdica zaspanka«, ki bo v četrtek, 18. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. S predstavo bodo obeležili 100-letnico rojstva Franeta Mil-činskega-Ježka; vstop prost. AŠKD KREMENJAK JAMLJE vabi na Božičnico v soboto, 13. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Sodelovali bodo Zumba kids Kremenjak, komorni moški zbor Stane Malič z Opčin, društveni harmonikaši, plesna skupina Brščik' s Temnice, vokalna skupina Kraški slavček - Krasje iz Nabrežine. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE in Kulturni dom Jožef Češčut vabita na poimenovanje in odprtje obnovljenega Kulturnega doma v nedeljo, 14. decembra, ob 11. uri na društvenem sedežu v Sovodnjah. Na programu nastop otroških pevskih zborov KD Sovodnje, slavnostni govor, odprtje razstave o zgodovini Kulturnega doma in o Jožefu Češčutu ob spremljavi gojencev Glasbene matice. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE »OLYMPIA« - Gorica vabi na »Telovadno božičnico« v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, rit-mičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz prireditev z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: danes, 12. decembra, ob 18.30 predstavitev knjige Pierluigija Di Piazze »Compagni di strada«, predstavlja Andrea Bellavite. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Adriano Millo (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 9.55, Alma Mo-retti vd. Andaloro iz kapele pokopališča v stolnico in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Emiliano Ru-sich iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Simo-netta Regolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 11.00, Mario Donati (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Beglianu in na pokopališču v Škocjanu. DANES V MORARU: 13.50, Giuseppe Fiorelli iz hiše žalosti v Ul. Guglielmo Oberdan 1 v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 14.00, Graziano Samar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Enzo Giuseppe Antonio Zonch (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 284 Četrtek, 11. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Alonso uradno LONDON - Znani so vsi vozniki, ki bodo v sezoni 2015 nastopali v formuli 1. Zadnjo uganko je razkril McLaren, ki je sporočil, da bosta njegove bolide upravljala Španec Fernando Alonso in Anglež Jenson Button. Alonso, dvakratni svetovni prvak (2005, 2006), se je po šestih letih vrnil v ekipo, iz katere je odšel skozi stranska vrata. Španec je bil nato dve leti voznik Renaulta, od leta 2010 do 2014 pa je sedel v Ferrariju. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Nibali zavrača sume ALICANTE - Dan po tem, ko je Mednarodna kolesarska zveza kazahstanski Astani podelila licenco za tekmovanje na dirkah World Toura (svetovne serije) za leto 2015, čeprav jo bremenijo obtožbe o sistematičnem dopingu, se je oglasil prvi zvezdnik moštva Vincenzo Nibali. »Na Siciliji je mafija, tako kot tudi drugod po svetu, a to ne pomeni, da smo vsi gangsterji. Vedno sem bil čist kolesar in bom pri tem vztrajal,» pravi kolesarski zvezdnik. nogomet - Po fazi po skupinah v ligi prvakov Nemčija »über alles« ZURICH - Faza po skupinah v ligi prvakov je potrdila razmerje moči, kakršno je pokazalo tudi svetovno prvenstvo v Braziliji. V osmino finala so se prebili vsi štirje predstavniki Nemčije. O tem, kako močen je nemški nogomet pove tudi, da je v naslednjo fazo napredovala tudi Borussia iz Dort-munda, čeprav je v domači bundesligi predzadnja. Španija in Anglija pa bosta med šestnajsterico imeli po tri klube. Real Madrid, Bayern Muenchen, Barcelona in Chelsea so v tej ligi razred zase, če upoštevamo število osvojenih točk pa jim je treba dodati tudi Porto, ki ostaja v evropskem vrhu, kljub temu, da vsako poletje proda kakega svojega boljšega igralca. Nespremenjena je tudi borza trenerjev. Ancelotti, Guardiola, Luis Enrique in Mourinho so trenerji najboljših moštev, med katerimi vsekakor izstopa Real Madrid, edini, ki je v tej fazi zmagal na vseh šestih tekmah. An-celotti lahko pri tem računa na