ZVONČEK List s podobami za mladino Ceto 35 OKtober 1933 Šiev. 1-2 Ilica Va š/etova . Začarani polželc a>raiwca) i Dve sestrici, zlatolaska Aja in čn Jutri pridemo spet v gozd, pa ti vn nulica Hajka, sta šli z mamico na nem hišico.« izprehod. Kar ugleda Hajka pod Drugega dne je sivi polžek čakal grmom lepo polževo hišico. jn čakal a// dMice n( Wq od nikoi »Joj! Polžek je izgubil hišico. der. Nad gozdom so se zbrali temni Domov jo vzamem, pa se bova U oblaki, sonce se je skrilo. Iz oblakov , grali z njo,« je vzkliknila Hajka, pcv se je Usul dež in lilo je ves dan in brala hišico in jo odnesla domov. vso noč. Polžka je zeblo, da se je Drugega dne sta šli sestrici z ma' ves tresel. Še je čakal nekaj dni. mico zopet skozi gozd. Zlatolaska Zopet je sijalo sonce, a zlatolasa Aja opazi golega polža, ki je lezel deklica ni prišla, pozabila je na v breg. Ves siv je bil, le po glavi je svojo obljubo. imel rumeno liso. Tedaj je sivi polžek poslal muho »Mamica, kam gre polžek?« je k sosedam naokrog. Muha je sklu vprašala Aja. cala vse polže na zborovanje. »Domov.« Na večej.t kQ SQ že vsi ljudje odm »Kje pa je doma?« v mesto, je gozd čudno oživel. Od »V majčkeni, majčkeni hišici. Ali vseh strani so lezli polžki proti brc si pozabila, da jo je včeraj Hajka gu. Ko so prilezli na vrh hriba, jih vzela s seboj?« je že pričakoval njihov poglavar »Oj, ubogi polžek! Zdaj bo pa — sivi polžek. moker, če bo deževalo.« Zdajci je pokukal mesec izza hrb Aja je stopila k polžku in mu de- ba in posijal na polžji zbor. Ja'a" In glej! Vsi polžki so se izpreme- »Polžek, veš, sva ti medve vzeli nili v lepe gospode, v najlepšega pa hišico. A prinesem ti jo nazaj, da sivi polžek. Imel je obleko iz sivega ne bo deževalo na ie. Tu počakaj! žameta in sive svile, na glavi pa zla^ 1 to krono. Vsi drugi so se mu klanjali Toda — jojt Listje se razmakne, — bil je njihov kralj. Ajine nožice se uderejo — jama ni In mladi kralj je stopil na vzvišen imela ial Ni bila ^avadna jama, bU prostov in nagovoril blesteči zbor la Je IuknJa skozi ^mljo. dvorjanov: Aja še vidi, kako ji pokima go> »Moji zvesii dvorjani! Le od pr> bica, kako se ji reži sfar naguban vega luninega svita do prvega pe* obraz pod rdečim klobučkom, po; telinjega klica nam je dovoljena iem ne vidi ničesar več. Tema jo človeška postava. Sklical sem vas na objame, globlje in globlje se po- posvet. Dve deklici, Aja in Hajka, greza. sta mi storili veliko krivico. Hajka 2e čuti toploto, ki prihaja od sre> mi je vzela hišico in jo odnesla da= dine zemlje. Vedno hujša vročina jo leč v mesto, kamor polžki ne mo> obdaja. Zdajci začuti tolikšno vro= remo za njo. Aja pa mi je obljubila, činOt da jo zapeče po vsem telesu. da vrne hišico, a obljube ni držala. Oozdeva se ji, da drči skozi ogenj. Kaj naj storim?« Od bolečine zakriči: lz zbora se je dvignil najstarejši »Mamica! O, mamica!« dvorjan in svetoval: A mamica je ne sliši. »Kadar pride katera izmed njiju zopet v gozd, jo ujamemo in se DalJe in dalJe drči AJa skozi zem' osvetimo nad njo.« lJ° kakor blisk. Ze ponehava vro> n ,. ™ , . čina. Ubogo Ajo objame prijeten »Prav imas! Tako napravimo!« so md Nek s& .. Mwrff no, kriknih dvorjani. . . ,».••_.- ,¦ gami in — zdajci pndrci na zemelj* Kralj je prikimal. sko površje. Silen veter — prepih Ker zapoje petelin v dolini, se vsi skozi zemljo — jo vrže iz luknje zopet spremene v polže in se raz* daleč na veliko trato. idejo po gozdu ter zlezejo vsak v Vsa omamljena obleži Aja v travL svojo hišico; le sivi polžek je preze* Naposled odpre oči in se začudL bal vso noč in proti jutru je dežet valo nanj, da je bil ves moker. N°č J° obdaja. Zvezdice se blešče _ , , , ria nebu. Luna sveti. Popoldne pa je bilo lepo vreme in Aja in Hajka sta šli zopet z mamico Na koncu trate ugleda Aja veliko na izprehod. V gozdu sta deklici na: vodo. Valovi se leskečejo v luninetn birali želod z lepimi kapicami. V svitu. plitvi jami, kjer se je nabralo mno= »Morje!« vzklikne Aja. go listja in želoda, opazi Aja lepo n . . . . . ,., , ,. gobo z rdečim klobučkom. Poznala ]e mor^ sa{ }e Ma Poletl z mamico in sestnco ob njem. A ono »To/e pokažem mamici,« si misli morje je bno prijazno, polno belih in iztegne roko. jadrenic. Svetle hiše so stale na nje> A njena roka ne doseže gobe. Aja govi obali in lepi Ijudje so se izpre- j se hitro odloči in skoči v sredo jame hajali po obrežju. Tu pa je ugledala na mehko listje. drugačno morje: veliko in tiho se je 2. dvigalo in padalo. In nikjer žive glavarja, da si izbere eno izmed njih. duše. A glavarju ni bila nobena všeč, Nikjer? Ptav nobena. Ozre se na drugo stran trate in Zdajci prinesejo Ajo in jo posta* se prestraši... vijo predenj. Eden izmed divjakov Tam se dvigajo visoke palme, pod zakliče: njimi pa stoje čudne, šotorom po* »Dobri duh ti je poslal drugo dobne koče. Pred največjo kočo ženo!« gori velik ogenj in okrog njega ska; »Dobri duh ii jo je poslal!« so čejo napol nagi črni divjaki. zakričali divjaki. Aja je brž sklonila glavo, da bi Glavar se je nasmehnil, da so se se skrila v travo — mu v črnem obrazu zasvetili beli Eden izmed divjakov je ugledal zobje. Aja mu je ugajala. Divjaki med travo njene bleščeče zlate lase so veseli zaplesali okrog glavarjeve in že se je s krikom in vikom za: neveste — Aje. Potem so ji odkazali gnala proti njej vsa črna druhal. Po* prostor na stopnici pod glavarjevim grabili so jo in jo odnesli k ognju, prestolom in nadaljevali so pogreb; kjer jih je pričakoval glavar. Poleg ne svečanosti še tri dni in tri noči. glavarja je na visokem odru ležalo Aja je ves čas prejokala. Z grozo truplo glavarjeve žene. Divjaki so je opazila, da je na poti skozi zemljo baš obhajali pogrebne svečanosti. postala vsa črna, le lasje so osiali Mnogo črnih žen so pripeljali pred zlati. (Konec prihodnjič.) 3