■ ..
Danes na 5. strani:
Ključ do večje proizvodnosti
Četrtek, 12. novembra 1964 Št. 44, leto XXII.
DVAJSET PREGLEDANIH PODJETIJ IN PRAV TOLIKO PREDLOGOV ZA UPRAVNO KAZENSKI POSTOPEK
V OKVIRU
Šoferji in delovna razmerja
Nagrajevanje strokovnjakov je v sistemu nagrajevanja po delu najbolj zapostavljeno. V delovnih organizacijah so še izdelali sisteme nagrajevanja, ki zajemajo delavce v proizvodnji, nekje celo mojstre, toda pri strokovnjakih se nagrajevanje po delu v večini primerov zaustavi.
Ko so inšpektorji dela pregledali 20 delovnih organizacij cestnega prometa v Sloveniji, so ugotovili, da je tako delovni čas, kot počitek, nagrajevanje delavcev itd. neurejeno, da ustreznih pravilnikov ali nimajo ali pa so neusklajeni z veljavnimi predpisi in zakoni. Razmere v teh podjetjih kažejo na dokaj brezbrižen odnos samih delovnih organizacij do vseh teh vprašanj. Inšpekcija dela je zaradi grobih kršitev, ugotovljenih pri pregledih, predlagala tako rekoč vse odgovorne vodje v delovnih organizacijah in delovne organizacije cestnega prometa v upravno kazenski postopek.
V dvajsetih delovnih organizacijah cestnega prometa je bilo na dan pregleda zaposlenih 6552 delavcev, od tega 5106 moških, 913 žensk in 533 vajencev. Vseh uporabnih vozil je bilo 1642. Pri pregledu so inšpektorji ugotovili, da ima le 13 delovnih organizacij poseben pravilnik o delovnih razmerjih, od tega so bili le štirje usklajeni s prečiščenim besedilom zakona o delovnih razmerjih, ki je bilo objavljeno leta 1961! Sedem delovnih organizacij pa internega pravilnika o delovnih razmerjih sploh nima.
Zaradi takih pomanjkljivosti je tudi delovni čas voznikov -motornih vozil dokaj neurejen. Razen delovnih organizacij, ki imajo tudi mestni promet, ni nobena druga z internimi predpisi določila trajanje delovnega časa voznikov. Opravičujejo se,
da ni mogoče vnaprej določati delovnega časa, ker je njihova dejavnost odvisna od organizacij, za katere opravljajo usluge. Kakšen, oziroma kolikšen je delovni čas voznikov motornih vo* zil v medkrajevnem prometu zaradi nepopolne evidence v tovrstnih delovnih organizacijah ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Podjetja vodijo evidenco le na podlagi potnih nalogov, ki jih izpolnjujejo vozniki sami. Za delovno organizacijo evidenca delovnih ur nima uporabne vrednosti, ker jim je osnova za obračun osebnega dohodka le prevoženi tonski kilometer. Za obračun potnih stroškov pa skupna odsotnost od kraja bivanja.
Po podatkih potnih obračunov, ki so na voljo, je večina
voznikov motornih vozil lani
opravila od 300 do 400 delovnih ur na mesec. Povprečno 1404 vozniki so delali 400 do 500 ur na mesec (različno po posameznih mesecih, največ voznikov je vozilo tako v poletnih mesecih), nad 500 ur mesečno pa je lani vozilo skupaj 283 voznikov motornih vozil. Čeprav je v oprav ljenih urah zajeto poleg efektivnega dela tudi neefektivno delo, kažejo ti podatki na veliko preobremenjenost voznikov motornih vozil, obenem pa tudi na neodgovorno ravnanje vodilnih ljudii v delovnih organizacijah, ki s takimi obremenitvami ogrožajo varnost prometa. Da je temu tako, kažejo podatki prometnih nesreč v lanskem letu, pri katerih so bili vozniki teh dvajsetih delovnih organizacij udeleženi 1347-krat. 25 teh nesreč se je zgodilo v nadurnem delu. Pri teh nezgodah je bilo poškodovanih 43 voznikov, ki so zaradi zdravljenja izgubili 1059 delovnih dni.
V delovnih organizacijah cestnega prometa, razen v dveh, pravijo, da ni mogoče določiti, kaj je efektivno in kaj neefektivno delo šoferjev. Iz pravilnikov o delitvi osebnega dohodka pa bi se dalo zaključiti, da na splošno delovne organizacije priznavajo kot efektivno delo polno in prazno vožnjo, delo v garaži ter'nakladanje in razkladanje tovora. Ne priznavajo pa v efektivno delo čuvanja tovo-
R AZMIŠL J ANJ A O NERACIONALNEM ADMINISRATIVNEM DELU
Prihranki v administraciji,
ne samo v neposredni proizvodnji
V številnih podjetjih spoznavajo, da so edina stvarna pot napredka: zniževanje stroškov, povečanje produktivnosti in rentabilnosti. Pri tem mislijo v pretežni meri na neposredno proizvodnjo, ne pa tudi na izboljšanja v tehnično administrativnih službah. Nekateri zavodi pomagajo delovnim organizacijam pri uvedbi smotrnejšega organizacijskega sistema, ki pa v več primerih pomeni samo »lažjo« razdelitev dela v upravnih službah, manj pa njeno racionalizacijo in boljši vpliv
na proizvodne rezultate.
Iz družbenih pobud, da ni razlik med delavci in uslužbenci, je naša statistika prenehala spremljati gibanje zaposlenih v navedenih kategorijah. Zato tudi za letošnje leto nimamo na razpolago nobenih primerjalnih podatkov. Za lansko leto lahko ugotovimo, da smo v Sloveniji zaposlili 6,3 °/o novih administ-rativno-tehničnih moči in 5,1 °/o delavcev. Za letos pa vemo le to,; da je na Zavodih za zaposlovanje pripravljenih 2181 delovnih mest za administrativno-tehnično osebje in 12.427 za delavce. Torej iščemo sorazmerno več »uslužbencev« kot delavcev.
Ce bi šip pri tem v pretežni meri za strokovno tehnični kader, ki ga našim podjetjem primanjkuje, potem bi bila ta tendenca vzpodbudna. Toda lahko smo resno zaskrbljeni, da gre bolj le za administrativni kader; ali še več, če niso v tem številu zajeti -predvsem »novi kadri« samo z osnovnošolsko izobrazbo.
Razumljivo je, da bo z bodočim tehničnim razvojem, z modernizacijo raslo razmerje med neposrednimi proizvajalci in administrativno tehničnim osebjem v korist slednjih. Nevarnost pa je. da če moderniziramo proizvodnjo, uvajamo nove izboljšave, nagrajujemo po
delu, proizvodnih uspehih, puščamo pri tem vnemar administracijo. Nevzpodbudno je, če v industriji postopoma uvajamo polavtomatske stroje; v administraciji pa so še zmerom glavno delovno orodje: svinčnik, pisalni stroj, enostaven ra-čuski stroj ...
V Združenih državah je na primer elektronika prodrla in začela svojo pot v administraciji. Pri nas hodimo zaenkrat obratno pot.
Ob tem se moramo nujno vprašati, zakaj?
Verjetno bi lahko poiskali vzrok v pojmovanju sistema dohodka. — Ce je za nas zanimiva samo neposredna proizvodnja, če samo v njej iščemo in uveljavljamo nekatera merila nagrajevanja, potem Je. razumljivo, da ostala področja, ki so tudi strošek, zapostavljamo. Pri nas je še zelo razvita mentaliteta, da imamo proizvodne in neproizvodne ekonomske enote, produktivne in režijske grupe. V proizvodnih, produktivnih enotah, uvajamo akorde, normative, skupinsko norme itd., medtem ko za »neproizvodne« obračunavamo dohodek po tarifni postavki, po analitski oceni delovnega mesta, ali celo samo po dogovoru.
Pri tem ne gre za neko for-
malno dlakocepstvo, kako neko stvar poimenujemo, temveč za bistvena pojmovanja, ki pogojujejo sistem nagrajevanja, delitve, ki tako tudi obračajo pogled od vseh problemov rentabilnosti samo na nekatere.
V	delovnih organizacijah so že začeli izračunavati, koliko sredstev lahko razdelijo na osebne dohodke, koliko na sklade. Računajo, kolikšen odstotek morejo predstavljati materialni stroški in kolikšen osebni. Računajo še marsikaj, toda v večini primerov pozabljajo izračunati, koliko jih sme in koliko naj jih stane administra-tivno-upravno vodstvo. Zaradi takšne prakse pojmovanj tudi v teh ekonomskih enotah ne delijo dohodka po delu, nimajo svoje sume Stroškov kot v proizvodnih enotah. Zato tudi znotraj delovnih enot ni interesa po zmanjševanju, racionalizaciji, saj ti proizvajalci vedo in čutijo, da so samo strošek v proizvodnji, da so jim dohodki dodeljeni in da bi s kakršno koli racionalizacijo ne izboljšali svojega materialnega položaja, temveč bi si nakopali samo še več dela. Zato tudi opazne tendence po povečanem številu zaposlenih.
V	nekaterih delovnih orga-
nizacijah smo že lahko opazili razveseljivo novost, da so povečali proizvodnjo ob enakem številu zaposlenih. To pa povsod tam, kjer so korenito posegli v proizvodni proces, kjer so začeli uveljavljati nagrajevanje po delu. Cas bi že bil, da bi od redkih vzpodbudnih primerov v nekaterih' administrativno upravnih vodstvih, kjer opravijo la vodstva več dela z istim številom zaposlenih, prešli na širše gibanje, katero bi prav 1ako kot rezultati v neposredni proizvodnji, pomagalo izboljševati življenjski standard vseh zaposlenih.	-vit
ra, pripravljenost, stojnine. vzdrževanje motornih vozil in podobno.
Kot se v delovnih organizacijah cestnega prometa ne držijo z zakonom predpisanega delovnega časa za šoferje, tako se tudi po večini ne držijo predpisov o počitku. Po določilih 210. člena ZDR (zakona o delovnih razmerjih) imajo vozniki po vsaki peti uri vožnje pravico do polurnega počitka. Le malo pa je delovnih organizacij, ki bi se tega določila v resnici držale. To opravičujejo s tem, da gre v mestnem prometu za specifičnost im da mora teči promet neprekinjeno. V medkrajevnem prometu pa odstopanje od teh določil opravičujejo s tem, da bi bilo neumestno na ta račun podaljšati skupno trajanje vožnje na posameznih relagijah.
Tudi določila po 211. členu ZDR, po katerem imajo delavci med enim in drugim koledarskim dnevom pravico do dvanajsturnega nepretrganega počitka, se v delovnih organizacijah cestnega prometa ne držijo. Pravijo, da šoferjem v medkrajevnem prometu, prav tako pa tudi v mestnem prometu, tega počitka ni mogoče dati, ker je voznikov premalo, ker je veliko nadomestnih in izrednih voženj.
1 Prav taki so izgovori, kar zadeva tedenski počitek, ki pripada voznikom motornih vozil po določilih 212. in 214. člena ZDR. Tedenski počitek nepretrgoma 32 ur ni zagotovljen zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki imajo premalo delavcev-vozni-kov. Čudno pa je, da prav v teh delovnih organizacijah ni nikakršnih prizadevanj, da bi povečali število voznikov.
Dokaj neurejen je tudi letni dopust v delovnih organizacijah cestnega prometa. Lani so ga vozniki motornih vozil izkoristili takole: enkratno ga je izkoristilo 554 voznikov, na dva dela ga je delilo 615 voznikov, na več delov ga je drobilo 709 voznikov, medtem ko deloma ni izkoristilo letnega dopusta 186 voznikov, v celoti pa ne 37 voznikov.
Osebni dohodek obračunavajo voznikom in sprevodnikom v delovnih organizacijah cestnega prometa zelo različno. V 15 delovnih organizacijah plačujejo delo po času, ko vozniki delajo v delavnicah na popravilu voz, v primerih čakanja, na lokalnih vožnjah, ali kadar opravljajo delo, ki se ne da normirati. Največkrat obračunavajo osebni dohodek po prevoženih tonskih kilometrih, in sicer v osmih delovnih organizacijah, in po vseh prevoženih kilometrih v osmih (Nadalj. na 2. strani)
Toda ob teh nespodbudnih primerih je nekaj delovnih organizacij že spoznalo, da je treba tudi strokovnjake z dohodki čimbolj tesno vezati na porast produktivnosti, poslovnega uspeha, delovne enote ali področja dela, na katerega oni odločilno vplivajo. Ker položaj ni rožnat, bi pričakovali, da bodo vsaj ti, ki so te slabosti že opazili in jih začeli odpravljati, posredovali svoje izkušnje tudi drugim delovnim organizacijam in jim tako pomagali izgrajevati celovitejši sistem nagrajevanja. Namesto te pomoči na prošnje, da bi posredovali svoja načela in sisteme nagrajevanja strokovnjakov, so nekatera podjetja odgovorila, da tega ne morejo posredovati drugim, ker bi izdali — poslovno tajno.
Poslovna tajna je že v svoji osnovi in tendenci, ki se prenekateri avtor teh načel se teh slabosti močno zaveda. Prav gotovo nekaj, kar bo čas in družbeni razvoj slej ko prej prerasel. Ce je osnovni cilj socialistične družbene skupnosti,'da napredujemo kot celota, da v njej posameznik najde svoj položaj in možnosti vsestranskega razvoja svoje osebnosti, potem preveliko skrivanje uspehov po-
Strokovnjaki
in poslovna tajna
meni odtegovanje izkušenj, izsledkov, rezultatov, ki so iz tega nastali, drugim č^nom socialistične skupnosti.
Vsekakor drži, da nekatera podjetja dajejo več v razvoj tehnologije, organizacije dela, da z bolj ali manj uspelimi znanstvenimi metodami izboljšujejo svojo proizvodnjo in v to vlagajo del svojih sredstev. Ce bi lahko vsakdo takoj prišel, zlasti do tehničnih izsledkov, bi to pomenilo, da so nekateri obsojeni na to, da bodo del sredstev trošili v raziskave, drugi pa bi se lahko brez stroškov z rezultati raziskav okoriščali.
To je eden izmed najbolj tehtnih vidikov zadrževanja poslovne tajne. Toda tudi ob tem se porajajo nekatera vprašanja: ali niso naša podjetja zainteresirana, da s čim boljšo tehnologijo proizvajajo za trg. To bi pomenilo korist za potrošnika na notranjem trgu, pomenilo bi tudi uspešnejše vključevanje v mednarodni trg, ali ne bi bilo boljše, da se tu povezujejo kot pa skrivajo za svojimi plotovi!
Toda, če pustimo ob strani poslovno tajno, potem nikakor ne moremo pristati na to, da bi ne obsojali tistih delovnih organizacij, ki svoje rezultate in izkušnje pri sistemu nagrajevanja strokovnjakov, skrivajo pod geslom poslovne tajne pred drugimi delovnimi organizacijami. Smatramo, da ni primerno, da bi tehnologija dela, zlasti organizacija dela, vpliv strokovnjaka na proizvodnjo, tako postalo nekaj, do česar bi proizvajalci naše skupnosti ne mogli imeti vpogleda.