v Evropi izjemno razpoloženega Cristiana Ronalda. Real se res zdi najboljši, v prihodnji dneh bo najbrž postal tudi svetovni klubski prvak, takoj za njim je Bayern. Barcelona ostaja velikan, med drugim je v svoji skupini podredil tudi Ibrahimovicev PSG, ki zaradi finančnega fair playa letos ni svojemu igralskemu kadru dodal drugih zvenečih imen. Primus inter pares je kajpak tudi Chelsea. S Fabregasom in Dego Costo je Mourinhovo moštvo še boljše, predvsem dosega dosti golov. Med outsiderje spadata tudi Arsenal in Atletico Madrid. Allegrijev Juventus se je odrezal boljše kot Conte-jev lani, a je pravzaprav dosegel šele minimalni, glede na skupino, skoraj »ob-vezen» cilj. Ne zdi pa se, da bi se lahko vmešal v boj za polfinale. Dosti bo odvisno tudi od ponedeljkovega žreba v Nyonu. V Turinu bi bili srečni, če bi jim za nasprotnika določili francoski Monaco, zmagovalec skupine C, a le z 11 osvojenimi točkami. A bi se lahko Pirlo in tovariši znašli tudi v paru z Rea-lom, Barcelono, Chelseom ali Bayer-nom. In v tem primeru je verjetno, da bi Juventus čakala ista usoda kot Romo. V trenutku resnice se je pokazalo, da je bil zanjo že Manchester City objektivno prehud zalogaj, da o Bayernu, ki jo je na Olimpicu osramotil, niti ne govorimo. Med največja razočaranja prve faze sodita tudi Benfica in Liverpool, zato pa si visoko oceno zasluži švicarski Basel, ki ga je petkratne evropske prvake iz Anglije izločil. Nobeno razočaranje pa ni Ajax. V skupini z Barcelono in PSG ni imel možnosti, je pa javnosti pokazal še nekaj svojih mladih talentov. Najboljši strelec skupinskega dela je bil Šahtarjev Luiz Adriano z devetimi zadetki (s tem je izenačil lanski dosežek portugalskega zvezdnika Reala Cristiana Ronalda), kar osem jih je dosegel proti Bateju Borisovu. Najboljša podajalca prvega dela sta Španca Cesec Fabregas (Chelsea) in Koke (Atletico Madrid) s štirimi podajami. Nemci naprej s 4 ekipami, a največ je pokazal Real Madrid ansa EVROPSKA LIGA RIM - Pet italijanskih moštev se je uvrstilo v šestnajstino finala evropskega pokala. Napoliju, Interju in Fiorentini, ki so bili v naslednjo fazo uvrščeni že pred sinočnjim zadnjih krogom, se je po njem pridružil še Torino. V Koebenhavnu je sicer po 6 minutah izgubljal z 1:0, a je nato reagiral in dosegel kar pet zadetkov. Peta ekipa v evropski ligi bo iz lige prvakov izpadla Roma. Če upoštevamo še Juventus, ki se je uvrstil v osmino finala lige prvakov, tako številčnega zastopstva v dveh evropskih nogometnih ligah Italija ni po prvi fazi imele že vse do sezone 2008/09. Ostali si-nočnji izidi: Karabah Agdam - Inter 0:0, Napoli - Slovan Bratislava 3:0, Fio-rentina - Dinamo Minsk 1:2 Uspešno je napredoval tudi Salzburg, ki je s 5:1 odpravil Astro, Slovenec Kevin Kampl pa je dosegel dva gola. košarka Armani se je uvrstil med top 16 MILAN - Košarkarji milanskega Ar-manija so se že po 25. minuti svojega si-nočnjega nastopa v evroligi lahko veselili uvrstitve v fazo top 16 najmanj kot četrti v svoji skupini. Tedaj so namreč izvedeli, da je Bayern premagal Turow. A so naposled vseeno tudi dosegli prestižno zmago proti Pa-nathinaikosu, čeprav ta za napredovanje ni bila več potrebna. Armani je grško moštvo premagalo s končnim izidom 66:64 (18:11, 32:28, 52:51). Tekma je bila izjemno napeta in izenačena, Diamantidis (12 točk) je sekundo pred koncem zgrešil prosta meta za izenačenje. Najboljši strelec za Armani je bil Hackett. Dosegel je 21 točk. Poraz pa je doživel Boštjan Nachbar. Z Barcelono je po podaljšku izgubil proti Fe-nerbahčeju z 89:91. Nekdanji slovenski re-prezentant je na parketu preživel 5:19 minute, v tem času pa trikrat uspešno skočil. Za Barcelono je to prvi evroligaški poraz, tekmo pa je odločil Nemanja Bjelica. UDINESE - Finančni stražniki so se včeraj ves dan mudili na sedežu Udineseja. Pregledali so vrsto dokumentov. Kaj so ugotovili, ni znano. Šef kluba Gianpaolo Pozzo je povedal, da se obiskov stražnikov ne veselijo, da pa bodo z njimi sodelovali, da dokažejo korektnost svojega poslovanja. Pred leti je Udinese po podobni preiskavi izplačal davkariji 10 milijonov evrov. SMUČANJE - Danes v Areju, ženski veleslalom; 10.00 1. vožnja, 13.00 2. vožnja; moški veleslalom: 16.00 1. vožnja, 19.00 2. vožnja. OI - Priprave na OI 2016 v Rio de Ja-nieru potekajo po načrtih, je povedal brazilski minister za šport Aldo Rebelo. Zaradi ekologov imajo težave le z golf igriščem. Golf bo na programu OI prvič po 112 letih. maribor »Razlika? Proračun!