Nerednosii in krivice v voiski. Pri parlamentarru razpravi o proračunu za vojno nu- .aistrstvo je nastopil v imenu Jugoslovanskega kluba po- sianec Andrej B e d j a n i č, ki je aajprvo ugotovil, da našajo izdatki za vojsko nad 20 odstotkov celokupnih državnih izdatkov. Letošnji proračun vojnega ministrstva imaša 1 milijarrjo 945 milijonov dinarjev, kar predstavlja v predvojaem denarju svoto od 100 milijonov dinarjev. — Potem govornik takole obravnava nezdrave in krivič- ne razmere v vojski: Krivično postopanje z rekruti. Jako nezgodno in aeprimerno je urejea čas za pozivanje rekrutov na odsluženje kadrovskega roka. Kljub vsem kritikam, katere so neštetokrat padle od naše strani, se še vedno pozivajo rekruti na odsluženje kadrovskega roka v času, ki je najrnanj primeren. Kličejo se po eimi, v najhujšem mrazu in se še vedno prevažajo kakor livina, nagneteni v živinskih, nezakurjenih vpzovih. Fant gre od doina čil in zdrav, tcda že v prvih urah svojega vojaškega življenja si marsikateri r.akoplje bolezen, ki jo potem čuti in ki ga muči skozi celo njegovo življenje. Vse kritike pa je tudi vredna nesorazmerna razdelitev na poedine polke. Rekruti se uvrščajo v posamezne polke, toda ko pridejo tja, ti polki na žalost nirnajo ne obleke in tudi ne mesta, kamor bi jih spravili, in tako se ^godi, da so vojaki naravnost natrpani v posameznih spbah in morajo po trije in štirje ležati v eni postelji, seve-do brez potrebne odeje in pokrivala. Posledica vsega tega je, da se fantje prehladijo, si nakopljejo bolezni, da hirajo in se aa žalost čestokrat pripetijo tudi smrtni sluEaji. Tako propadajo mladi ljudje, cvet našega naroda, vsled nepremišljenega in škandaloznega ravnanja z naBinvi fanti s strani vojaške uprave. Tukaj bi omenil še tudi to, kar se dogaja posebno ¦edaj, ko prihajajo rekruti'na do~luženje kadrovskega roka, da se morajo po več tednov vežbati v svoji civilni obleki, ne da bi za to dobili kako odškodnino. Če nknajo drvvolj obleke. zakaj jih potem kličejo? K temu pa še slaibo ravnanje! Mi srrvo že večkret povdarjali, da se z rekruti ne sme tako slabo postopati, kakor se tu na žalpst dogaja z našimi fanti. Vsi ljudje niso enako nadarjc ni in enako razumni. S temi ubogimi reveži se pa postopa skrajno slabo in se jih šikanira na v«e mogoče načine. Kaznuje se jih in se jim preklinja »Svabsko mater« samo radi tega, ker sp Slovenci ali preCani sploh. Često padajo tako ostudne psovke, da se jih sramujem tu navajati. Padajo psovke ne sanio s strani podoficirjev, anvpak kakor čuJMno, tudi s strani višjih oficirjev. To se je v naši vojski takp ukoreninilo, postalo je to neka vsakdanja stvar, kakor da bi bilo to predpisano v vpjaških predprsih. Na ta način se vojakom ne vceplja ljubezen dp domovine. Kar se tiče vojaških dopustov, vlada pri maogih vojaških oblasteh velika pristranost in nepravilaost, čeprav sedanji vojni zakon predpisuje, da imajo vsi vojaki, posebno pa kmetski sinovi, pravico do žetvenih dopustov, oziroma do dopustov za poljska dela, in moramo mi poslanci večkrat posegati vmes, da pridejo vojaki do svojih pravic, katere jim jainči novi vojni zakon. Kakor v vsaki armadi, tako imajo tudi pri nas oficirji pravico do poslužitelja, ali kakor pravite vi Srbi: posilnega. Največji škaadal je pa to, da se vojaki uporabljajo za navadna domača dela, de npsijo nabasane košare s trga, ceprav je sedanji vop\i minister izdal strogo naredbo, da se vpjaki za taka dela ne smejo uporabljati. Sam sem imel priliko videti, da so morali vojaki nositi celo otroke oficirjev. Često smo že povdarjali in zahtevali, da bi vojaki odslužili svoj kadrovski rok v svoji ožji domovin:. Toda vse te naše želje in zahteve so bile večno samo bob ob steno. Naše fante še vedno pošUjajo v južne kraje Srbije in v Macedonijo, kjer ne morejo prenašati podnebja, kjer so izrpčeni vsem prirodnim neprililcam in nezgodam in kjer si nakoplje|o vsakp%TStne bolezni, pred vsem malarijo. Našim fantom je v slučaju smrti ali kake druge nesreče, ki se pripeti dpma, popolnoma nemogoče, da bi prišli domov, ker so prevozni stroški tako veliki, da jih naši fantje, k večinoma niso premožni, rvikakor ne morejo zmagati. Tudi kar se tiie dušebrižništva, se godiio našemu vojaštvu velike krivice. Vidimo, da v mnogih in velikih garnizijah ni ncbenega katoliškega duhovnika in naši fantje so v slučaju bolezni ali celo v slučaju smrti hvez duhovne tolažbe in pom>či. 2500 vojakov nima nobenege duhpvnika. Zakaj sj Slovenci razdeljujejo po raznih polkihf Zakaj ne snizijp škupno, kakor je bilo to v Avstriji? Velika krivica se godi tudi vojakom, ki brez lastne krivde izgubijo ali sp jim ppkradeni kaki erarični predmeti. Neki VSros Vendl iz občine Kot v Prekmurju je dobil dne 20. 