Morda nimamo prav, toda vsiljuje se prepričanje, da se v teh delovnih organizacijah tudi boje, da bi se. pri sistemu nagrajevanja strokovnjakov,'razkrile tudi številne pomanjkljivosti, ki pa jih podjetja ne zaradi poslovne tajne, temveč zaradi ugleda vodstva, ne želijo posredovati drugim.
Zavedamo se tudi trenutnih težav pri iskanju meril za nagrajevanje strokovnjakov. Tudi ta še niso izdelana in prenekateri avtor teh načel se te slabosti močno zaveda.
In prav zato, ker so te izkušnje izredno važne za nadaljnji porast produktitmosti in življenjske ravni proizvajalcev, je ravno na tem področju potrebno izmenjavati čim več izkušenj, tako dobrih kot tudi slabih, da bomo naposled uspeli izgraditi tudi uspelejše sisteme nagrajevanja strokovnjakov.	y_ T.

Aktualna dilema: KAŽIPOT - ALI OBVEZNA SMER?
— Dovolite, jaz se na te stvari bolj spoznam — pri obvezni smeri nič ne govorimo o samostojnosti pa o samoupravljanju, samoodgovornosti, samoiniciativi in podobnih stvareh za civiliste!	,
Karikatura: MILAN MAVER
iBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBB»BBBBBBBBEBBBBBBB»BB»BBBnsBeBa«8iBBBBBBB
Šoferji
in delovna razmerja
(Nadaljevanje s 1. strani)
organizacijah. Nekatere delovne organizacije pa uporabljajo več načinov, tako da so plačani vozniki po relaciji, sprevodniki pa po inkasu, oziroma finančni realizaciji.
Zaradi tega, ker v delovnih organizacijah pravijo, da je njihov sistem delovnega časa tak, da ni nadur, tudi nimajo evidence opravljenih nadur. Samo v osmih delovnih organizacijah plačujejo osebni dohodek, povečan za 50 °/o, za opravljeno delo na dan tedenskega počitka. Deset delovnih organizacij pa ne plačuje niti povečanega dohodka za 12,5% za nočno , delo.
Poseben problem je v delovnih organizacijah cestnega prometa prenočevanje voznikov motornih vozil. Najčešče prenočujejo v kabinah avtomobilov, ki jih parkirajo ob cestah ali na parkirnih prostorih. Od skupnega števila 1642 uporabnih vozil jih je le 340 opremljenih z ležišči, od teh pa je le 35 ogrevanih, kadar motor ni v pogonu, oziroma uporabnih za prenočevanje tudi pozimi. Delovne organizacije pomanjkljivosti pri prenočevanju voznikov niso opravičevale s pomanjkanjem sredstev, temveč so menile, da bi bilo treba po vsej državi urediti domove za prenočevanje šoferjev. Za graditev takih domov so pripravljeni tudi prispevati ustrezni delež. Po njihovem mnenju naj bi organizacijo gradnje prevzela Gospodarska zbornica.
Vendar pa dvomimo, da bi bila taka rešitev uspešna. Kajti vsekakor bi zgrajeni domovi z anuitetami za odplačevanje kreditov in pa stroški vzdrževanja padli na delovne organizacije. Vprašanje je tudi, če bi ti domovi bili polno izkoriščeni. V vseh delovnih organizacijah dobivajo delavci-vozniki motornih vozil povrnjene potne stroške v skladu z veljavnimi predpisi. Tako dobijo nadomestilo tudi za prenočevanje. Kljub temu pa vozniki raje prenočujejo v kabinah, čeprav njihovi zaslužki niso tako majhni, da bi morali zbirati prihranke na račun neustreznega prenočevanja.
Rešitev tega problema bi bila torej bolj uspešna, če bi se delovne organizacije cestnega prometa, ki že vnaprej vedo, na kateri relaciji bodo vozili njihovi delavci, domenile z že obstoječimi počitniškimi domovi in turističnimi objekti, da bi njihovi vozniki lahko zanesljivo prenočevali. Tak aranžma bi bilo treba utrditi z dogovori, ki bi obe stranki zavezovali za nemoteno poslovanje. Voznike motornih vozil pa bi prisilili, da bi se teh prenočišč posluževali na ta način. da bi na -podlagi računov za prenočevanje p-ri dnevnicah nočnine posebej obračunavali.
Razen tega bo treba s posebnim predpisom določiti delovni čas voznikov motornih vozil, seveda z upoštevanjem vseh specifičnosti. Tako bi morali ugotoviti tudi, kaj se lahko smatra za efektivno in kaj za neefektivno delo. ter s tem v zvezi korigirati nagrajevanje, plačevanje nadurnega in nočnega dela. Delovne organizacije pa bodo morale uskladiti svoje interne pravilnike z veljavnimi predpisi in zakoni. Zaradi kontrole izkoriščanja delovnega časa voznikov motornih vozil, naj bi leti obvezno vodili posebno potno knjižico (kakršno vodijo vlakovodje na železnici), v katero bi vpisovali čas, ki ga prebijejo za volanom, oziroma na vožnji, čas na čakanje tovora, čas za razkladanje. čas za vzdrževanje vozila itd. Taka evidenca bi koristno služila delovnim organizacijam, prav tako pa tudi nadzornim organom, ki bi lahko vedno ugotovili resnično obremenitev voznikov motornih vozil in bi na podlagi teh podatkov tudi ukrepali.
SPODBUDNI USPEHI V SPECIALIZIRANI PROIZVODNJI
NE SAMO PROIZVODNJA,
TEMVEČ TUDI ORGANIZACIJA DELA
m.


iiasllc	jiveičs
ra Slovenilo Izdala CZP Llud •ik^ oravlna v Llubliani Lis1 e -jstanovHen 20 novembru '942 nrelule orednišlct odbor liavnl In odeovnml urednik
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništvu m uprave Llubljana. Kopitarjeva ul 2 ooštni predal S13-V1. relefor uredništva 33-722 In 36-672 iprave 33-722 In 37-501 Rafur prt Narodni banki v Ljubljani St NB fiOO-ii '1-365 - Posamezni, številk« stane 20 11n	- Maro/1
nlna le1 Aetrtiptna oolletn> i00 In letna 1000 11n - Rokopl sov np vračamo - Poštnina Dla 'ana v eotovlni Tičk In kil S»1I ^7P	.r.Indeks oravlrfl.
rdnhllanp
Kaj je vodilo kolektiv »Industrije bombažnih izdelkov« iz Kranja, da je svojo proizvodnjo specializiral samo na dva izdelka: na gradlje in dekorativne tkanine?
Predvsem to, ker pred tremi, štirimi leti s proizvodnjo okoli 6 milijonov metrov najrazličnejših tkanin v jugoslovanskem pa tudi v slovenskem merilu niso dosti pomenili.
Zato v tovarni ne skrivajo zadovoljstva nad spodbudnimi uspehi, ki jih je prinesla specializacija, Če statistično primerjamo za deset let nazaj, so število zaposlenih povečali od 254 na 500, osebni dohodki so se povečali od 9437 na 50.000 dinarjev, izkoriščenost strojev se je dvignila od 56,92 na 92,62 odstotka, kvaliteto so izboljšali za več kot 35 odstotkov. Ali, pred desetimi leti so proizvajali
150.000	metrov gradijev, letos jih bodo proizvedli že okoli 7 milijonov metrov: Medtem ko pred desetimi leti niso izvozili niti za dolar, danes izvažajo že za 520.000 dolarjev in so načrt za letos že skoraj dosegli! Se bi lahko naštevali.
Toda direktor podjetja FRANC OMAN me je povabil, da si na kraju samem pogledava, kako poteka proizvodnja. Torej se je pogovor nadaljeval rried stroji-avtomati, ki so jih zamenjali s starimi.
»Kaj za avtomatski
vprašam. .
»Predvsem smo občutno dvignili produktivnost. Tkalka, ki je. prej v osmih urah izdelala 100 metrov blaga, ga stke zdaj, ko imamo proizvodnjo avtomatizirano, 500 metrov. In še ena
vas pomenijo novi tkalski stroji?« po-
prednost je v tem: pogoji za delo So se izboljšali, način pa poenostavil...«
Ko sem na posameznih strojih opazil napis: »Pazi na kvaliteto, izdelek je za izvoz!« sem ga povprašal, kaj to pomeni in kako stimulirajo kvalitetno delo?
»Kvaliteto stimuliramo od 1 do 10.000 dinarjev, ki jih dobi delavka poleg rednih osebnih dohodkov. Merila so naslednja: Če je'kvaliteta več kot 95 odstotna, potem dobi tudi več tisočakov, če pa je izpod te meje, potem je delavka prikrajšana lahko tudi za 10 tisočakov. To je zelo spodbudno, tako da dosegamo kvaliteto preko 98-od-stotno.«
»Slišal sem, da nimate niti enega inženirja?«
»Res je. Imamo samo 19 tehnikov. Toda ko smo prešli na specializirano proizvodnjo, smo mislili tudi na strokovnjake in tudi na specializirano organizacijo dela. Zato štipendiramo na tekstilni fakulteti 4, na strojni in ekonomski fakulteti po enega, na tekstilni srednji šoli 5 in na ekonomski srednji šoli 3 študente oziroma dijake. Štipendije niso nizke. Na srednjih šolah dobijo od 16 do 22.000 dinarjev, na visokih pa od 22 do 26.000 dinarjev. Če je kdo zelo prizadeven, mu primaknemo še kakšnega tisočaka, nekaterim nabavljamo tudi strokovno literaturo.«
»Omenili ste tudi soecializi-ran.o organizacijo dela?«
»Popolnoma nameravamo ločiti tehnologijo od vzdrževanja. Hočemo doseči to, da ne bo zastoj kakega stroja odvisen od vzdrževalcev, kot se je dogaja-
STANOVANJSKI PROBLEMI V NOVOMEŠKI OBČINI
Kako povečati prispevek?
Na enem zadnjih plenumov občinskega sindikalnega sveta v N!pyem mestu so se temeljito pogovorili o stanovanjski problematiki v občini. Trenutno bi potrebovali 1600 stanovanj.
Ker. še zmeraj nastajajo velike razlike med ponudbo in potrebami po stanovanjih, je gotovo eden bistvenih problemov ta, kako financirati gradnjo stanovanj? V Novem mestu težijo za tem, da bi zgradili kar največ stanovanj po čim nižji ceni, ob maksimalni denarni udeležbi zainteresiranih. Bila je že vrsta predlogov in idej o spremembah financiranja izgradnje stanovanj. Toda še zmeraj so ostali samo pri idejah.
Sprašujejo se, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi za stanovanja namenili več sredstev. Trenutno se ogrevajo za to, da bi se moral povečati prispevek v stanovanjski sklad, kar pa bi zmanjšalo čisti dohodek gospodarskih organizacij. Tak korak bi pomenil tudi večjo stopnjo družbene akumulacije, seveda če se ob tem ne bi spremeni] sistem ugotavljanja in delitve čistega dohodka.
Verjetno je prav v večjem čistem dohodku izhod za povečanje sredstev, namenjenih za I gradnjo stanovanj. Ob tem ne bi bilo prav nič potrebno spreminjati delitev dohodka, mar-i več samo izboljšati gospodarjenje. Na tak način bi lahko čisti dohodek povečali za okoli 10 odstotkov. To bi občini pomenilo okoli 1 milijardo dinarjev novih sredstev. Napovedovanje ni utopistično, marveč povsem dosegljivo.
V	novomeški občini so lani zgradili 134 novih stanovanj, za letos so planirali, da jih bodo zgradili še 150, vendar kaže, da bodo ta načrt prekoračili in zgradili 180 stanovanj. To je še vedno premalo, če upoštevamo, da bi takoj potrebovali 1600 stanovanj. Delna rešitev za ublažitev problema bi bila tudi v individualni gradnji. Vendar še nimajo urejenega urbanističnega programa. To pomeni, da ne morejo dobiti dovolj hitro zemljišč za tako gradnjo. Občani tudi ne prenesejo ekonomske cene komunalnega prispevka, ker so kandidati za omenjeno gradnjo v pretežni večini delavci. Gradbena parcela je skoraj nedostopna tudi zato, ker traja postopek od njegove vloge pa. do odobritve tudi po leto in več dni. To je vezano tudi s precejšnjimi stroški, ki znašajo od
700.000	do milijon dinarjev za urejeno zemljišče.
V	novomeški občini tudi v gradnji stanovanj za trg ne vidijo rešitve. To kar delajo se-
daj, ne morejo imenovati gradnjo za trg, Trditev lahko podkrepimo s tem,. da gradbena podjetja, kljub kreditom, ki jih dobijo, zahtevajo od kupcev, da izpolnijo pogoje in plačajo stanovanje v celoti, in to še preden je stanovanje gotovo.
Precej kritike gre tudi na račun projektov. Gradbeni strokovnjaki se že nekaj časa trudijo, da bi dobili tipski projekt stanovanja, ki bi povsem ustrezal razmeram. Prav pri izpolnjevanju projekta se kaže, da se gradbeniki premalo zanimajo, da bi dobili projekt, ki bi bil idealen za pogoje v novomeški občini. Trenutno tu ugotavljajo, da pri vsakem stanovanju, ki so ga doslej zgradili, nekaj manjka. Razen tega tudi to, da teh napak pri naslednji gradnji ne popravijo, marveč se spet pojavijo nove. Čas bi bil; da tudi gradbeniki začnejo razmišljati o tem, da bi pri svojem delu zaposlili tudi ekonomiste, ki naj bi ugotavljali pomanjkljivosti pri dosedanjih gradnjah in nanje opozarjali projektante. To bi vodilo k temu. da bi dobili projekt, ki bi bil vsestransko ekonomičen.
M. 2.
lo doslej, da so ga popravljali dve ali 20 ur. Uredili bomo, na tem že delamo, posebno vmesno konsignacijsko skladišče z rezervnimi deli, za vse stroje. Tako, če se bo kak stroj pokvaril, bomo samo zamenjali določen del. Za to bo potreben minimalen čas.
Odpraviti nameravamo tudi tehničnega direktorja in postaviti vodjo tehnologov, ki bo inženir. Na vsa ključna mesta v proizvodnji bomo dali stroko v-njake-inženirje, ali ekonomiste, ko bodo končali šolanje. Za to že prihajajo k nam na prakso, da jih seznanjamo z njihovim delom že med študijem.«
»Kdo je vaš največji konkurent?«
»V Jugoslaviji ga sploh nimamo. S specializirano proizvodnjo in avtomatskimi stroji smo prvič popravili kvaliteto in drugič so se naši izdelki občutno pocenili. Prej je veljal meter izdelanega gradija 820 dinarjev, sedaj pa 547, ali slabše kvalitete prej 715 sedaj pa 485 dinarjev. Na domačem trgu prodamo skoraj vse v druge republike, razen v Slovenijo. V tujini smo si ustvarili trg tudi v Nemčiji, Kanadi, Italiji in Združenih državah Amerike. Če bi zmogli narediti še več, bi tudi toliko prodali.«
»Kaj pa s prejo, nimate nobenih težav?«
»To res ne. Čeprav uvažamo bombaž iz 23 držav, vedno uspemo narediti takšno mešanico, da popolnoma ustreza za predelavo. Trenutno uvozimo toliko kot izvozimo. Prihodnje leto se bo gotovo izvoz nasproti uvozu še povečal.