« MARIBOR - Kljub izločitvi po porazu proti Schalkeju z 1:0, so v taboru Maribora s svojimi nastopi v ligi prvakov upravičeno zadovoljni. Zaigrali so v tekmovanju najvišje ravni, z vsemi tremi konkurenti tudi osvojili točke, na zadnji tekmi pa niso več premogli potrebne energije za zmago. «Nismo razočarani, saj moramo vzeti zgodbo kot celoto. Liga prvakov je za nas nekaj posebnega po 15 letih, pa čeprav se ta zadnja tekmah ni izšla po naših željah. Zmagala je bolj sveža ekipa, čestitam Schalkeju, lahko pa rečem in poudarim, vsa čast naši ekipi in strokovnemu vodstvu, saj smo v teh šestih mesecih naredili veliko stva-ri,» je bil po tekmi optimističen športni direktor Zlatko Zahovic. Razlika do konkurentov leži po njegovem mnenju tudi v finančnih vložkih, Schalke velja za enega najbogatejših klubov stare celine. «Preprosto, Mariboru manjka 100 milijonov. Schalke ima 108 milijonov evrov za plače nogometašev, mi dva. To je edina razlika,» je v šali dejal Zahovic, ki pa ostaja na realnih tleh. «Ni realno, da bo ta razlika padla v blagajno, je pa realno, da še naprej vlagamo v strokovno vodstvo, v mlade ... Imeti moramo srce in ambicije, to je naša pot, ki nas pelje naprej. Če prištejem še to fantastično publiko, je to prava pot,» je povedal nekdanji slovenski reprezentant. nogomet - Kras okrepil svoje vrste Še branilec in vezist Po zamenjavi trenerja, prihodu napadalca Luciana Rabbenija in napovedi, da v ekipo prihaja tudi vezist, so pri Krasu včeraj razkrili še tretje ime. Skratka, pred potekom prestopnega roka so h Krasu privabili tri igralce, samo dva pa bosta na razpolago v nedeljo. Ob Rabbeni-ju bo proti Padovi lahko igral še Mirko Rondinelli (letnik 1984), že napovedani vezni igralec, ki je v glavnem igral v D-ligi (v Liguriji, Toskani, Markah ...), nekaj izkušenj pa je kot mlad nogometaš zbral tudi v C2-ligi (Meda, Pro Vercelli, Montevarchi). »Mislim, da bom ekipi predvsem pomagal s svojo izkušenostjo, ki sem jo pridobil v vseh teh letih,« napoveduje Rondinelli, ki je včeraj prvič treniral s soigralci. Prvi del sezone je igral pri Acqui calcio v skupini A D-lige: »Ekipo Acqui so sestavili, da bi se borila za najvišja mesta, tačaspa so na sredini lestvice. Klub se je zato odločil, da bo nekoliko spremenil igralski kader. Nekaj igralcev nas je zato zapustilo klub,« je povedal Rondinelli, ki je nato hitro sprejel povabilo predsednika Krasa Gorana Kocma-na. Pri Acqui calcio je prvi del sezone igrala tudi tretja okrepitev, srednji branilec Manuele Del Nero, ki pa bo vse do začetka januarja odsoten, saj ga muči lažja poškodba mečne mišice. Igralec 186 centimetrov visok, letnik 1984je med letoma 2005 in 2011 nabiral izkušnje v C2-ligi - pri Carrareseju je bil kapetan- nato v D-ligi (11/12 in 12/13), lani pa v elitni. V sezoni 2010/11 je igral tudi v C1-ligi pri Luccheseju, a je zbral samo dva nastopa. Po podpisu pogodbe se včeraj takoj vrnil domov. Z leve: Mirko Rondinelli, trener Tonči Žlogar, predsednik Goran Kocman in Luciano Rabbeni fotodamj@n Pri Krasu verjamejo, da bodo vse tri okrepitve pripomogle k osvojitvi cilja, obstanka v ligi. »Z okrepitvami smo pridobili na izkušenosti in kvaliteti, tudi na samozavesti in agresivnosti,« je prepričan trener Tonči Zlogar, »To so igralci, kipo-znajo ligo in take igralce smo potrebovali. Ko se bodo vrnili še poškodovani, mislim, da bomo konkurenčni. « V začetku januarja naj bi se vrnila še Ranic in Cvi-janovič, konec meseca pa še Corvaglia. Po trenerjevem mnenju se bodo vsi hitro vključili v trenažni proces, nanazadnje se zdaj vsi prilagajajo na nov način dela. Izbire niso padle naključno. Predsednik Kocman je pojasnil, da jim je Del Nera in Rondinellija predlagal agent (z licenco FIFA), ki je pred dvema sezo- nama h Krasu že »pripeljal« Giordana. Okrepili so vse vloge, ker je bil Kras povsod šibek. Včeraj se je Rondinelli pridružil soigralcem, medtem ko je bil Rabbeni pri Krasu že skoraj kot doma. »Recimo, da je tu samo hujši mraz, kot sem ga bil vajen na jugu Italije, Trst pa je lepo mesto. Z igralci sem se dobro ujel, naučiti se moram nekaj slovenščine, da bom druge bolje razumel,« je še napovedal. Z Rabbenijem, Del Nerom in Ron-dinellijem so pri Krasu tudi zaključili kupoprodajno borzo. Trener Zlogar in predsednik Kocman sta potrdila, da so to edine okrepitve, dva igralca pa bosta zapustila Kras. Njihova imena bo Kocman razkril naslednji teden. (vs) 16600622 / ŠPORT Četrtek, 11. decembra 2014 17 navijaštvo - Zajčki in Strele jutri Mednarodni izziv Skupini društva Cheerdance Millenium bosta nastopili na Beach cupu v Berlinu Člani in članice Cheerdance Millenium bodo spet nastopili v berlinskem Beach cupu. Nazadnje so tam tekmovali leta 2011, letos se tja vračajo z dvema ekipama, z Zajčki in Strelami. V nemški prestolnici se bo ta konec tedna zbralo več kot 1500 navijačev in plesalcev iz cele Evrope, saj sodi Beach cup med najprestižnejša odprta mednarodna tekmovanja. »To je odlična priložnost, da se preizkusiš na mednarodnem nivoju že na začetku sezone. Zaradi finančnih težav nekaj let tu nismo tekmovale, obenem pa so člani in članice našega kluba prestopali v starejšo starostno kategorijo, tako da so se ekipe šele formirale,« je pojasnila Jasna Kneipp, ena od trenerk, ki bo odpotovala v Berlin. Na tekmovanju bodo tekmovali Zajčki (17 tekmovalcev) med otroškimi cheerleading skupinami in Strele (20 tekmovalcev) med mešanimi mladinskimi skupinami: obe ekipi sta zdaj pripravljeni na prvi mednarodni izziv. Obe ekipi bosta nastopili v soboto zjutraj. »Kam lahko ciljata ekipi, ne vemo, saj ne poznamo konkurence. Pomembno bo, da bodo pokazali to, kar znajo, in kar so se doslej naučili. Zajčki so se predstavili že na Festivalu estetskih športov, kjer so nastopile odlično. Strele pa so imele kar nekaj smole, saj so morale dva tedna pred odhodom spremeniti točko, ker se je ena članica poškodovala,,« je pojasnila trenerka Kneipp. Z njo bodo v Berlin odpotovali še Rayan Starc, Katarina Iscra in Ni-col Križmančič, ki bo nadomestila trenerja Boruta Gregoriča, ki je zadržan na drugem tekmovanju. Ekipi s trenerji in spremljevalci so odpotovali včeraj pozno zvečer z avtobusom ZSŠDI. odbojka - Zalet Sloga jutri v Repnu proti vodilnemu Vivilu Bo reakcija? smučanje - Ponudba SK Brdina Šola, tečaji in zimovanje atletika Kafol in Giorgi na 1. mestu V sredo je v trgovskem centru Montedoro steklo še nagrajevanje, zadnje poglavje letošnje 14. izvedbe množične tekaške prireditve Trofeo provincia di Trieste. Niz devetih amaterskih tekaških preizkušenj različnih dolžin in zvrsti se je letos udeležilo 648 tekačev in tekačic, ki so zaključili vsaj eno od devetih tekem (vsaj šestih tekem se jih je udeležilo 411). Najboljših šest vsake kategorije (člani in veterani) so nagradili s plaketo. Med najboljšimi so bili tudi letos slovenski tekmovalci. Na prvo mesto v kategoriji članov (od 23. do 35. leta) se je uvrstil Luka Kafol (na fotografiji), ki je v kategoriji tudi zmagal vseh devet tekem, prvega mesta pa se je veselila tudi Tamara Giorgi (kat. SF35, zmagala je osem tekem). Oba sta tudi člana prvouvrščenega kluba Trieste atletica, Kafol je tudi med ustanovitelji in član izvrsnega odbora ekipe. Na drugo mesto so se uvrstili še Veronika Sossa (članice), Bogdana Gregorčič (SF40) in Ales-sandro Zaccigna (SM40). U Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). AŠZ DOM vabi na "Novoletno akademijo" društva, ki bo v sredo, 17. decembra 2014, ob 19.00 uri, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici - ul. I. Brass 20. Zalet Sloga ima priložnost, da se oddolži za gladek poraz v Pordenonu fotodamj@n Odbojkarice združene ekipe Zalet Sloga so v dosedanjih devetih nastopih v najvišji deželni ženski ligi osvojile dve točki več kot po enakem številu tekem lani. In vendar se