2. t. 1. potom občinskega urada abvestilo, da irtva za svojega sina, ki služi v Krivi Palar.ki, plačati 1974 dinarjev za en kožni pas, en nahrbtnik in nož z nožnico, katere stvari so mu bile ukradene brez njegove krivde. Te stvari torej velfajo skoraj tpliko, kakor ena krava. Baje postoje neki vojni predpisi, da mora vsak vojak plačati za upropaščene ali izgubljene stvari desetkratno vredr.ost. Tako mora n. pr. vojak, če izgubi 1 patrono, plačati zanjo 5 dinarjev. Oče bi moral po takem računu prodati polovico svojega bornega premoženja, da plača omenjeno svoto. Vojakom pa kradejo civilno obleko, ker v kasarnah ni varae shraimbe. Vojaku so bile ukradene vojaške reči brez njegove krivde in mora plačati škodo in sicer še celo desetkratno. Za civilno obleko, ki mu je bila ukradena po krivdi komandanta, pa ne dobi nobene odškodnine. Kar se tiče oprostitve vojnih obveznikov od vojaške služfoe, je ta istotako pod vsako kritiko. Vo|ni pbvezniki, katerim so po zakonu dane vse mogočaosti, da bi mogli in morali biti oproščeni službe v vojski kot edini branilci, se kljub vsem utemeljenim prošnjam pozivljajo na odsluženje roka. Tako postopanje od strani vojaške oblasti vabuja v narodu cgorčenost, posebno še v obmejnih krajih naše države. Šikaniranje občinske oblasti. Vojni zakon predpisuje n. pr., da mora občinski predstojnik in poltivica abčinskih odbprnikov spremljati rekrute k naboru. Iz iriojega kraja m\ je znaa sluča^ kjer je bil v celi občini en sam rekrut in tega rekruta je moralo spremljati k naboru 5 odbornikov. Mogoče je to dobro za kiaje v Macedoniji, toda mi Slpvenci smp kulturen narod. Pri nas je bila prej navada, da je spremljal rekrute, ki so šli na nabor, samo občinski predstojnik. Pri nas ljudje dobro vedo, da morajo zadostiti svoji državJjanski dolžnosti in se |i tudi radi ods&ovejo. Med Slovenci ni niti enega odstotka, ki se ne bi odzvali, kadar jih država zove. Po nepotrehnem se torej šikanirajo občinski predstojniki, oškodovane so pa tudi občine, ki morajo plačati prevozne stroške. Uničevanjc vojnega materijala. Minulo je že polnih pet let, odkar so prenehali gronveti topovi, a v tem dolgem času se še. nihče ni spomnil, da bi uvedel akcjo «a zbiranje vojnega materijala, ki še danes propada po gorah in dolinah juzne Srbije. Železo ima danes prece^no vrednost, še dražja pa je pločevina in bodeča žica, in tega materijala leži navzdolž cele južne meje kar na stotine vagonov in država nima od tega nobenega dobička. Baker in medovina sfa danes redka dregocenost v naši državi in ju je za drag denar težko nebaviti, po južnih brdih pa ležijo razmetani celi vagoni puškinih patrom. Od Djevdjelije pa do Bitolja so §e danes po-suta brda z raznimi kovinami, ki &o vredlne milijone dinarjev. Če bi se to blago zbralo in vnovčilo, bi se s tem znatno povzdighilo ekonomsko moč naše države. Vojni materijal pa ni samo raztepen po hribih in dolinah, ampak se še danes nahajajo v teh krajih podremeljska skladišča. Lansko leto so odkrili na brdu blizu mesta Djerdjeiije vojno skladišče pod zemljo, ki je vseboralo okrog 40 vagonov vojaških krušnih torb. Istotam so odkrili skladišče, ki ]e vsebovalo 5000 novih sedeL Sedla seveda niso prišla v roke erarju, ampnk so izginila na tajinstven način kar preko noči in nikdo od vojnih oblasti ni vprašol, kam so šle te stvari in s kom so šle. Vojaške oblasti niso gtede vojnega materijala samo zanemarile zbiranja, ampak so potom naredb olajšale raznim tihotapcem posel, da so s tihotapljenjem tega materijala obogateli. Grška meja, ki je oddaljena od Djevdjeiije komej par sto metrov, je kot nalašč