Doseči namreč hočemo, da bomo na slehernega zaposlenega izvozili okoli 1400 dolarjev.«
»Imate morda še notranje rezerve, da bi produktivnost še povečali?«
»Gotovo, da so še notranje rezerve. Na primer: izračunali smo, da smo pri 285 delovnih dneh ustvarili okoli 630 milijonov dinarjev čistega dohodka. Tega delimo v razmerju 61 :39 v korist osebnih dohodkov. Če bi povečali število delovnih dni na 305 in število zaposlenih ob avtomatizirani proizvodnji zmanjšali za 20, bi lahko ustvarili nadaljnjih 306 milijonov dinarjev čistega dohodka.
Trudili se bomo, da še bolj zmanjšamo odpadke, kar prav tako prinaša milijone.«
Ena izmed tisoč nitk se je na avtomatskem tkalnem stroju utrgala. Stroj se je ustavil. Prišla je delavka, zvezala nitko in stroj pognala.
Osem in tudi več strojev upravlja ena sama tkalka. Ni nevarnosti, da bi nastala škoda, če se utrga nitka na čolničku, ali kje drugje. Vedno je stroj tisti, ki opozori delavko, da je nekaj narobe.
Tkalki ni treba več imeti oči na »peceljnih«.
Nad vsem sem postal navdušen in še kdo bi, če bi si to ogledal.
Z direktorjem sva se poslovila, pa mi je še dejal:
»‘Oprostite, če sem morda povedal kaj, s čimer se vi ne bi strinjali...«
M. ŽIVKOVIČ
Sicer nova beseda, malce nenavadna, ki pa je v praksi dovolj proučena in tudi občutena. Vsi mogoči forumi zbirajo po delovnih organizacijah podatke. Vedno več je teh želja, čimbolj se bliža konec leta. Nič ne bi bilo v tem napačnega, saj morajo biti tako občinske skupščine kot družbeno-politične organizacije, statistika, pa še kdo drug od republiških forumov, obveščeni o poslovanju podjetij, o kadrih, o realizaciji planov itd. Vendar je nerodnost v tem, da vsak zase zbira podatke in analize in še večja nerodnost v tem, da ima vsak svoje želje in metodologijo zbiranja podatkov, vsak svoja obdobja, za katera išče izračune. Skratka, vsak išče tisto, kar mu trenutno ustreza, ne glede na to, ali se dajo podatki potegniti iz pokazateljev, ki so razporejeni po sistemu obveznih poročil ali ne.
Konkretnih primerov za te trditve je obilo, čeprav bomo posredovali le dva. V jeseniški komuni so pred kratkim dobili nalogo, naj pošljejo vsa komunalna podjetja »podatke za analizo ekonomskega položaja podjetja«, in sicer finančno realizacijo za prvo polletje letos v primerjavi z lanskim letom. Dodatno pa k temu še podatke za obdobje januar 1963 do avgusta 1964. Ker je to poslal republiški forum, so »ugriznili v kislo jabolko« in dva dni računali ter »skladali« številke, da bi zadostili trem tipkanim stranem vprašanj (veliko bolj enostavno bi bilo, če bi lahko poslali podatke, ki so običajni, in sicer o devetmesečni realizaciji, ki jo delajo vse delovne organizacije in še 0 končni letni realizaciji, za katero so tudi podatki vedno na voljo in zbrani). Ob vprašanjih, kolikšen je bil bruto promet, kolikšni povprečni osebni dohodki, kolikšni skladi, pa je manjkal prav tako osnovni pokazatelj za analizo
»Podatkomairija«
ekonomskega položaja podjetja, koliko je zaposlenih delavcev, kakšna je njihova strokovna usposobljenost itd., kar bi ilustriralo, če bi hoteli dodobra analizirati ustvarjena sredstva in s tem primerjati osebne dohodke delavcev.
Kot rečeno, so dva dni računali, da bi zadostili »nalogi«, ki so jo prejeli. Vendar na občinskem sindikalnem svetu dvomijo, če so številke v resnici realne, še bolj dvomljivo pa je, če si bodo tisti, ki so jih naročili, z njimi kaj pomagali. Končno pa porabiti dva dni za »informacijo« pomeni v podjetju za operativno ekonomski sektor precejšnjo izgubo časa.
Drug primer je iz Ginekološko porodniške klinike v Ljubljani. Najprej so morali Zavodu za socialno zavarovanje poslati realizacijo finančnega načrta per 31. julij 1964. Nato naslednji mesec realizacijo per 31. avgust in končno še per 30. september 1964. Če bo s to vsakomesečno prakso zavod nadaljeval, se v tej instituciji upravičeno boje, da časovno ne bodo uspeli spraviti skupaj letne finančne realizacije, ki naj bo eden od elementov za sklepanje pogodb v naslednjem letu. Kajti podatki mesečnega zaključevanja realizacije finančnega plana, ki jih zahteva Zavod za socialno zavarovanjepomenijo za strokovno službo zdravstvene institucije dodatno delo, zaradi katerega trpi evidentiranje tekočega poslovanja, ki pa je za delovno organizacijo prioritetne važnosti.
Na splošno ugotavljajo v delovnih organizacijah, da jim »podatkomanija« jemlje ogromno časa. Niso redki primeri, da operativno ekonomski sektor v delovni organizaciji večkrat izgubi tudi do 80 odstotkov svojega delovnega časa za' zbiranje podatkov, izpolnjevanje obrazcev itd., ki jih zahtevajo vsi mogoči forumi in vse mogoče službe v želji, da bi ugotovili vpliv notranje organizacije podjetja navzven. Tako strokovnim službam v podjetju ostane le bore malo časa za ugotavljanje pokazateljev notranje organizacije, skratka za notranje poslovanje, ki pogojuje vpliv organizacije navzven. To je resnična anomalija, ki jo v delovnih organizacijah občutijo na »svoji koži«, o kateri p<a bi morali razmisliti tudi vsi, ki zbirajo podatke za svojo informiranost. Kajti, dokler ne bomo naredili reda pri zbiranju vseh mogočih podatkov, tudi ne moremo pričakovati, do bodp le-ti resnično točni. Kdo bi zameril delovni organizaciji, če v taki poplavi naročil analiz in podatkov, da včasih tudi približne izračune samo zato, da zadosti formalnosti?	N. L.
llllillliilil!
l!llll!!!llllllfll!!!lll!!!llll!ll!l!lllilll!llllli!ljli!!l!!l)ll!l!l!llllll!lllll!!ll!!lliill!!llll!!!!!!llli!iK!ij!illlll
UDELEŽENCI STALNE KONFERENCE MEST SO RAZPRAVLJALI O SODOBNEM URBANIZMU
KAKO GRADITI MESTNA NASELJA
Na petnajstem zasedanju stalne konference mest, ki je bilo zadnje dni prejšnjega tedna v Ljubljani, so Si zastopniki jugoslovanskih mest izbrali zelo pogosto temo o sodobnem urbanizmu, ki je pogost predmet razprav med občani in strokovnjaki. Hitra gradnja mestnih naselij je povzročila, da lahko na splošno postavimo neka urbanistična načela, ki bi veljala za vsa naša mesta. Razprave o urbanistični ureditvi mestnih naselij, ki so jih vodili v Sarajevu, Mostaru, Kraljevu, Novem Sadu, Beogradu, Ljubljani in v nekaterih manjših mestih, so pokazale, da moramo urbanistično načrtovanje pojmovati kot zahteven družbeni pojav. Prav zaradi dejstva, da občanom ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, urbanizacija mest več ne more biti domena samo ozkega kroga strokovnjakov in družbenih služb.
Pritegnitev občanov, da povedo svoje mnenje o mestnih
naseljih, v katerih živijo, pa ne pomeni nezaupanja do strokovnjakov, ki so z mnogimi dobrimi urbanističnimi rešitvami dokazali, da razvijajo sodobna mestna naselja. Vendar je med njihovimi načrti in med našimi materialnimi možnostmi pogosto hud prepad, tako da marsikaterega dobrega urbanističnega načrta zaradi pomanjkanja sredstev ne moremo speljati do konca.
MESTA IMAJO SVOJE ZNAČILNOSTI
Prvi pogoj za lep izgled naših mest je, da imamo temeljito izdelane regionalne urbanistične načrte. Nemogoče je verjeti, da bi lahko napravili dobre urbanistične poteze brez upoštevanja regionalnega razvoja. Za takšno skladno povezovanje regionalnih urbanističnih rešitev v smiselno celoto pa moramo še bolj razvijati razne oblike medobčinskega sodelovanja. Vsako mesto ima svoje značilnosti raz-
voja, česar ne smemo zanemarjati pri načrtovanju novih mestnih četrti. Mesta naj zadržijo svoja obeležja. Zato bi moral vsak urbanistični načrt, ki predvideva razvoj za več let naprej, upoštevati posledice industrializacije, naraščanja prebivalstva, preseljevanje, izkoriščanje naravnih bogastev, povezanost z naravnimi pogoji itd.
Pri urbanizaciji naših mestnih naselij občutimo neki stalni spor med sedanjostjo in prihodnostjo. Odločamo za nekaj let naprej v večni dilemi: kako naj gradimo, da bo prav za prihodnost in kako naj gradimo s stališča razpoložljivih sredstev. Urbanisti oporekajo, da ne gradimo tako, kot določajo načrti, izvajalci pa se izgovarjajo, da ne morejo zanemarjati trenutnih ekonomskih računov.
Pri urbanizaciji mestnih naselij pogosto tudi zanemarjamo tercialne dejavnosti, kar je brez dvoma r indica ekonomske zaostalosti. Vendar moramo v tej
\
smeri napraviti odločilni premik. S povečanjem osebnih dohodkov bo namreč tudi povpraševanje za tercialnimi uslugami hitro naraščalo. Pametno bi bilo, da že sedaj vključimo v urbanistične ureditve te prvine.
PREPAD MED SEDANJOSTJO IN PRIHODNOSTJO
Vprašanje, kako bi najbolj uspešno premostili prepad med dolgoročnim načrtovanjem mestnih naselij in našimi sedanjimi materialnimi možnostmi, je brez dvoma najtežje. Vedeti namreč moramo, da gradimo naselja, ki jih priključujemo staremu delu mesta. Pri gradnji naselij se poslužujemo normativov razvitih držav. To pa povzroča neprestana nasprotja in težave. Zelo pogosto pride pri tem do nesmislov. Da prepad med sedanjostjo in prihodnostjo ni izmišljen, pove že skromna ilustracija z narodnim dohodkom. Z nacionalnim nadohodkom 400 dolarjev na prebivalca nikakor
KDO JE KRIV, DA SO DELAVCI ISKALI DELO OD VRAT DO VRAT?
NESPOŠTOVANJE DOGOVORA
Na osnovi sporazuma, doseženega med republiškim zavodom za zaposlovanje delavcev SRS in Republiškim zavodom SR Črne gore, naj bi gradbena podjetja Slovenije zaposlovala delavce iz Črne gore. Ljubljanski zavod za zaposlovanje delavcev je po tem sporazumu povabil na razgovor predstavnike gradbenih podjetij svojega območja, na katerem so se domenili, da bodo vsa podjetja naredila plan in potrebe) po novih delavcih do 15. novembra letos ter to sporočila zavodu. Gradbeno podjetje »Tehnograd« pa je potrebovalo takoj 20 do 30 novih delavcev. Zavod za zaposlovanje je podjetju »Tehnograd« svetoval, naj se samo obrne na Zavod za zaposlovanje delavcev v Titogradu. Slednji je podjetju posredoval povezavo z zavodi v Titogradu, Ivangradu, Bjelem polju in Plevljah. Se posebej pa so »Tehnograd« opozorili, naj
Ustavitev nekaterih gradbenih del in skrčenje investicijskih naložb, sta postavila gradbena podjetja na Primorskem pred težke naloge. V vseh podjetjih intenzivno razmišljajo, da bi našli iz težav najboljši izhod. Seveda ustavitev nekaterih gradenj ni prizadela vseh gradbenih podjetij enako. V najbolj težkem položaju se je znašlo gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine, ki ima pretežni del delavstva zaposlenega pri nizkih gradnjah. Ker je bila do nadaljnjega odložena izgradnja koprske proge, ki jo je prevzelo gradbeno podjetje iz Ajdovščine, v podjetju ne vedo, kaj naj napravijo z viškom delavcev, ki so jih v ta namen zaposlili pred nekaj več kot tremi tedni. Podjetje v Ajdovščini ugotavlja, da ima po črtanju nekaterih gradenj odveč neljaj sto delavcev, ki jih bodo morali odpustiti.
Brez dvoma je gradbeništvo zelo tesno povezano z investicijsko politiko. Od obsega investicijske potrošnje je v marsičem odvisen tudi razmah gradbeništva. V zadnjih letih je zaradi velikih investicijskih naložb v novogradnje gradbeništvo doživljajo vsestranski razvoj. Vendar pa sedaj, ko se je obseg novogradenj bistveno skrčil, zapažamo vse negativne strani razvoja gradbeništva v zadnjih letih. Mnogi trdijo, da proizvodnost v gradbeništvu v zadnjih letih ni naraščala, temveč je celo nazadovala. Vedno številnejše in obsežnejše gradnje so gradbena podjetja gradila s povečanim številom novih delavcev, ki so v podjetja prihajali običajno brez kakršnekoli kvalifikacije. Tako smo v Sloveniji letos zaposlili okoli 7000 do 8000 novih gradbenih delavcev, ki so proizvodnost gradbeništva precej zmanjšali.
Na posvetovanju, ki so ga imeli prejšnji teden gradbinci
najprej iščejo delavce pri zavodih v Nikšiču, Baru in Ulcinju.