zdi, da so s svojim izkupičkom precej manj zadovoljne kot lani. K temu sta botrovala poraza v zadnjih treh tekmah in pravzaprav tudi tesna zmaga s 3:2 doma proti Rizziju. Po teh rezultatih so z drugega zdrknile na peto mesto lestvice. Ravno obratno kot lani, ko so po težavnem začetku prestavile v najvišjo prestavo, dosegle serijo zaporednih zmag, prav v zadnjem krogu prvega dela pa presenetile vodilni in ne-premagani tržaški Libertas, ki nato ni več izgubil niti ene tekme. »Na teh tekmah sem pogrešal ekipni duh. Željo, da bi dosegli kaj več. Proti ekipam, ki bi jih lahko morda premagali, če bi igrali po svojih najboljših močeh, smo se stopili kot spomladanski sneg. Zato sem se na zadnji tekmi tudi odločil, da pošljem v zadnjem setu na igrišče vse rezervne igralke,« je povedal trener Edi Bosich. Zaveda se vseh težav, upošteva tudi, da najboljša napadalka Tania Babudri zaradi zdravstvenih težav ni v formi in dosega v napadu veliko manj točk kot je zmožna, a vseeno zdaj pričakuje reakcijo. Priložnost, da si povrnejo samozavest, se jim ponuja jutri, ko bodo v Rep-nu gostile vodilni Vivil. Tako kot lani Libertas, so igralke iz Ville Vicentine še ne-premagane in delujejo kot stroj. Da je njihov cilj napredovanje, tudi ne skrivajo. Uprava je v klub privabila uglednega trenerja Mannuccija in zamenjala skoraj celotno igralsko garnituro. Sestavili so mlado, a močno ekipo, ki po besedah Bosic-ha igra dopadljivo in izjemno motivirano. Med igralkami Vivila je tudi Goričanka Mateja Petejan. Po nekaj sezonah, preživetih na klopi drugoligaša PAV iz Vidma, je v nižji ligi našla svoje pravo okolje. »Videl sem jo igrati. Je res zelo dobra. Vse po- daja v skoku, zdi sem mi tudi natančna,« je o njej povedal Bosich in dodal, da ima Vivil še nekaj res dobrih posameznic. Naloga združene ekipe je torej težka, a nimajo kaj izgubiti. Dober nastop bi bil najboljša popotnica za naslednji dve tekmi proti Pozzu in Virtusu, ki jih mora Zalet nujno osvojiti, da ostane v boju najmanj za 4. mesto, kar je zdaj tudi najbolj realen cilj. Da bi lepše preživele tudi novoletne počitnice. Ob tekmovalni dejavnosti ponujajo slovenski smučarski klubi tudi drugačno ponudbo za vse okuse, znanja in tudi za vse žepe. Openski klub Brdina že zbira prijave za smučarske tečaje. Kot že vrsto let se bodo otroci in odrasli lahko učili smučarskih veščin pod vodstvom društvenih učiteljev v kraju Forni di So-pra. Tečaj bo stekel zaporedno pet nedelj, 11., 18. in 25. januarja, 1. in 8. februarja. Otroški tečaji (od predšolskih otrok (4 leta) do dijakov nižje srednje šole) so celodnevni, od 9.30 do 12.00, popoldanski del pa se bo začel ob 13.00, zaključil pa okrog 15.00 (mlajši zaključijo lahko nekoliko prej, starejši kasneje). Paket, ki vključuje pet nedelj, društveno članarino in izkaznico FISI (dodatno zavarovanje in možnost nastopa na uradnih tekmah) znaša 210 evrov, brez izkaznice FISI pa 185 evrov. Deset odstotni popust pa bodo zaračunali sestri ali bratu, ki se bo prav tako vpisal v tečaj. SK Brdina ponuja tudi avtobusni prevoz (15 evrov na osebo): avtobus bo vsako nedeljo startal z Opčin ob 6.30. Tečaj za odrasle pa bo stekel v jutranjih ali popoldanskih urah. Petdnevni tečaji za starše tečajnikov znaša 105 evrov (te- čajnina in članarina), za ostale pa 145 evrov. Tečajnike bo nato klub povabil na društveno tekmo (datum še niso določili), na tekme Primorskega smučarskega tečaja in zamejsko prvenstvo. Za vse dodatne informacije lahko zainteresirani pokličejo 340-5814566 (Valentina). Kot smo že poročali na goriških straneh, Brdina letos sodeluje s SPDG pri organizaciji smučarske šole, ki je namenjena otrokom, rojenim med letoma 2003 in 2008, ki že obvladajo smučarske prvine. Dvajsetdnevni program zaobjema vse nedelje od 14. decembra do 15. marca ter dva vikenda v kraju Forni di Sopra med 26. in 29. decembrom ter med 2. in 5. januarjem. Smučali bodo na Zoncola-nu, na Trbižu, v Piancavallu in seveda v kraju Forni di Sopra. Otroci ne potrebujejo tekmovalen opeme, pod vodstvom Mateje Nanut in Aleksan-dera Cossutte bodo utrjevali smučarsko znanje. Od 