ustvarjena za tihotapstvo. Naša država je namreč prepovedala vsak izvoz vojnega materijala v tuje države, na drugi strani je pa obIjubila nabiračem vojnega materijala tako nizko nagrado, da noben človek ni hotel prevzeti tega posla v korist erarju. Grčija in Italija plačujeta po posrednikih ta naš vojni materijal zelo drago in tihotapstvo je v polnem cvetu. Naše vojne oblasti propadanje vojnega materijala mirno gledajo in se še nekako dfvijo, ker se bogatijo ž njim nepoklicani mesto erarja. Vojni materijal pa propada tudi tukaj v Beogradu. Avto-kader ima več tisoč krasnih avtomobilov, tovornih in luksuEnih. Ti dragoceni predmeti stojijo na prostem in so izpotstavljeni vsem elementarnim nezgodam in vremenskim izpremenVbam. Bilo bi dobro, da bi vojaške oblasti sknbele za to, da se te dragocene stvari spravijo v kake renuze, kakor jih imamo pri nas v Sloveniji. Zakaj tega dragocenega materijala ne spravite v Ljubljano? Tam imamo krasne prostore in bi ga lahko spravili pod streho. Ali morda nimata zaupanja do nas Slovencev? Isto je s pneumatiko in bencincm. Tudi te dragoc-ene stvari ležijo no prostefn. Krivično postopanje s slovtenskimi oEicirji. Iz vojske je potnetano veliko število oficirjev Slovencev in Hrvatov, mladih in dobrib strokovnjakov, ki bi bili sposobni še dosti storiti za blagor domovine. Bili so slučaji, da so se oficirji pritožili profi redukciji, pa se jim je t vojnem ministrstvu kratkomalo namignilo, dn je sedaj prišel čas, da se »ibivše« izbari. Jasno je, da vojni minieter ne bi tako postopal, če ne bi to odgovarjalo ememicam sedanjega radikalnega režima. Kaka je ta svrha? Pripraviti se hočejo nn vojaško diktaturo. Toda po mnenju radikalov bi mogla biti naša vojska le tedaj trdna opor* dilrtature, ost€r bič radikalne vlade, če je očižčena vseb «»umljivih in nczanesljivih elementov.« Ti sumljivi el«n«nti so seveda samo med Slovenci in Hrvati, kar dovolj jasno dokazuje, da so tu drugi vsroki merodajni. Saj smo videli, da so tudi med Srbi taki, ki so zt««*o sluiili Avatriji, a ti vojni upravi niso nezanesIjhfl. Naša vojaka bi morakt biti narodna in bi morala stati nad vsemi strankami. Že dejstvo samo, da obstoja v naši -annadi »bela« in »erno roka«, je jasen doka«, da je jedro naše vojeke nezdravo. Kam to dovede, če začnejo oficireke mate posefati v politiko, nam je živ dokaz usoda sosedne Grčije. Nalogo vseh poslancev brez razlike na strankarsfco pripadnost, katerim leži na srcu blagor naše domovine, bi morala biti, da v kali udušijo kaj takega. Mogel bi navesti par slučajev, da so bili nekateri oficirji, posebivo z Slovenije, dobri narodnjaki, reducirani samo vsled spletk svojih predstojnikov. Tako n. pr. je bil kriv, kakor tso to noši sloventki listi večkrat pisali, redukcije žandarmeri)»kih oficirjev komandant žandarmerijske brigade polkovnik Dragič. Ta gospod obrača svoj plašč vedno po vetru. Za ča«a Avstrije se je zval Oskar Huber in je bil seveda navdušen avstrijakant-pangerman. Po preobratu ei je pa znal pomagati ;n je iz Oskarja Huber postal Dragoslav Dragič. Zadovoljiti je treba načelu ustave, po kateri so vsi državljani enakopravni gledt; nameščenja v državni službi. Mislim, da je to treba vpoštevati tudi pri oddajanju vojaških slutib. Ne vem sic«- natančno, toda zdi se mi, da imamo pri nas 155 generalov. To je že cel regiment, a med njiimi nimamo niti enega Slovenca ali Hrvata. Ali morda to ni narodna vojsk«, ali to ni vojska Srbov, Hrvatov in Slovffnc«v? Aii naj torej samo Srbi užtvajo tukaj prvenstvo in se postavljajo na visoka nvesta, Slovenci in iHrvatje naj p« bodo rhogoče samo redovi in kaplari! Drugi bi komandirali, mi naj bi pa samo posliišali. Zaključek. H koncu svojega govora izjavljam, da smo Slcvenci pacifisti, in z ozirom na noše sedanje prijateljske razmere z Italijo snvo pač upravičeni zahtevati, da se zmanjša sštevilo stalne vojSke, kar bi seveda jako olajšalo naš proračun. Sploh pa moram pri tej priliki naglašati naše načelno stališče, da se naj medtiarodni spori rešujejo pred mednorodnitm svetom, naj se ta zove Zveza narodov erli kaVo dmgače in da je treba delati na razorožitev vseh evropskih narodov in ne samo nekaterih.