Predstavnik gradbenega podjetja »Tehnograd« je obiskal navedene zavode v Črni gori in se z njimi točno dogovoril o zaposlitvi določenega števila delavcev. Pogovorili so se, kakšne delavce potrebuje■ »Tehnograd«, za kakšna dela, kakšni so pogoji dela in koliko lahko dobijo osebnega dohodka ter po kakšnih kriterijih. Razen tega je predstavnik Tehnograda vsem zavodom, s katerimi se je dogovarjal, dal tudi napisane potrebe in tudi pogoje z obrazložitvami. Delavci iz Črne gore so prispeli v Ljubljano med 10. in 14. oktobrom. Vendar pa je iz Titograda prišlo namesto 22 delavcev samo 14, iz Ivangrada so jih poslali šest več, kot so se domenili, iz B jel ega polja dva več, iz Plevi j a pa dva manj. Končno število prispelih delavcev je sicer diferiralo samo za dva, ki
koprskega okraja, so se vsi strinjali, da takšna ekstenzivna usmeritev povzroča ob zmanjšanju investicijskih naložb v novogradnje, precejšnje težave gradbenim podjetjem. Po površnih cenitvah imamo sedaj v Sloveniji odveč okoli 10.000 gradbenih delavcev, ki jim bomo morali najti drugo zaposlitev, ker gradbena podjetja ob skrčenju del ne bddo mogla zadržati viška delovne sile.
Predstavniki gradbenih podjetij primorskih občin so menili, da bi odpuste delavcev morali vsestransko proučiti in jih uskladiti z zavodi za zaposlovanje, ki imajo pregled nad potrebami gospodarstva. Tako namreč ne bi prihajalo na nesmislov, ki smo jih zagrešili v prejšnjih letih. Na posvetovanju so gradbinci naštevali primere, ko so delavce odpuščali, druge gospodarske organizacije pa so v istem času zaposlovale večje število delavcev. Kmetijska zadruga v Kopru je pred kratkim odpovedala delovno razmerje okoli 40 kmetijskim delavcem, istočasno pa je koprska tovarna »TOMOS« iskala v Bosni večje število nekvalificiranih delavcev za svoje obrate. Gradbinci primorskih gradbenih podjetij so sprejeli sklep, da naj bi število zaposlenih v gradbenih podjetjih skrčevali res preudarno, v skladu z načrti gradbeništva za prihodnja leta. Nepremišljena dejanja bi utegnila škodovati razvoju gradbeništva, kjer zapažajo, da so se v zadnjih letih gradbena podjetja vendarle tehnično boljše opremila in usposobila za zahtevnejše gradnje. Prevelike omejitve lahko ta prizadevanja zavrejo.
Na posvetovanju so tudi ocenili, da so v nekoliko bolj-' šem položaju gradbena podjetja, ki so prevzela, stanovanjsko izgradnjo. Na obalnem področju,
sta bila manj, kot so se domenili, in vsled tega ne bi bilo nobene zmešnjave. Ta je nastala zaradi tega, ker se zavodi iz Črne gore niso držali dogovora, da bodo poslali delavce, ki bodo sposobni delati v gradbeništvu. Med poslanimi delavci je bila večina fizično slabih, nekvalifi' ciranih delavcev, ki ne bi zmogli težkega dela v gradbeni stroki. Zavod za zaposlovanje Ivan-grad je poslal šest delavcev več, bili pa so natakarji, šoferji in trgovski pomočniki. Tem so v Ivangradu na svojo pest obljubili boljše delovne pogoje in tudi višje osebne dohodke, kot so se prej domenili s predstavnikom »Tehnograda«.
Kljub vsem tem nevšečnostim, ki jim botruje nespoštovanje dogovora, so v podjetju »Tehnograd« zaposlili vse delavce iz Črne gore in so tistim, ki niso bili kos težkemu delu, celo poiskali najlažjega. Že po treh dneh je delo zapustilo šest de-
kjer imajo precejšnje investicijske in turistične objekte, menijo, da ne bo prišlo do zastoja gradbeništva. Do sedaj so namreč v tem predelu gradbena dela prevzemala tudi gradbena podjetja iz oddaljenejših krajev, ki brez dvoma nimajo tako dobrih pogojev za ceneno gradnjo kdt domača podjetja. Menijo, da bi se podjetja, ki so se do sedaj ukvarjala pretežno z nizkimi gradnjami, pač morala prilagoditi splošnemu položaju v naši investicijski potrošnji in prevzeti dela, ki z njihovo dosedanjo usmeritvijo nimajo veliko skupnega.	Z. T.
lavcev iz Ivangrada, češ da s svojo kvalifikacijo ne bodo delali kot gradbeni delavci. Potem so začeli zapuščati podjetje tudi nekateri drugi delavci iz Črne gore, ki s svojim delom niso zaslužili niti toliko, da bi pokrili stroške prehrane in potne stroške, ki jim jih je podjetje ob nastopu dela plačalo. Delavci, ki so zapustili gradbeno podjetje »Tehnograd«, so potlej tavali od podjetja do podjetja in iskali delo, končno so prišli na občinski sindikalni svet Vič-Rudnik po denar, da so se lahko odpeljali domov.
Če ne bi predstavnik podjetja »Tehnograd« dal zavodom za zaposlovanje v Črni gori tudi pisemskih zahtev in pismeno obrazloženih pogojev dela za delavce, ki naj bi prišli v Slovenijo, bi lahko menili, da se niso prav razumeli, da so na zavodih pozabili, kaj so se dogovorili Tako pa o nesporazumu ne more biti govori. Kajti vsakomur Je menda, lahko jasno, da slovensko gradbeno podjetje ne bo iskalo v Črni gori ne natakarja in ne trgovca za svojo dejavnost. Ravno tako nihče ne more računati na to, da fizična kondicija in moč v gradbeni stroki nista potrebni.
O nesporazumu torej ne more biti govori. Pač pa o neresnem poslovanju nekaterih zavodov za zaposlovanje delavcev v Črni gori. Namesto, da bi izbirali ustrezne delavce, ki jih pod- y jetja iščejo, namesto, da bi jih pripravili za zaposlitev na določenih delovnih mestih in jih objektivno seznanili o pogojih dela in nagrajevanju, jih »podtikajo« samo zato, da bi se jih znebili. S tako prakso nikakor ne bo mogoče okrepiti sodelovanja med zavodi za zaposlovanje po posameznih republikah, ki bi bilo, če bi temeljilo na dogovorih z obojestransko obveznostjo, za vse koristno.
- N, L. 1
GRADBENIŠTVU NA KOPRSKEM PRIMANJKUJE DEL
Posledica zaslepljenosti
ne moremo graditi po normativih, ki veljajo za gradnjo mest in naselij v visoko razvitih državah z nacionalnim dohodkom 1500 do 2000 dolarjev na glavo prebivalca. V takšnem položaju problem našega urbanizma spoznavamo z odstopanjefn od načrtovalnih urbanističnih programov, kar povzroča neprestane težave v življenju mest in občanov. Posledica tega je tudi, da za mesta mnogokrat zahtevamo privilegiran položaj, kar prinaša tudi vrsto negativnih posledic.
x Nič manj važna ni tudi izbira. kako graditi mesta: v zrak ali v širino. To z drugimi besedami pomeni, ali naj gradimo stolpnice ali pritlične hišice? izkušnje v izgradnji mest so dale odgovor na to vprašanje. V velikih mestih postaja individualna izgradnja hišic nesmotrna, ker so stavbena naselja hudo oddaljena od mestnega središča. Mesta se z’ neverjetno naglico širijo. Po drugi strani pa je takšna gradnja zaradi udeležbe lastnih sredstev učinkovitejša, ker hitreje rešujemo stanovanjsko stisko. Podatki v nekaterih mestih so pokazali, da so stroški komunalne ureditve z najnujnejšimi objekti, ki jih takšna predmestja morajo imeti, skoraj
enaka stroškom večjih stolpnic. Razen tega oddaljenost ljudi od delovnega mesta in mestnega središča povzroča nove izdatke in znatno bremeni družinski prdračun. Popolno opremljena naselja, ki imajo tudi urejene prometne zveze z mestom pa šele pomenijo vrhunski standard stanovanja. Dokler pa nimamo vseh teh stvari urejenih, so predmestja v težavnejšem položaju.
Izgradnja montažnih naselij v Skopju, ki so tudi do 10 km oddaljena od središča mesta, je dala že neke praktične izkušnje. Stroški za prevoze v mesto obremenjujejo osebni proračun na razdalji do 10 km od mestnega središča mesečno za 10 tisoč dinarjev, če se vozijo z javnimi prometnimi vozili, kar je ena četrtina osebnih dohodkov. Če pa se vozijo s svojim vozilom, pa se stroški povečajo. Na dlani je, da s povprečno plačo občani takšne obremenitve ne zmorejo. Pešačenje na takšnih razdaljah pa tudi več ne pride v poštev.
POVEZANOST MESTA IN VASI
Na področju urbanizma odkrivamo pri nas številne probleme. To je posledica nizke
stopnje urbanizacije mest in vasi, ki je prav gotovo najnižja v Evropi. Urbanizacija mest združuje in povezuje občane in jim omogoča skupno občevanje. Dejstvo je, da se naša država hitro industrializira. V mestih in v mnogih predmestjih gradimo nove tovarne. Toda prebivalstvo, ki išče zaposlitev v novih tovarnah, v velikem številu še vedno živi na vasi. To pomeni, da se postopoma industrializira, ne pa urbanizira. Pa tudi v novih mestnih naseljih mnogi prebivalci še vedno živijo na vaški način, z mnogimi vaškimi običaji in navadami.
' Velika dnevna migracija je razen ekonomskih problemov prinesla tudi sociološke. V mestih srečujemo običajno super koncentracijo delovne sile, medtem ko se funkcija stanovanja in bivanja vedno bolj prenaša na oddaljenejša naselja in celo na bližnje vasi. Takšna naselja in bližnje vasi so postala v pravem pomenu besede »spalne skupnosti«.
Premeščanje industrije z izgradnjo novih obratov v takšnih naseljih bi brez dvoma zaustavilo dnevno preseljevanje ljudi,
kar mnogokrat povzroča hude prometne težave.
NIMAJO VSEGA PRI ROKI
Stanovalci novih mestnih naselij so pogosto v zelo tefekem položaju. Leta minejo, preden imajo pri roki vse, kar rabijo za svoje življenje. Če pogledamo razvoj naših mest, vidimo, da so mesta nastajala okoli važnih trgovskih središč. Danes je to drugače. Velika nova mestna naselja čakajo več let, da dokončno dobijo vse, kar jim je potrebno za normalno življenje. V sklopu urbanizacije mestnih naselij moramo predvsem misliti tudi na razvoj trgovine in drugih tercialnih dejavnosti, raznih servisov itd. Urbanisti bi morali že pri načrtovanju naselij pridržati prostor za trgovino. Čeprav je trgovina' še vedno eden izmed važnih sestavin mesta, ki daje glavno obeležje mestnemu življenju, se pri nas tega dejstva slabo zavedamo. Lahko bi trdili celo nasprotno. Imamo veliko primerov, ko v novih naseljih gradimo trgovine v kletnih prostorih, na neprimernih mestih, brez svetlobe in brez dobrega razgleda, brez jasne funkcije in brez zadostnega pror'"*-’.
Z. TOMAŽEJ
iiiiiiii
RAZGOVOR V LJUBLJANSKI TOBAČNI TOVARNI
Po telefonu:	||.i
»Je delavski svet že razpravljal o izgubljenih 95 mili- -Ji jonih? Baje so delavke preveč trpale cigarete s tobakom, da bi zmanjšale izmet, odkar jih spremenjeni sistem de- jj litve osebnih dohodkov sili k temu, podjetje je imelo pa g zgubo, ker so prekoračevale materialne normative.-«
Predsednik sindikalne podružnice: »O tem razpravlja- 1 mo na vseh nivojih in po vseh ,linijah' iščemo vzroke % prekoračenih materialnih stroškov.«
Sele zdaj? Kolikor vem, imate dobro urejeno evidenco jj nad stroški. Od začetka leta ste vedeli, da ste dnevno tudi jj za 15 °U presegali normative. Če bi takoj ukrepali, najbrž j ne bi izgubili 95 milijonov dinarjev.«
»Kdo pa pravi, da nismo? Že v prvem četrtletju smo || opazili razliko med normativi in dejansko porabo tobaka.«	g
»In?«	x	jj
»Delavke smo hitro pogruntali, potem smo ugotomli 1 nekaj tehničnih napak v proizvodnji, jj morda so pa tudi normativi slabi.-«
»Torej si še zdaj niste na jasnem, kako je z norma- s tivi?«
Predsednik sindikata (se razjezi); »Po telefonu se o S; takih rečeh ne bom pogovarjal. Če hočete, pridite v to- 6 varno.'«
Ustni razgovor naslednji dan:
»Včeraj ste omenili tehnične napake v proizvodnji...«	8
Predsednik sindikata: »Jo, v rekonstrukciji smo in se §: temu ni moč izogniti.«
»Torej tehničnih napak ni nihče kriv, če izvzamemo re- 8 konstrukcijo. Pa nerealnih normativov?«
»Ne moremo si pomagati, če ne dobimo takšnega to- 1 baka, kakor ga potrebujemo. Indijske pošiljke, na primer; jj nismo dobili, morali smo si pomagati z drugim tobakom. ■ Tako nujno pride do neskladja mčd normativi in dejansko -g porabo. «"
»Pa menda ne kar za 95 milijonov? Sicer ste pa že po- g vedali, da so delavke preveč polnile cigarete. Kakšna pa J je vaša kontrola?«
SLEPE MIŠI	|
o 95 milijonih...	j
|
»Jaz sem šef kontrole.«
»Bi lahko govorila s predsednikom delavskega sveta?« jj. »Ga ni v tovarni, lahko pa povabim semle predsednika jj upravnega odbora... Kdo vas je pa tako napak informi- jg ral?«
»Mislim, da ni važno ime, ampak problem.«
»S pisanjem nam ne napravite usluge. To imamo za J zahvalo, ker smo prvi sestavili normative za vse vrste jj cigaret. Natanko vemo, koliko nas stane vsaka proizvede- jj na cigareta.«	\	1
Sef kontrole oziroma predsednik sindikalne podružnice g razgrne po mizi veliko plahto papirja z natančno razčle- J nitvijo polne lastne cene pri Filtru 65, Moravi, Drini... J Površno ogledujem številke in mislim na tistih 95 milijo- i nov, okrog katerih sva s sogovornikom plesala že najmanj j pol ure, ne da bi zvedela kaj novega.	g
Pride predsednik upravnega odbora.
»Ste zahtevali od strokovnega vodstva pojasnilo, zakaj \ tako presegate normative?«
»Saj vemo. Dokler ne bo rekonstrukcija končana in ne g dobimo redno planiranih surovin, se ne bo dalo veliko po- § magati.«
Predsednik sindikalne pdružnicfi: »To sem ji že jaz 8 povedal. Rad bi vedel, kdo si nas skuša privoščiti. Mislim, g da je tole prišlo iz naše pakirnice. Tam se najbolj ,bunijo‘. j Kar jim ni všeč, je kriva proizvodnja ...«	|
»... Oprostite, bi mi lahko pokazali vašo polletno bi- S lanco?«	jj
Predsednik sindikalne podružnice oziroma šef kontrole:	1
»Zakaj pa ne.«
In že drži v roki polletno bilanco in jo prelistuje. Molče g čakam, da mi jo izroči ali vsaj pokaže razpredelnico s pla- j niranimi in ustvarjenimi proizvodnimi stroški.