26. do 30. decembra pa prireja SK Brdina tudi družinsko zi-movanje v kraju Forni di Sopra. Ker je še nekaj prostih mest, lahko zainteresirani pokličejo na številko 3475292058. Na nagrajevanju FIHP priznanja tudi za Mladino, Polet in Vipavo Deželna kotalkarska zveza FIHP je v avditoriju MIB - School of management podelila vsakoletne nagrade športnikom, ki so se v letu 2014 izkazali na državni in mednarodni ravni. Glavni pobudnik večera je bil predsednik zveze Fa-bio Hollan, ki je v dvorani združil preko 100 nagrajencev, med njimi so bili kotalkarji, rolkarji in hokejistov (na roler-jih). Za rezultate v svetovnem pokalu je priznanje dobil rolkar AŠD Mladine Niki Hrovatin. Društvo AŠD Mladina je bilo deležno nagrade za klubske dosežke na državni ravni. Kar 11 rolkarjev Mladine si je zaslužijo priznanje zveze: Dean Tence, Sara Tenze in Dana Tenze za zmage na italijanskih prvenstvih, Isabel Cossuta, Jernej Antonič, Luka Sedmak, Tayrin Tence, Jan Sedmak, Nik Košuta, Patrizia Turchet in Chiara Di Leonardo za uspehe na italijanskem pokalu 2014. Priznanja je dvignila tudi ekipa Poleta ZKB Kwins, ki je lani napredovala iz A2 v A1-ligo. Priznanje so posebej prejeli tudi hokejisti Lorenzo Biason, Martin Grusovin in Christian Zol, ki sta nastopala v prvenstvu U20, ter Nicolo Degano (prvenstvo U16). Med nagrajenci je bil tudi član KŠD Vipava Stefan Tomšič, ki je osvojil 3. mesto v prostem programu na Trofeji dežel letos oktobra med začetniki B. 1 8 Četrtek, 11. decembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je obsežno in globoko ciklonsko območje, nad južno Evropo in našimi kraji pa je šibko območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in v višinah malo bolj vlažen zrak. Po celi deželi bo še jasno. Ponoči bo po vsej verjetnosti zmrzovalo tudi po nižinah. Pretežno jasno bo. Dopoldne bo po nekaterih kotlinah megla. Čez dan bo v severovzhodni Sloveniji in v višjih legah zapihal jugozahodni veter. Oblačno bo. V hribovitem svetu se bo dopoldne razjasnilo. Možne bodo tudi kratkotrajne krajevne padavine. Meja sneženja bo med 500 -1400 metri. Ponoči in v jutranjih urah bo zmrzovalo. Jutri bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod pa bo pretežno oblačno. V zahodni in deloma v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. 2000 m............0 2500 m ...........-3 2864 m ...........-6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 1. Mehičan zmotil podelitev Nobelovih nagrad OSLO - Mehičan, ki je zmotil slovesno podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslu z mahanjem z mehiško zastavo, je bil kaznovan z globo. Mehičan je protestiral zaradi poboja 43 mehiških študentov in se je na oder povzpel, ravno ko sta Pakistanka Malala Jusufzaj in Indijec Kailash Satyarthi razkazovala svoji plaketi. Pri tem je vzklikal: "Ne pozabite študentov v Mehiki!" Incident je pristojnim povzročil precej sivih las, saj je aktivistka za pravice otrok Malala, ki je preživela napad talibanov, še vedno tarča islamskih skrajnežev. Policija je moškega hitro pospremila iz mestne hiše. 21-letnega prosilca za azil so nato predali policiji za priseljence, sodnik pa mu je odmeril 15.000 norveških kron (1700 evrov) kazni. (STA) Odvisnik bo dobil 440.000 evrov, zapravljenih za igre na srečo DUNAJ - Hazarder z Dunaja bo dobil povrnjenih 440.000 evrov, ki jih je zapravil za igre za srečo, je odločilo sodišče v avstrijski prestolnici, ki je ugotovilo, da je moški zasvojen s hazardiranjem. Moški je pred sodiščem trdil, da ni odgovoren za izgubo dela denarja od skupno 800.000 evrov, kolikor je med letoma 2006 in 2010 zapravil na igralnih avtomatih. Podjetje Novo-matic, ki upravlja z igralnimi avtomati, na katerih je igral Avstrijec, je že napovedalo, da se bo na razsodbo pritožilo. (STA) Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Predstavi nam prijatelja! Pomagajte nam širiti Primorski dnevnik! Predstavite nam novega naročnika! Tako boste tudi sami prispevali k razvoju in utrjevanju dnevnika in boste za to tudi primerno nagrajeni. Kdor nam bo do 31. januarja 2015 predstavil novega naročnika, bo ob plačilu naročnine za leto 2016 prejel 15% popust. Popust bo višji sorazmerno s številom predstavljenih naročnikov. Za navodila in pravila akcije pokličite na telefonsko številko 040 7786300 ali 0481 356320 ali pa obiščite našo spletno stran. APrimorski r dnevnik / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. decembra 2014 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 10.55 Rai Player 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Telethon 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 20.10 Ca-rosello Reloaded 21.15 Telethon - Io esisto RAI2 RAI3 RAI4 se to Home - Giustizia ad ogni costo 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 Nad.: Provaci ancora prof! 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasion prohibida 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Un matrimonio 23.05 Fiction Magazine 0.00 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 7.10 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuore 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Telethon 21.00 Impazienti 21.10 Dok.: Voyager - Ai confini della conoscenza 23.30 Show: Troppo giusti 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre moglie per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Questioni di famiglia 23.10 Dok.: Hotel 6 stelle 12.0016.05 La vita segreta di una teenager americana 12.45 18.30 Xena 13.35 Private Practice 14.20 19.15 Rai Player 14.30 Beauty and the Beast 15.20 Greek 16.50 The Lying Game 17.40 Novice 17.45 Streg-he 18.45 La spada della verita 19.25 Film: Stargate - L'arca della verita (pust., '08) 21.15 Film: Aeon Flux (zf, '06, i. C. The-ron) 22.45 Wonderland 2014 23.10 Film: Saw VI (horor) _RAI5_ 13.10 Contact 13.45 20.30 Rubrika 13.55 La terra vista dal cielo 14.55 Come si co-struisce un pianeta? 15.55 Gledališče: Chi e piu felice di me? 17.25 0.10 Novice 18.20 Gledališče: Gennariello 19.20 Europa tra le righe 20.40 Passepartout 21.15 The Good Life 22.25 Scaramouche Scaramouche 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 12.20 Film: Lo chiamavano Tresette... gio-cava sempre col morto (vestern) 13.5017.15 Rubrika 14.00 Film: La ragazza della porta accanto 15.50 Film: Il mercante di stoffe (dram., It., '09) 17.10 Novice 17.25 Film: Voglia di ricominciare (dram., '93, i. R. De Niro, L. DiCaprio) 19.25 Film: Il conte Tacc-hia (kom., It., '82) 16.00 Film: Il sipario strappato 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Talk show: Po-meriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Senza iden-tita 0.05 Nad.: I cerchi nell'acqua _ITALIA1_ 6.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.15 Nan.: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Mom 16.45 Serija: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Van Helsing (fant., '04, i. H. Jackman) 23.50 Film: Underworld - Evolution (fant., '06) _IRS_ 15.25 Film: Due per un delitto (kom., Fr., '05) 17.25 Film: Mio padre monsignore (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 21.00 Film: The Kingdom (det., '07, i. J. Foxx) 21.20 Film: 48 ore (det., It., '06) 23.00 Film: Gabriela (dram., '83) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.1519.10 Rai Player 12.25 Nad.: Potere e passione 13.10 19.20 Nad.: Terra Nostra 14.05 Nad.: Clo- 23.25 Film: Il fiume della paura (triler, '94, i. K. Bacon, M. Streep) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Show: Cuochi e fiam-me 15.50 Serija: Il commissario Maigret 17.50 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, Ange Gardien 0.50 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 19.05 Incontri sul tram 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie Oliver sfida l'Europa 15.05 18.45 Serija: Il cuoco vagabondo 16.10 Serija: L'arc-heologo vagabondo 16.45 Serija: Il cerca-tore dei venti 20.00 Serija: Bourdain - Sen-za prenotazione 21.00 Film: Almanya - La mia famiglia va in Germania 22.50 Nad.: The Paradise 23.50 Nad.: Ragione e sentimento _CIELO_ 12.45 Hell's Kitchen 14.3015.30 MasterChef Australia 15.15 Novice 16.3018.15 Fra-telli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Serija: Cucine da incubo _DMAX_ 11.40 Property Wars 12.3518.