Vtem vstopi komercialni direktor. Očividno je o mojem 1 obisku že obveščen. Zbojim se, da glavnega podatka o iz- g gubljenih milijonih ne bom dobila, zato razločno zaprosim, jj naj mi pokažejo bilančne številke o proizvodni zgubi.
Predsednik sindikalne podružnice in šef kontrole znova jj vneto listata po bilanci in potem skrušeno de: »Teh po- jj datkov ni.«	jg
???'
Komercialni direktor pa se za trenutek zamisli:
»Na mojo vest lahko mirno zapišete, da smo imeli v jj prvem polletju dvesto milijonov zgube, ker se situacija	1
na trgu hitro spreminja. O tem bi raje pisali, to bi morda	S
lcaj zaleglo.«	jj
Skrajno težko sem ostala mirna, ko sem vstala od 3 mize in zamrmrala:
»Skoda časa za takle razgovor, ki nikamor ne pelje.«
Nihče mi ni ugovarjal. Verjetno so bili zadovoljni, da jj so se me znebili.
Problem pa je ostal, čeprav smo se šli do konca slepe	jj
miši. Če ga ne bi bilo, mi šef kontrole ne bi po telefonu	1
povedal, da po vseh »linijah« iščejo vzroke prekoračenih jj materialnih normativov.
-4 ko poteka to iskanje v podobnem stilu kakor naš H razgovor (sum obstaja, saj se po desetih mesecih še vedno jg sprašujejo, če morda normativi niso realni), potem uganka jj o zapravljenih milijonih ne bo nikdar rešena in krivci E poimensko nikoli znani, niti kaznovani. Zanesljivo pa mora 1 biti samoupravno vodstvo v Tobačni tovarni sila flegma- j§ tično, da ob tem ne zgubi živcev.
Ali pa je morda o tem neinformirano...
MARIOLA KOBAL
..............................................Illlllll[lllllliiij[iiiiiiiii|iiiiniiiiiiii|il[[|||||lp
V volnarskem kombinatu
so ponovno povišali osebne dohodke
Pred dvema letoma so imeli v Beograjskem volnarskem kombinatu v skladih 10 milijonov, sedaj jih imajo 300 milijonov - Povprečni zaslužek višji za 11.000 dinarjev
Za Beograjski volnarski kombinat so minila najtežja leta. Zbledel je spomin na težke dni ob koncu 1962. leta, ko so delavcem odprli blagajno in jim pokazali, da je v njej samo 10 milijonov dinarjev ... Delavci so razumeli, zakaj so skladi tako prazni: skladišča so bila do Vrha založena z blagom, povprečni zaslužki so pa bili 18.400 dinarjev.
Zaskrbljeni delavci so se zbirali kot zdravniški koncilij in raziskovali in po vsem sodeč so postavili pravilno »diagnozo« in pravilno »terapijo«.
— Opravili smo »kirurgično« intervencijo, se spominja ekonomist Radmilo Jovanovič. — Vsakdo je je malo občutil in kako je tudi ne bi: cene smo drastično znižali, da bi zmanjšali zalogo in skladišča izpraznili. Vendar tako, kot smo si zamislili, ni šlo. Mislili smo. da bo blago odšlo, kot bi ga veter odnesel, vendar je to nekaj časa trajalo ...
— In kaj čudno se je končalo, pravi tovariš direktor Živko Obradovič.
Čudno zato, ker se je vsem ekonomskim enotam položaj iz-
KAPACITETE IN STANDARD
Niti malo ni slučajno, da so na nekaterih sindikalnih sestankih ponovno razpravljali o industriji dobro' znanem problemu — izkoriščanju kapacitet in delovnega časa. V letih, ko so večji del akumulacije iz gospodarstva odvajali v oddaljene centralne tresorje, iz katerih so potem delili investicije, se je bilo laže potegovati za ta denar, kot da bi v lastni tovarni poiskali rezerve za povečanje proizvodnje, n* da bi za to na novo vlagali. Spremembe v sistemu gospodarjenja, po katerih bo ostalo tovarnam večji del akumulacije, so zbudile v delovnih organizacijah več gospodarskega duha in jih prisilile, da obrnejo dinar dvakrat, preden ga porabijo.
»Vsak delavec še ni prepričan v to, če njegov stroj stoji, da sta njegov zaslužek in standard nižja,« je dejal neki sindikalni funkcionar na nedavnem posvetovanju v Tuzli. »Če smo pri stroju zaposleni trije delavci in eden zamudi — naravno stroj ne bo mogel steči. To pa bo vplivalo na nižji zaslužek njegovega sodelavca.«
Vendar je bilo letos, ko so rasli osebni dohodki hitreje kot kdajkoli poprej, izostankov in bolezenskih dopustov toliko, da je bilo to ponekod že zaskrbljujoče. Samo v rudnikih Kreka, Banoviči in Sase, je od 12.000 rudarjev, izostalo letos od dela povprečno okoli 2000 delavcev. Če bi delavski sveti bolj skrbno analizirali izkoriščanje delovnega časa, bi verjetno opazili, kako vplivajo na to — dolgo potovanje od rudnika do doma (morda pa sploh ne vpliva), skromna mehanizacija in večji fizični napori, izčrpanost in izostanki. Gotovo je, da bi lažje in hitreje našli računicO, kaj bi bilo potrebno storiti in v kaj se splača investirati, da pa pri tem ne bi niti upoštevali raču-nice humanosti.
Takšnih majhnih in velikih računic je zelo mnogo. V podjetju »Jadar« v Zvorniku je bila poli tirnica ozko grlo, kar je direktno vplivalo na manjši obseg proizvodnje. Nekega dne je prišel na upravo delavec in ponudil rešitev. Predlagal je, da ukinejo delovno mesto njegovega pomočnika in da mu dajo za isto proizvodnjo večjo startno osnovo. Na upravi so najprej menili, da je predlog pretiran in »da ne morejo toliko plačati«. Pozneje se je pokazalo, da je imel delavec prav. Primer je pa opozoril še na nekaj drugega, namreč, da v naših podjetjih tudi sicer o podobnih primerih preveč razpravljajo le na upravah, prefnalo pa na delovnih sestankih.
V nekem avtotra nsportnem podjetju v Tuzli so poslovali lansko leto z izgubo, brez skladov in s povprečnimi zaslužki Okoli 19 tisoč dinarjev. Iz težavnega položaja sta vodila samo dva izhoda, ali da bankrotirajo ali da uvedejo direktno stimulacijo za vsak prevoženi kilometer in za vsakega potnika. Odločili so se za slednje. Letos imajo v blagajn! toliko, kolikor so znašale lanskoletne Izgube, zaslužki so pa porasli od 19 na 38.000 dinarjev. Ali naslednji primer: ko so v rudniku Kreka pred leti prosili za posojilo za razširjenje proizvodnje — vsi so bili prepričani, da so zgornjo mejo zmogljivosti dosegli in da se tu ne da ničesar več storiti. In vendar so povečali Izkoriščanje zmogljivosti
za celih 1.3 milijone ton, nekaj je k temu pripomoglo tržišče, nekaj pa spodbudnejše nagrajevanje rudarjev. Podobno je bilo tudi v Tovarni sode in So-ljarni Tuzla.
V sosedstvu omenjenih tovarn pa, kakor je pokazala nedavna anketa, nima niti eno podjetje ugotovljenih optimalnih zmogljivosti »ozkih grl«, da o stimuliranju, racionalizaciji in ostalem niti ne govorimo.
Spremembe v sistemu nagrajevanja so prisilile tovarne, zbornice, sindikate in ostale organizacije, da o všem tem več razmišljajo, in opaziti je več prizadevnosti in tudi uspehov. V zvezi s tem je značilen primer relativno majhnega podjetja za obdelavo lesa »Jadar« iz Zvor-nika, kjer so ustanovili strokovni aktiv inženirjev in tehnikov in sprejeli program za intenzivnejšo proizvodnjo. Ena od mer, da bi dosegli intenzivnejšo proizvodnjo, je, da zmanjšajo odstotek potrošnje surovin, s čimer bi veliko prihranili in znatno povečali dohodek.
Računice povedo, da bi z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti v industriji Bosne in Hercegovine samo za en odstotek letno uspeli doseči višji dohodek za okoli 6 milijard dinarjev. Ni treba posebno napenjati možganov, da se vidi tesna odvisnost med standardom in ihtenzifi-kacijo industrijskega dela; čim večja je intenzifikacija, tem več dohodka ostane delovnim kolektivom.
Najvažnejše je, da sta atmosfera in razumevanje za intenzivnost že ustvarjeni. Nobenih zadržkov ni, da industrija ne bi sprostila vseh strokovnih in materialnih sil in tako našla najboljše rešitve za napredek ekonomike podjetja.
JOVANKA BRKIČ (Po »Borbi«)
boljšal, razen eni, ki opravlja transport. Ta se je znašla v nenavadnem položaju, zasluži najmanj, čeprav ne dela malo, nikakor pa rite more izpolrpti plana. Ko so se te dni vpraševali po vzrokih, so ugotovili: lani in predlani je transportiralo normalno proizvodnjo in zaloge, letos pa ne zmore vsega, čeprav zalog ni.
Če bi tako nadaljevali, bi lahko skladišča za novo blago ukinili. Kajti beograjskemu volnar-skemu kombinatu dajejo nekateri kupci denar vnaprej, za blago, ki ga še niso videli. Slučajno smo pred dnevi bili prisotni, ko je direktor beograjskega podjetja »Stoteks« Milan Kuru-zovič vnaprej ponudil denar:
— Vplačal bom 50 milijonov, je dejal tovariš Kuruzovič.
Danes, ko so mnogi zodolže-ni, ko kupce vsako jutro opominjajo po telefonu in jih vprašujejo, kdaj bodo poravnali dolgove, ‘pomeni dati denar vnaprej vsekakor veliko,' še zlasti, ko gre za industrijo, katere kapacitete niso izkoriščene.
— Mirne vesti dam, je dejal tovariš Kuruzovič — ker je proizvodnja v kombinatu kvalitetna.
9 To je vsekakor zaupanje v kvaliteto proizvodov beograjskega volnarskega kombinata. Morda celo več kot to.
Pot od »kirurgične« intervencije do tega komplimenta, je trajala le dve leti. Torej ni pomagalo samo zdravilo — zniževanje cen velikim zalogam. Medtem ko so se skladišča praznila, se je proizvodnja še povečala, vendar s to razliko, da so zdaj vedeli, kaj in koliko proizvesti.
Radmilo Jovanovič:
— Bolje smo prisluhnili gla-.su tržišča. Morali smo se pokoriti tudi zakonom sodobnp mode. Če samo pomislim na blaga v »kondukterskih« barvah. Živko Obradovič, direktor:
— Proizvajalno 154 proizvodov. Tolikšno število vas čudi, vendar pri nas ne proizvajamo velikih serij. Potrošnik ne želi nositi ene obleke deset let. Še zlasti to velja za ženske. Torej, čim več različnih proizvodov, desenov in barv.
Medtem ko smo razprodajali stare zaloge nemodnega blaga, se je proizvodnja večala in je po vrednosti večja za 50 °/o v primerjavi z letom 1962. Proizvodnja je zdaleč večja, delavcev je pa manj. Letos smo zmanjšali število delavcev za 3 %>.
— Uvedli smo novosti v produkciji. Ena delavka upravlja dve ali celo tri statve, čeprav niso serije velike — pravi direktor.
Radmilo Jovanovič:
Finančna sredstva podjetja krožijo zelo hitro, zalog ni, blago se pa takoj proda. V tem procesu ni več zamrznjenih 700 milijonov in na takšen način prihranijo samo na obrestih 50
milijonov dinarjev, ki so obogatili sklade.
V primerjavi z minulimi leti, so letošnji skladi veliko večji. Tako je vsaj videti. Leta 1962 je bilo na skladih okoli 10 milijonov dinarjev, v minulem letu 45 milijonov, letos pa kar 300 milijonov dinarjev.
Letos so v podjetju občutili nekatere olajšave kot npr. znižanje davka. Te olajšave so jim prišle prav pri pokrivanju dražitve — od surovin do komunalnih uslug. Z olajšavami je kolektiv pridobil 150 milijonov, ki jih je namenil za povišanje cen uslug in surovin. Zato je pa na skladih ostalo vse, kar je prinesla večja proizvodnja, produktivnost in bolj efektna realizacija, oziroma prodaja. Bogatejši skladi omogočajo perspektivnejšo stanovanjsko izgradnjo in rekonstrukcijo, ki je za dotrajano tovarno nujna. Nekateri stroji so iz prejšnjega stoletja; te bodo zamenjali. Med drugim bo v adaptirani predilnici v Zemunu steklo 4000 vreten. V sedmih letih bi kombinat v glavnem obnovili. Dobro vedo, kako bodo porabili tri milijarde dinarjev.
Kaže, da bo sredstev dovolj, saj se višajo skladi in osebni dohodki.
Pred dvema letoma je bilo razmerje naslednje: 95:5 v dobro osebnim dohodkom, lani 90:10, letos 1 pa 89:11. Medtem, ko so skladi poskočili od 10 na 300 milijonov dinarjev, so se povišali osebni dohodki za približno 11.000 dinarjev. Leta 1962 so znašali povprečno 19.750 dinarjev, v teh dneh so pa ponovno povišali in znaša povprečje 30.000 dinarjev.
PETAR STOJANOVIČ (Po »Borbi«)
,,,
Naj‘bolj vnetih nabiralcev kostanja tudi mrzel dež ne more motiti
Foto: M. Šparovec
RENTABILNA FARMA
Potem ko je imel »agrokombinat« s pitanjem svinj izgubo, je uspelo svinje-
rejski zadrugi v Severinu pri istem opravilu odvesti v sklade 13 milijonov
dinarjev
Zadruga v Severinu pri Bje-lovaru je kmalu d.kazala, da je vzreja svinj zelo rentabilna. Poprej je »Agrokombinat« pri tem opravilu posloval z letno izgubo 200 milijonov dinarjev. Zaradi tega so občani na sestankih Socialistične zveze duhovito zabavljali na račun kombinata, da tam ni nič novega, razen novih izgub. Sčasoma so celo prišli do zaključka, da se vzreja svinj sploh ne izplača in da bi si moral Agrokombinat poiskati »boljše delo«.
Toda namesto, da bi razmišljali o »boljšem delu«, so se od-
Na kokošji farmi v Duplici so si nabavili najsodobnejši stroj za sortiranje jajc. Pet delavk sedaj v em uri pregleda in presortira po kvaliteti 11.000 jajc.	FotorM. Šparovec
ločili »Agrokombinat razformi-rati. Farmo svinj je prevzela svinjerejska zadruga v Severinu in dokazala, da ne nastajajo izgube zaradi slabega asortimana, temveč zaradi slabe organizacije vzreje.
PODVOJENA PROIZVODNJA
Iz pogovora s tovarišem Franjem Novakom, komercialistom, in Milanom Jakopovičem, upravnikom svinjerejske zadruge, smo ugotovili, kako je uspel delovni kolektiv rentabilno poslovati.
Zadruga je podvojila proizvodnjo. »Agrokombinat« je vzredil letno na farmi okoli 4000 svinj, medtem ko je zadruga izkoristila maksimalno pita-lišče in nabavila še, enkrat toliko svinj. Število delavcev je ostalo isto (v zadrugi dela skupno 65 delavcev in uslužbencev).
Z drugim sklepom zadruge so prenehali z vzrejo prašičkov, ker je praksa pokazala, da se to ne izplača. Namesto tega so se v zadrugi odločili za odkup prašičkov od individualnih proizvajalcev — kooperantov. Zadruga prodaja namreč kmetom krmila na dvoletni kredit, oni pa njej prašičke, ki jih pred oddajo v pitališče zadržijo nekaj časa v karanteni,, da bi s tem zmanjšali kasneje eventu-elno poginjanje svinj.
Doslej se je zadruga uspele povezati z okoli 700 individualnimi proizvajalci iz 37 vasi bjelovarskega okraja.
Tretja pomembna akcija zadruge se nanaša na pripravljanje hrane. »Agrokombinat« jo je navadno za svinje kupoval, medtem ko jo zadruga proizvaja sama. Na ta način prištedi povprečno 10 dinarjev za kilogram hrane. Zadruga prodaja hrano tudi kmetom kooperantom, če to želijo.
TUDI OSEBNE DOHODKE SO PODVOJILI
Posebno pozornost je posvetila zadruga vzreji oziroma organizaciji dela na farnii in nagrajevani« delavcev. Delo so organizirali tako. da delata v enem prostoru po dva delavca, ki krmita v izmeni okoli 1000
svinj. Za vsak kilogram pridobljene teže svinje dobijo delavci 4.5 dinarja. Zanimivo je, da so delavci »Agrokombinata« poprej porabili celo po 12 kg hrane, da bi pridobila živina 1 kg na toži, medtem ko porabijo sedaj 3,75 kilograma hrane. Tu je tudi odgovor, zakaj niso delavci »Agrokombinata« imeli višjih osebnih dohodkov kakor 20 do 25.000 dinarjev mesečno, v zadrugi pa jih imajo 30 do 40.000. Kadar pa pomagajo pri nakladanju ali razkladanju hrane, ali opravljajo druga opravila, potem dosežejo celo po 80.000 dinarjev mesečno.
Novemu načinu dela so prilagodili tudi delo veterinarjev -in tehnikov. V »Agrokombinatu« so navadno delali samo v prvi izmeni, tako da so popoldne in ponoči ostajali v pitališčih delavci sami. Sedaj delajo veterinarji in tehniki preko vsega dne v izmenah, tudi ponoči, ker je tudi njihov osebni dohodek povezan direktno z vzrejo živine. Tako dobi na primer veterinarski tehnik na vsak pridobi Ijeni kilogram teže pri živini 0,40 dinarja.
Prizadevajo Si. da bi tudi . pri vzreji svinj šli v korak z dosežki znanosti. Zadruga se je zato obrnila za pomoč na zagrebški Veterinarski institut in se pogodila za sodelovanje. Institut opravlja za zadrugo potrebne analize in ji daje strokovne nasvete.
Pogodbeno so uredili tudi prodajo svinj. Sporazumeli so se s prehrambeno industrijo »Sljemei v Zagrebu in ji v določenih rokih in cenah dobavljajo dogovorjeno število svinj.
S tem si je zadruga zagotovila plasma, kar je zanjo prav tako pomembno.
S takšnim načinom dela je zadruga uspela v treh mesecih, potem ko je prevzela vzrejo svinj od »Agrokombinata«, nameniti za sklade 16 milijonov dinarjev. Za tako relativno majhen delovni kolektiv in po to-' likšnih izgubah »Agrokombinata« je to vsekakor pomembna vsota.
DJ. VITEZ
(Po »Radu«)
Kako delijo osebne dohodke v ieo n o 1 nu u s mj s k e m kombinatu »Brest« v Cerknici? •

V skoraj vseh gospodarskih organizacijah, ki sem jih obiskal v minulih nekaj tednih z željo, da bi zvedel, kako oblikujejo in delijo osebne dohodke, so mi najprej rekli: »Zdaj je že boljše!« in so povedali, za koliko dinarjev so si v zadnjem času povečali mesečne prejemke.
Tudi v Brestu so mi najprej rekli: »Zdaj je že boljše!« Potem pa so mi pripovedovali, kako in v čem so spremenili svoj način nagrajevanja, da bi zagotovili takšno delitev, v kateri bi bil osebni dohodek slehernega zaposlenega — od delavca pri stroju do direktorja kombinata — odvisen od njegovega prispevka k večji proizvodnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Podatke o gibanju proizvodnosti in osebnih dohodkov pa so mi povedali šele ob koncu našega razgovora, češ:
»Ker smo uveljavili vse naštete spremembe, smo dosegli večje gospodarske rezultate, zato pa smo si lahko delili tudi višje mesečne prejemke.«
umil
iiiiiiiiii
Zakaj niso bili zado-voljni s starim sistemom delitve osebnih dohodkov?___________________
V Lesnoindustrijskem kombinatu Brest dela kakih 1400 delavcev. Imajo pet proizvodnih poslovnih enot (dve tovarni pohištva in tri primarne obrate) ter eno neproizvodno enoto (skupne strokovne službe). V proizvodnih poslovnih enotah je več ekonomskih enot.
Tako kot zdaj — po aprilu letos, ko so spremenili svoj pravilnik o nagrajevanju — so tudi prej vplivali na oblikovanje osebnih dohodkov predvsem naslednji činitelji:
—	delo na delovnem mestu,
—	prihranek pri materialu v ekonomski enoti,
—	poslovni uspeh poslovne enote.
So pa bistvene razlike.
Slabosti starega načina
Niso vsi dobivali po delu.
Načelo delitve po delu je veljalo predvsem za delavce, zaposlene v neposredni proizvodnji, ne pa tudi za vse tiste, ki delajo v organizaciji in pripravi proizvodnje, v strokovnih in pomožnih službah, v administraciji. Vnaprej določeni* osebni dohodki, s katerimi naj bi plačevali delo teh služb, pa so preživeli že tedaj, ko so se odločili za plačevanje po enoti proizvoda, se Pravi, ko so začeli v praksi uveljavljati Prve stimulativne .oblike. Tudi način Povezovanja osebnih dohodkov v nekaterih službah z gospodarskimi rezultati v ekonomskih ali poslovnih enotah se ni povsem obnesel, kajti večina služb je bazirala na rezultatih, na katere sploh niso imele nobenega vpliva. Zato so se odločili, da bodo v novem Pravilniku podrobno izdelali način nagrajevanja teh služb, ki- naj bi bil kar najbolj stimulativen.
Delavci so s svojim
izvodnjo.
delom kreditirali pove-čano nedokončano pro-
V posameznih ekonomskih enotah so reljala različna merila za obračunavanje opravljenega dela. V tistih enotah, "kjer so bila merila enostavna in so zagotavljala dejansko plačilo vloženega dela, je proizvodnost hitro rasla. V drugih enotah, kjer so delo sicer individualno merili, plačali pa le tisto, kar so kot.enota realizirali (korigirali v plus ali minus razlike v nedokončani proizvodnji) in so imeli hkrati zelo zapletena merila, se je proizvodnost večala počasneje. To se je dogajalo povsod tam. kjer so plačevali enoti samo tisto količino izdelkov, ki ji je bila vnaprej Predana. S terp niso upoštevali vsega dejansko opravljenega dela, posluževali so se korektur, in zato delavec nikoli ni vedel, koliko bo za svoje delo dobil. Takšen sistem je nehote zahteval, da so delavci kreditirali povečano nedovršeno proizvodnjo, to pa naj bi bila stvar banke, ne pa delavca.
Razkorak med pro-
Pozitivne
spremembe
osebni dohodek?
dukvtivnostjo in proizvodnim planom.__________
Osebni dohodki režijskih delavcev so bili odvisni od produktivnosti izde-lavnih delavcev. Vodja ekonomske enote pa je težil za tem, da bi imel v enoti čim manj delavcev in z njimi dosegel čim večjo delovno storilnost, planiranega obsega proizvodnje pa ne. Zaradi takšnega načina nagrajevanja je bila
tem dobe delavci plačilo po vrednosti delovnih mest iz skupno ustvarjenih sredstev. Normativov ne more 'nihče popravljati, dokler ne veljajo pol leta, in še tedaj jih lahko popravljajo le skupno, torej vsi zainteresirani delavci v enoti. Popravkov na račun povečanja ali znižanja nedokončane proizvodnje ni več. (Takih primerov je bilo precej predvsem v poslovnih enotah pohištvene proizvodnje, kjer ena enota predaja drugi polizdelke). Zdaj se delavci bolj zanimajo za sodelovanje s servisnimi službami, skrbe kakšna bo kakovost polizdelkov, ki jih sprejmejo od druae enote, kako bi čim boljše preskrbovali delovna mesta in organizirali proizvodnjo.
Nagrajevanje in stroški proizvodnje
proizvodnja nižja od plariirane, 'čeprav je bila produktivnost posameznega iz-delavnega delavca večja. Ker se je pri njihovem načinu točkovanja oblikovala vrednost točke režijskih delavcev v odvisnosti od vrednosti točke izaelavnih delavcev, je to zaradi manjšega obsega proizvodnje povzročalo povečevanje lastne cene.
Nerealne norme so povzročale nepravilne odnose
Izračunavanje cenikov del za posamezne faze proizvodnje je bilo izključna stvar normircev, le-ti pa niso bili zainteresirani, da bi določali realne čase in s tem pravilne odnose v delitvi osebnih dohodkov delavcev v ekonom-
Dokončno se oblikuje osebni dohodek delavcev v ekonomski enoti z obračunom prihrankov ali izgube enote. Pri obračunu prihranka ali izgube upoštevajo vse končane proizvodne naloge v tistem mesecu in prihranek ali izgubo pri obračunu režijskih del. Prihranek si razdelijo, delijo pa si tudi izgubo, vendar vsi v enakem odstotku. Torej izgubo plačajo vsi, tudi tisti, ki so uresničili prihranek, oziroma prihranek si delijo vsi. Rekli so mi, da je to šele začetek in da gre za sedaj predvsem za moralni vpliv. Sicer pa tudi sredstva, ki jih delijo na ta način, niso velika, komaj nekaj odstotkov osebnega dohodka. Kasneje, ko bodo lahko ugotavljali stroške na slehernem dc lovnem mestu, bodo skušali vpeljati takšen način, da bo prihranek dobil le tisti, ki ga je ustvaril.
Delitev
skl enoti, kajti ohlapni normativi so omogočali višjo vrednost točke. Ker vsem delavcem niso mogli določiti enako ohlapnih normativov, je prišlo do nesorazmerij v osebnih dohodkih, zavoljo tega pa tudi do negodovanja. Delavci, ki so delali na povsem sorodnih delovnih mestih, so dobivali za enako delo različne prejemke.
Ko so v začetku letošnjega leta v Brestu sestavljali statut gospodarske organizacije, so temeljito razmislili, kaj storiti, .da bi način nagrajevanja še bolj približali proizvajalcu, ga poenostavili ter z njim zagotovili, da bo vsak dobil toliko, kolikor bo naredil, torej, da bi odpravili korekture. Le tako bi bilo moč doseči, da bi bil sleherni bolj zainteresiran ne samo za količino temveč tudi za kvaliteto svojega dela. Skušali so torej oblikovati sistem, ki bo 'spodbujal k večji proizvodnosti.
Kako zdaj oblikujejo
V proizvodnih poslovnih enotah so režijski delavci nagrajeni od proizvodnega učinka in kvalitete dela na njegovem delovnem področju. Vodja ekonomske enote dobiva na primer mimo deleža, ki je odvisen od.,gospodarskega uspeha enote, tudi delež, ki je odvisen od izpolnitve plana asortimana. Na tak način so dosegli promptno primopredaja naslednji ekonomski enoti in ker so sinhronizirali proizvodnjo, tudi večji proizvodni učinek.
poslovnega
uspeha spodbuja skrb za gospodarjenje v poslov-ni enoti_______________
Končno dobe vsi delavci kombinata tudi delež od poslovnega uspeha poslovne enote. Z rezultati poslovne uspešnosti razpolaga delavski svet poslovne enote, ki odloči, kolikšen del bi razdelili za osebne dohodke in koliko za sklade. Pri tem je dolžan upoštevati potrebe po modernizaciji proizvodnega procesa, strokovnem izobraževanju kadrov, večanje družbenega standarda delavcev. Poslovne enote oblikujejo tudi rezervne skjpde. Delež, ki je-namenjen osebnim dohodkom, delijo v sorazmerju z obračunalnimi prejemki, doseženimi v treh mesecih.
Vsi zaposleni pa dobijo vsak mesec še prispevek za stalnost; najnižji je 2 odstotka od osebnih dohodkov, najvišji pa 8 °/o.
Vsi po učinku
Vse druge službe so odvisne od povečanega obsega in kvalitete opravljenega dela.
Kako nagrajujejo režijske delavce v poslov-ni enoti?
Prejemki normirca časa so odvisni od proizvodnje v proizvodni enoti in od realnosti normativov časa.
Osebni, dohodki delavcev v konstrukcijskem oddelku se izračunavajo glede na uspeh poslovne enote in na razmerje med normativi surovin in materialov ter njihovo izpolnitvijo — po lestvici, ki naj zagotovi, da delavec dobi največ takrat, kadar ni nobenih odstopanj od normativov.
Dohodki končnih kontrolorjev so odvisni od višine denarne vrednosti reklamacij.
Delavci v analitsko planskem oddelku dobivajo dohodke, ki so odvisni od realnosti planov ekonomskih in poslovnih enot. Zaposleni v računskih službah dobijo tudi delež od tega, če so pravočasno in pravilno izvršene posamezne njihove naloge.
Vzdrževalci dobivajo manj, če so jiastale daljše prekinitve v proizvodnji.
Pri določanju meril za delitev osebnih dohodkov so upoštevali predvsem interes posameznih skupin in ga postavili v nasprotje z interesi drugin skupin. Tako na primer: interes vodij ekonomskih enot do izpolnjevanja plana asortimana proti interesu planerjev do realnosti planov. Interes večjega obsega proizvodnje na račun slabše kvalitete z interesom ikontrolorjev za čim boljšo kvaliteto. Interes delavcev po čim večjem prihranku z interesom bormircev materiala po realnosti normativov.
S tem so dosegli, da prekoračen interes ene skupine nujno škoduje interesu druge skupine in to je nekak regulator, dav se odnosi objektivno izboljšujejo.