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 I maghi delle auto 21.10 Megatraslochi 22.00 Io e i miei parassiti 22.50 1000 modi per morire 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.15 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Dok. film: Anže 17.25 Slovenski magazin 17.50 Dok. serija: Village folk 18.00 Razred zase 18.25 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.55 17.50 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.25 Biatlon: SP, sprint (ž), prenos 12.55 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.25 Biatlon: SP, sprint (m), prenos 15.55 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 17.00 Nogomet: vrhunci evropske lige 18.55 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 20.00 Dok. odd.: Potopljene rimske ladje 20.50 Nan.: Zavod za zaposlovanje 21.15 Nad.: Broadchurch 22.05 Film: V ringu z Alijem (Facing Ali) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Veselje je... 15.30 Film: Nepremagljivi zakrinkani jezdec 17.00 Dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ugriznimo znanost 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 23.05 Dok. odd. 21.40 23.35 Avtomobilizem 22.15 Arhivski posnetki 23.50 Kino premiere _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.3013.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.2014.50 Queen La-tifah Show 9.1010.20, 11.35, 12.45 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.50 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Kosti 17.00 18.55, 21.35 Novice in vreme 20.00 Film: Božič na kvadrat 22.05 Film: Palača z rešetkami 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 6.50 Risanke 8.20 12.45 Serija: Zakladi s podstrešja 9.10 18.55 Serija: Alarm za Ko- r Petek, 12. decembra Slovenija 2, ob 22.05 VREDNO OGLEDA Facing AH Kanada, ZDA 2009 Režija: Pete McCormack Dokumentarni film O Muhammedu Aliju tokrat s pomočjo dokumentarnega filma, v katerem seveda nastopa tudi sam Ali. Trikratni svetovni boksarski prvak, ki je v težki kategoriji premagal vse vrhunske borce zlate dobe boksa in postal simbol športa 20. stoletja. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Ali bil veliko več kot šampijon: bil je prava legenda in simbol afroameriškega prebivalstva. Na vrhuncu profesionalne kariere si je prislužil prepoved boksanja, ker se ni hotel boriti v Vietnamu. Ko pa je ameriško vrhovno sodišče odločilo v njegovo korist, je Ali izgubil svoja najboljša leta. Dokumentarni film prepusti besedo Alijevim tekmecem in predvsem poražencem, se pravi tistim nasprotnikom, ki jih je on premagal. bro 11 10.05 13.55 Nad.: Detektiv na Floridi 20.55 12.30, 13.40 Tv prodaja 11.10 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.45 Film: Izposojena srca 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Vanj po denarju 21.45 Film: Za sovražnikovo črto 2 23.35 Film: Šerifova pravica PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.00 Nan.: Prijatelji 11.45 Nan.: Chuck 12.45 Nad.: Su-lejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.35 20.00, 23.30 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Morilka v bližini (triler) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.00 Nan.: Predor 22.35 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 24. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PETEK, 12. DECEMBRA, OB 17.00 / TRAVNIK Odprtje Božične vasi Koncerti, animacija in prireditve v oživljenem mestnem jedru Nove poti - Le Nuove Vie SsjpA 31. DECEMBRA, S PRIČETKOM OB 18.30 / TRAVNIK Silvestrovanje na prostem Stojnice s ponudbo kulinaričnih dobrot in vin, glasbena animacija in ognjemet www. facebook. com/DicembreGoriziano 2014 Goriški december VRaštelu bodo svoja vrata odprle nekdanje trgovine s ponudbo gurmanskih dobrot www.comune.gorizia.it OBČINA GORICA LetfsGo! reci8ne autonoma r[WM Fondazione d_j m confcommircio Oglaševanje je krito s finančno podporo, dodeljeno na osnovi DZ št. 38/2001