Strokovne službe in nagrajevanje po delu
Osebni dohodki ljudi zaposlenih v strokovnih službah, so odvisni od- plačane realizacije, od kvalitete dela na njihovem področju in na primer pri nabavni službi od tega, kako hitro se
obračajo zaloge materialov in kolikšne so razlike med predvideno ter dejansko nabavno ceno.
Za vse druge službe kombinata veljajo določila, ki so uveljavljena v poslovnih enotah.
Direktorji sektorjev dobivajo glede na uspeh posameznih služb v, sektorju, glavni direktor pa od povprečja uspeha ' vseh sektorjev.
To je torej na kratko povedano tisto novo v načinu delitve osebnih dohodkov v kombinatu Brest, o čemer govore kot o »pozitivnih spremembah«.
Še so težave
Pripovedovali so mi, da imajo kljub tem spremembam še težave in probleme, ki jih bo treba čimprej rešiti. Denimo na primer problem stimulativnih lestvic in startov. Ni še enotnega starta. Posamezne službe namreč težje dosegajo pogoje za večjo stimulacijo, zato bodo morali prilagojevati starte spremenjenim pogojem, stimulativne lestvice pa posameznim službam.
Ta nesorazmerja še povzročajo nezadovoljstvo.
Vendar je uspehov veliko več kot pa težav.
Spodbudni uspehi
Zdaj so vsi delavci v Brestu veliko bolj zainteresirani za večji učinek kot prej.
Poglejmo nekaj pri-
Sleherno delovno mesto je ocenjeno z določenim številom točk, toda vrednost delovnega mesta, izražena v točkah, je le merilo za ovrednotenje delovnega učinka.
Vsaka delovna organizacija ima svojo vrednost, svojo ceno.
Delitev osebnih dohodkov na delov nem mestu temelji na plačevanju po enoti proizvoda.
Torej, delavec v proizvodnji dob toliko, kolikor je na osnovi cenika de" ovrednoten njegov učinek. Če je ski.i pina delovnih mest tako povezana, dr. ni moč individualno ceniti učinek, po-
V	poslovni enoti Cerknica so v juniju postavili startni obseg proizvodnje
92.000	norma ur, proizvodnja pa je v avgustu dosegla že 95.tiri norma ur, medtem ko so v prejšnjih mesecih dosegali največ 80.000 norma ur. Isto velja za poslovno enoto Martinjak, kjer so startno osnovo .46.000 norma ur presegli za 3000 ur.
V	poslovni enoti Iverka so zmanjšali škart od 9,9 na 0,6 °/o od skupne proizvodnje predvsem zato, ker je nor-mirec kontroliral porabo tvoriv in je bil od tega plačan.
Nagrajevanje, ki je odvisno od prihranka in poslovne uspešnosti, spod-ouja prizadevanja za uvajanje večjih serij, uporabo standardnih materialov itd. takih primerov je večino. Zaradi 1 vsega tega je bil čisti dohodek v tretjem tromesečju za 70 milijonov večji kot v drugem, v četrtem tromesečju pa sodijo, da bodo dosegli kar za 100 milijonov večji čisti dohodek.
Skupno je lani prav toliko delavcev kot jih je v Brestu zaposleno letos, ustvarilo 2465 milijonov dinarjev bruto lohodka. v devetih mesecih letos pa že i milijarde, medtem ko se ie cena njihovih izdelkov povečala le za kakih "> »/n.
In večji so tudi osebni dohodki. Lasi so razdelili povprečno 29.000 dinar-ev na mesec, letos pa so v minulem nesecu delili že povprečno 42.000 di-• arjev.
Ob koncu so rekli:
»Naš sedanji sistem nagrajevanja je esda nov, vendar je le.prehodna oblika v verigi sistembv delitve po delu,
! i nam bo omogočil še popolnejšo delitev.«	JANEZ VOLJČ
SKF
ir ocana
M
INFORMACIJA^
Šolstvo koprskega okraja na dnevnem redu Koper in izvršnega odbora Okrajnega
Pisarniški
molji
ll!lllllll!!llllllll!llllllll!llllllillllllllllii:!ll!llllllll!l!llllllllllllllil!llll
»BIROZAVRI« SILVANA AMBROGIJA v JRAMI SNG V LJUBLJANI
»BirorauH«, komedija v dveh dejanjih italijanskega avtorja Silvana Ambrogija si je utrla pot tudi na oder ljubljanske Drame. Najbrž zato, ker je napisana v sedanjem času in ker prikazuje zaprašene pisarne, ki predstavljajo iv dandanašnjem strahotno obsežnem aparatu vseh mogočih uradov in birq-jev hudo nevarnost za razčlovečenje človeka. Toda dlje od tega, da je obrtniško spreten prenos vsakdanjega življenja na gledališke deske, da je neposredno ogledalo stvarnosti brez dimenzij vzročnosti, se ta komedija ni poV-zpela. Zato malo pove in je prijetna le kot prikaz nekega konkretnega, enkratnega okolja in ljudi v njem, kot fotografija, če bi le-ta znala govoriti.
Na fotografiji je poosebljeno vestni, do podrejenih strogi, toda do nadrejenih klečeplazni načelnik oddelka Altamura s svojim timom, kateremu se pripeti neljuba nezgoda, da eden izmed njih izdihne na delovnem mestu. Smrt ubogega Massare posredno povzroči, da obišče tim načelnik per- dvoma ni.
mora dobiti svoio
Pretekli teden sta Predsedstvo Okrajnega sindikalnega šteta in Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL Koper sklicala razširjeno sejo o aktualnih problemih in nalogah na področju šolstva v koprskem okraju. Na seji, ki je bila neposredni odmev posveta o komuni in šolstvu v republiškem merilu (glavni odbor SZDL Slovenije in Republiški svet ZSS dne 26. oktobra v Ljubljani) in je že izhajala iz tamkaj sprejetih stališč, sta dva referata (o materialnem vprašanju osnovnega šolstva v okraju in o formiranju dohodka v šolstvu) ter živahna in temeljita razprava na široko prikazali šolsko problematiko na Koprskem, Goriškem in Notranjskem. — Zaradi obsežnosti materije smo se v pričujočem poročilu o razširjeni seji v Krtpru izognili problematike strokovnih šol.
realistično
da je Altamurova solidno uprizoritev. Režiserju Molke, ki je nad sonalne službe in pove, da je četa. z njim samim na čelu, Jožetu Babiču je uspelo, da je postavljenim revnim okoljem, oddelek gospoda Altamure že kolektiv ubogih človeških par, uprizoritveno sicer razdfoblje- polna 'zlagane mogočnosti. Ju-dolga leta povsem nepotreben, ki vidijo in poznajo le sami ni tekst, zlil vsebinsko in odr- rij Souček, kot Altamura, in d,a so ga spregledali in ga je sebe in avtomatično delo, živ- sko v živo enoto, da je izluščil Branko Miklavc, kot Fisichelli, Zdaj pač treba ukiniti. Koli- Ijenjski cilj jim je napredeva- iz besedila in junakov vso tra- p-a Sta poustvarila dva, v nju-kor še niso uradniki, zaverova- nje na pisarniških stolčkih, gikomično smešnost, ne da bi ni igralski karieri prav gotovo ni v obrazce in stare akte. po- sreča pa denar in dobre zve- zašel iv posploševanje in dal nepozabna lika. Ostali igralci kazali svojih resničnih obra- ze. Toda zakaj? Samo zato, ker »Birczavrom lažni nadih vse- so bili še Polde Bibič, Danilo zov ob tragičnem koncu kole- so v uradu dvajsetega stoletja, splošne resničnosti. Pri tem Benedičič. Štefka Drolčeva, ge Massare. se zgodi to op Vendar, spet se je zgodilo, m ti je bila v lepo oporo odlič- Janez Albreht in drugi, ukinitvi oddelka. Nobenega da smo lahko gledali dobro in na scena ing. arh. Viktorja	A. P.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
priznava samo diktat, 'nasilje je čutiti grozljivost sile in na- doumeli Veličino svobode in in zločim Tak je dokumeritar- silja, ki je že čez nekaj let za- miru, ki ju danes uživajo in H film našega rojaka Frederi- vrtela svet v strašno vihro da bi se pri tem zavedali žr-ca Rošsifa »Umreti v Madri- druge svetovne vojne. S sočut- tev, ki so bile za vse to neiz-du«, ki smo ga pred dnevi vi- jem in občudovanjem spremlja ogibne in potrebne.
IVA BOŽO VIČAR
Desetletna zaostajanja v šolstvu
S celotne nedavne razširjene seje o vprašanjih šolstva v koprskem okraju je bilo mogoče razbrati, da že dolga leta razpravljamo o perečem šolskem problemu, ne da bi le-ta prenehal biti problem in pereč in da je pač že skrajni čas, da pričnb roditi sicer učinkovite razprave v zaprtih dvoranah tudi sadove v praksi. Prednost pred mnogimi podobnimi posveti pa je imel koprski v tem, da ni bil brez vsakega optimizma in vere, da čakajo družbene službe, konkretno prosveto, boljši časi. Temu gotovo botrujejo v poslednjem obdobju živahne obravnave šolstva na vseh 'nivojih in povsod ter v nekaterih občinah že znatno izboljšana ali v okvirih najboljših možnosti omogočena pot učno vzgojnega dela. Poleg tega je koprsko dopoldne pokazalo, da se prosvetni delavci zavedajo tako svojih pravic kot dolžnosti, kar bo lahko pospešilo reševanje šolske problematike v okraju, predvsem pa ovrglo danes včasih preveč posplošeno trditev, da stoje prosvetni delavci nekje na robu časa in razvoja.
Ena izmed poglavitnih misli s koprske razširjene seje je bila, da pri nas nasploh ne motrimo na šolstvo in na šolnike s stališča, da je delovni kolektiv vsake vzgojno izobraževalne institucije tako po ustavi kot po' pomembnosti za splošni družbeni razvoj izenačenj oziroma enakovreden z delovnim kolektivom na- področju materialne proizvodnje. Na eni strani smo se lotili šolske reforme, da bi šolo prilagodili času, na drugi smo pozabili, da terja reforma malodane vsepovsod dodatna materialna sredstva, dodaten kader, izpopolnjevanje tistega, ki že poučuje. Dali smo šolam pravico samoupravljanja, jih na papirju »naredili« samostojne delovne organizacije, ne pa jim tudi zagotoviti denarja; s katerim bi mogli gospodariti kot terja to učno vzgojno delo in kvaliteta tega dela, in nismo jim nudili prave moralne ter družbeno politične podpore. Narodni dohodek pri nas iz leta v leto narašča, zato tudi
deli tudi pri nas. Scenarij zanj prizadevanje svobodoljubnih je napisala Madeleine Chapsal, ljudi, ki zapuščajo svoje do-dragocene prizore iz španske move in odhajajo v medna-domovinske vojne, ki je po ok- rodne brigade, da bi pomagali tobrSki revoluciji zamajala in španskim borcem do svobode pritegnila napredne sile sveta ter nečloveške žrtve in prema-v pravičnem boju za svobodo govanja v bojih za Madrid, in enakopravnost človeštva, so Alcazar in sleherno ped svo-posneli Georges Barsky, Roman hodne španske zemlje. Vse to Karmen, Boris Makasejev in je prepleteno s prizori in bese-drugi, ki so se udeležili tega dami, ki izpričujejo avtorjevo boja in marsikateri med njimi, osebno prizadetost do dogaja-zanj dali tudi svoja življenja, nja, do teh ljudi in do sveta v Glasbo v filmu je sestavil M. celoti. Kako neprisiljeno in Jarre, montažer je bil S. Ba- občuteno je med prizori za-ron, besedilo pa govorijo: Jean zvenela beseda o poetu in dra-Vilar, Pierre Vaneck, Roger matiku Garciu Lorci, ki je Molilen, Germaine Montero in umrl, ne da bi do kraja izpo-Suzanne Flon.	vedal svojo misel o ljudeh in
Film je pritegnil gledalce uporni Španiji, ne da bi do povsod, kjerkoli so ga predva- kraja izživel svojo mladost. Z jali, kajti v njem je zbrano izredno precizno montažo je kar največ avtentičnega gradi- zaživel pred nami film, velik va o zgodovinskem boju Špan- in nepozaben po svojem po meškega ljudstva, ki smo ga do- nu, urejenosti in še posebej po slej spoznavali predvsem Skozi svojem značilnem španskem besede udeležencev, zgodovin- koloritu. saj iz slehernega pri-ske opise ter literarna dela zora in besede odseva toplina Hemingwaya, Sartra, Mauriaca in preprostost španskega člo-in drugih. RoSsif je vse to veka, ki se je boril za nov. zbral na filmskem platnu ter z lepši svet. V meglo zavita poživim, občutenim in iskrenim krajina v začetnih in končnih komentarjem, brez patosa in prizorih filma, daje vtis neme tendencioznosti oživil te ne- in tihe bolečine nad izgubi je-pozabne in velike dni. Kritiki nim bojem, življenji ttsočev in sveta so ne glede na svojo po- svobodnim svetom. Upajmo, da Ne bi smel mimo nas ne- litično prepričanje priznali, da ta svet za špansko ljudstvo le opažen, kajti V njem je preveč je delo čisto in pošteno, zvesto ni povsem- izgubljen, da ta neboleče resnice, neposredne in resničnemu zgodovinskemu do- liki a brezupni boj ni bil po-odkrite obsodbe človeškega na- gajanju ter kot tako odpira in vsem. zaman, silja in izkoriščanja, zgodovin- dopolnjuje pomembno stran 7.a nas pa bi bilo prav. da ske avtentičnosti o ljudskem	svetovne zgodovine. Gledalec	hi. s j film	ogledalci	čimveč Iju-
heroizmu in žrtvovanju, pred-	obnemi	in nemočno vzdrhti ob	Ji. da	bi	obudili	spomin na
hodnici nepozabnih dogodkov pretresljivih prizorih nemških vse tiste, k’ so odšli v Španijo, zadnje vojne, avtentičnosti o bombardiranj civilnega prebi- se f~m s španskim ljudstvom človeško nedojemljivem in ne-	vodstva,	fašističnih paradah v	borili	in	umirali	in da bi
sprejemljivem redu družbe, ki	Berlinu	in 'Rimu, za katerimi	hkrati,	kar velja za	mlajši rod, Dolgo pot do šole v lepem vremenu krajša pomenek
osebni dohodki v gospodarstvu in drugih družbenih službah ter življenjski standard ljudi, prosvetni delavci pa ne stopnjo enakovredno z ostalimi proizvajalci iz včerajšnjega v današnji dan. Občine, ki so po ustavi dolžne skrbeti za družbene službe, imajo odprto oko bolj za ekonomski razvoj svojega območja.
Vse te in podobne ugotovitve splošne narave o šolstvu, ki sta jih že na široko obravnavala Glavni odbor SZDL in Republiški svet ZSS v Ljubljani, je nedavna koprska seja prikazala tudi na konkretnih primerih trenutnega stanja in možnosti za njegovo izboljšanje v posameznih občinah okraja.
Pomanjkljiva delitev narodnega dohodka in politika občin
Odstotek sredstev, ki jih občinske skupščine dandanes namenjajo za šolstvo, od celotnega občinskega proračuna, navadno zelo malo pove. V praksi pa s temi odstotki radi, ali obtožujemo ali zagovarjamo način delitve občinskih proračunov. V nekaterih občinah koprskega okraja participirajo skladi za ■ šolstvo s kav nad 50 °/o_ celotnega občinskega proračuna. Ce pa, poznamo celokupne vsote teh proračunov, vidimo, da ponekod ne bi zadoščal za šolstvo niti njihov 70 n/o delež (npr. občina Tolmin). To kaže na nepravilno porazdelitev narodnega dohodka med družbeno političnimi enotami, ki je zlasti v gospodarsko manj močnih občinah že objektivni krivec za slab materialni položaj šolstva. Na drugi strani pa imajo seveda občine prav malo posluha za šolstvo in šolstva niti ne urejajo po svojih danih možnostih.
Temeljno materialno razmerje med šolo in družbo je izraženo pri nas v razmerju šole do občinskega sklada za šolstvo. Ta odnos je v precešnjem številu primerov urejen z vsakoletnimi pogodbami, ki so pa formalnega zna-
BOLEČA
RESNICA
iiili.il Ul. .
!l!l!llll
»UMRETI V MADRIDU«
BSMlillllil
(Foto: Milan Šparovec)
razširjene seje Okrajnega sindikalnega sveta odbora Socialistične zveze Koper
interes
materialno bazo
SIGNALI
Vprašanja, ki terjajo odgovor!
Bogata je bila dejavnost velenjske Svobode v minulem obdobju. Samo dejstvo, da je vsak Velenjčan gledal dvajset predstav, a da je v rudarskem mestu osem tisoč prebivalcev, nam dovolj zgovorno pove, kako vsestranska in množična je bila dejavnost društva.
Ne bi bilo prav, če bi peli samo hvalnice. Več je vredno, če se pomudimo ab tistih težavah, ki so ovirale delo upravnega odbora.
Na redni letni konferenci so jih govorniki nakazali. Skoraj nerazumljivo se marsikaj zdi človeku, ko posluša poročilo in vsiljuje se mu mnenje, da mnogokrat prav na relaciji — VIŠJE — preveč administrativno rešujejo razne zelo žive probleme.
Vse delo Svobode je zastonjkarsko. Toda prav zaradi te vneme je treba plačati davek!
Brez razsvetljave na odru ne gre. Toda, zamislite si: vsaka kilovatna ura kulturnega doma stane, reci in piši, petindvajset dinarjev. Letno je to že kar cel milijon!
Nadalje, vse tiste skromne honorarje, ki jih Svoboda plačuje za razne prepotrebne usluge, obremenjuje še stoprocentni davek. V Velenju imajo že nekaj časa filmsko gledališče. Radi bi, da bi uspešno delalo tudi v prihodnje. Poznano je vzgojno poslanstvo te pomembne kulturne institucije. Zato bi prav ob filmskem gledališču ne mogli govoriti o komercialnosti. Čemu potem 20 °lo prometni davek na filmsko predstavo?
Na videz so vse te obremenitve ravnodušne in normalne. Vsi vemo, da je sredstev za kulturo še vedno malo. Takile administrativni zahtevki, ki jih je treba
reševati, močno bremenijo kulturno-prosvetne organizacije. Zelo, zelo jim skrajšajo proračun, katerega del bi lahko namenili v druge in bolj koristne svrhe.
Vsi organi in povabljeni na redni letni konferenci so brezpotrebno bremenitev društva uvideli. Vsem postaja jasno, da bo take administrativne posege, če jih smem tako imenovati, potrebno odstraniti, ali pa poiskati druge vire za financiranje kulturno-ptosvetnih organizacij.
Nujno potrebno je podpreti prizadevanja takega aktivnega društva, ki postaja vsak dan bolj usmerjevalec vsega kulturnega življenja v rudarskem mestu. Obremenjevati filmsko gledališče, ki se še bori za gledalce, z dvajsetprocentnim davkom, je toliko, kot si prizadevati, da mu čim prej zadrgnemo vrat. Prav to področje je vzgojitelj številka ena! Prvi in najmočnejši, predvsem med mladimi. Zakaj tako dejstvo prezreti?
Letna konferenca je javno povedala mnenje o tem in prepričani smo, da bo prav tako obravnavanje kaj kmalu zašlo v VERTIKALO. To bi sprejeli z olajšanjem.
Saj v resnici ne gre za nič drugega kot le za večjo in bolj množično dejavnost, ki jo pa moramo nujno tudi materialno krepiti. Zdi se, da bi morali za kulturno-prosvetne organizacije vnesti v naše zakone posebne člene, s katerimi bi stimulirali, ne pa podirali aktivno in požrtvovalno delo društev.
Torej, upajmo na bolje! Ali smemo?!
V. SMAJS
illilllillllllllllll
IIIUI!
Illlllllllllll
»iiiuiiiiii
DAVEK NA ALKOHOL 15 ODSTOTKOV DAVEK NA IZOBRAŽEVANJE 108 ODSTOTKOV
• •
i je izbraževanfe odraslih res luksuz, ki si ga v socializmu ne bomo mogli privoščiti?
čaja. Skladi niso odločno začeli lastne nove poti, temveč so ostali neka podaljšana roka bivših proračunov. Razlogov za to je več. Predvsem so bili brez izkušenj in so se naslanjali na izkušnje občinskih organov. Niso imeli lastne operative, strokovnih delavcev in tako so bili več ali manj odvisni od operativnega dela občinske uprave. Sredstva so skladu določali organi te uprave, ki_ so največkrat hoteli vedeti le skupne potrebe sklada, občinske skupščine pa so odobrile šolam toliko, kolikor jim je ostalo, po pokritju drugih proračunskih potreb. Materialno plat šolstva so občine med letom urejevale z rebalansi občinskih proračunov v korist šolstva. Ti rebalansi pa niso povsod pomenili rešitve (v Ajdovščini so z rebalansom — 23 milijonov — v glavnem pokrili le 3000 dinarski dodatek na podražitev!)
Med šolo in občino v koprskem okraju ni pogodbenih odnosov, ki bi sloneli na eni strani na programu šol, na drugi pa bi izhajali iz osnovne dolžnosti, ki jo imajo občine do šolstva. Res je sicer, da so mnogi prpgrami šol pomanjkljivi, da mnogi šolski kolektivi še niso ocenili in ovrednotili svojega dela in vseh dejavnosti, toda tudi tiste šole, ki imajo dobre programe, ne dobe večjih sredstev kot one druge. Kaj jim torej trenutno pomagajo programi! Materialno boljši položaj imajo le šole v občinskih središčih, najbolj ugodno pa žive menda tisti kolektivi, ki manj in slabše delajo in je njihovo delo tako visoko ovrednoteno z dinarjem kot v ostalih kolektivih.
Samoupravljanje potrebuje tudi svojo materialno bazo
Ob takem materialnem stanju je . bilo delo prosvetnih delavcev, gospodarjenje na šolah in v zvezi s tem samoupravljanje, nujno utesnjeno v kalup danih možnosti, ne pa potreb in dolžnosti. In to stanje šolskih kolektivov še do nedavna v koprskem okraju ni spodbujalo k iskanju novih oblik pri učno vzgojnem' delu, kot ga terja šolska reforma, niti k iskanju meril za nagrajevanje po rezultatih dela, kot ga narekuje naš sistem nagrajevanja, niti k večji družbeno politični angažiranosti. In šole, ki jim ustava daje status samostojnih delovnih organizacij, v praksi samostojne niso mogle biti.
Slab materialni položaj šol pa je razen teh problemov potegnil za seboj še druge: beg že itak premaloštevilnega prosvetnega kadra v gospodarstvo, fluk-tuacijo prosvetnih delavcev iz ene šole v drugo (na primer Ajdovščina; letos je odšlo iz mesta 16 učiteljev in 0 profesorjev, prišlo pa je le 5 učiteljev in 1 sam profesor), razlike v kvaliteti pouka v posameznih občinah, zaposlovanje učnih moči brez dokončane ali primerne izobrazbe. Zanemarjanje šolskega vprašanja nasploh pa nas je privedlo do tega, da nam primanjkuje šolskih prostorov, primernih prostorov, da imamo dvo in troizmenski pouk in vsemu temu morajo biti kos tudi prosvetni delavci — v taki sestavi — v koprskem okraju.
Kaj vse mora zajeti dohodek šole?
Zahtevo, naj občine zagotove šolam potrebna sredstva, so na koprskem posvetu postavili na realno osnovo. In sicer, najprej morajo šolski kolektivi pripraviti izračune, koliko sredstev pot trebujejo za realizacijo svojega delovnega programa, dalje, urediti morajo notranjo delitev dela in dtihodek po delu. Letni delovni načrt šol' bi naj prikazal vso osnovno in razširjeno dejavnost nekako takole:
1. osnovno dejavnost na osnovi pedagoške ure in števila učencev v ceni pedagoške ure (osnutek elementov za izračun cene pedagoške ure so v koprskem okraju pripravili že pred razširjeno sejo in ga dali v razpravo. Sprejeli so predlog, da bodo osnutek nekoliko predelali v skladu z metodologijo republiškega odbora sindikatov družbe-
nih služb, s katero se strinja tudi republiški svet za šolstvo);
2.	dopolnilni pouk, izračunan v letnem številu ur, ki ga je šola dolžna in možna opraviti, s ceno btt ure osebnega dohodka;
3.	svobodne dejavnosti, opisane, programirane in izražene z letnim številom ur, ovrednotene prav tako s ceno btt. ure na osebni dohodek;
4)	šolska kuhinja: brezplačne malice, ali kosila vsaj za socialno ogrožene, s cenami in letnim zneskom;
5)	brezplačni učbeniki z navedbo potreb, cen in izračunanim zneskom;
6.	celodnevno organizirano vzgojno delo (varstvo) s cenami in letnim zneskom;
7.	šolanje odraslih, če ga šola ima;
8.	kadri: potrebe učnih kadrov mora šola programirati dolgoročno. Treba bo načrtno šolati in zagotoviti sredstva zanj;
9.	skladi. V investicijskem skladu predvidi šola potrebna sredstva za vzdrževanje zgradb, nabavo opreme in učil. Potrebni primanjkljaj se vnese v program potreb razširjene dejavnosti. Sklad skupne porabe naj bi predvidel osnovanje lastnega stanovanjskega fonda. Tu naj bi šole predvidele tudi sredstva za rekreacijo in izpopolnjevanje učnega kadra.
Nadalje so v Kopru sklenili, da morajo šolski kolektivi na podlagi izdelanih programov, sami stopiti v aktivno borbo za svoje pravice. Čas je za to zrel. Pravkar sta sprejela nekatere sklepe o šolstvu Izvršni odbor SZDL Slovenije in Predsedstvo republiškega sveta ZSS, ki jih nameravata predložiti Izvršnemu svetu. Končno so se na koprski razširjeni seji domenili, da bo posebna komisija izdelala na podlagi referatov in razprav zaključke, ki jih bodo poslali vsem kolektivom šol, občinskim skupščinam in družbeno političnim organizacijam.
ALA PAČE
Davčna politika je včasih danes pri nas tudi že tako smešna, 'da pravzaprav sploh ne bi smeli več govoriti o kakršnikoli politiki. Obdavčitve, zbiranje sredstev, naj bi imelo svoj smisel, cilj, družbeni smoter. Kakšne anoma-
lije pa se lahko zgode, če ta davčna politika ni več politika, temveč le preprost računski mehanizem, nam zgovorno govori naslednji primer, ki je v zadnjih dneh upravičeno sprožil masovno ogorčenje.
Delavec, ki danes s sredstvi, ki jih sam ustvarja, na več načinov omogoča šolanje mladini na vseh stopnjah, se sam kmalu ne bo mogel več izobraževati. Mimo rednih sredstev, ki jih oddvaja v družbene fonde in proračune .(namenjene tudi šolstvu!), plačuje iz svojega osebnega dohodka še dopolnilni proračunski prispevek. V zadnjem času tudi vse bolj pogosto utemeljujejo zahtevo, naj prispeva tudi iz sklada 2,5 % od bruto osebnih dohodkov za skupne potrebe, čeprav smo dejali, da so ta sredstva namenjena predvsem za pokrivanje stroškov izobraževanja, ki je sestavni del izobraževalne in kadrovske politike samoupravne delovne organizacije. Toda, ko se pojavi pri izobraževalni, instituciji, kakršna je delavska univerza, on sam, proizvajalec z lastnim izobraževalnim interesom, takrat ga za to njegovo ukaželjnost in hotenje kaznujemo ponovno z obdavčitvijo. Z davkom na njegovo izobraževanje!
Kakorktili čudno se sliši, je vendarle res, da je davek na alkohol pri nas danes 15 "/o, obdavčitev izobraževanja odraslih pa 108 %>!
Recimo, da hoče nekdo poleg redne zaposlitve v svojem prostem času dokončati osemletko na oddelku za odrasle, ali študirati na večerni srednji tehnični ali drugi šoli, ki deluje pri delavski univerzi. Če mu bo njegov delovni kolektiv plačal šolnino, ima srečo. V največ primerih bo moral svoje šolanje plačati povsem iz svojega žepa. Toda, šolnina ni le tisto, kar mu v tem primeru srednja šola za odrasle zaračuna v ceni njegovega šolanja, ker pač mora plačati predavatelje, prostore itd. Plačal bo tudi 108 °/o davek v tej Šolnini, ker pač tako pravijo zvezna navodila bankam. Med drugim je ta davek tudi vzrok, da redne šole nočejo odpirati oddelkov za odrasle, saj bi le-ti bili »predragi«. Komu na ljubo smo odraslega zaposlenega delavca, ki hoče študirati, še enkrat obdavčili (ali pa delovni kolektiv, ki mu plača šolnino), po vsem tistem, kar je že prispeval in prispeva tej družbi, da lahko razvija šolstvo? To gotovo ni v duhu znane zvezne Resolucije o izobraževanju, saj le-ta enotno obravnava izobraževanje v rednih šolah in izobraževanje odraslih.
Toda ne gre le za strokovno izobraževanje odraslih. Vse kaže, da bo kakršnokoli izobraževanje pri nas kmalu postalo luksus, ki si ga v socializmu ne bomo mogli privoščiti!
• Še predno so družbene skupnosti, komune, omogočile, da bi se delavske univerze razvile v institucije za izobraževanje odraslih (preveč imamo namreč še takih delavskih univerz, za katere sploh ne moremo govoriti, da so institucije, saj zaposlujejo komaj enega ali dva profesionalca!), že smo obdavčili tudi vso tisto dejavnost, ki se odvija še na pol volontersko. Programi političnih šol npr., sindikalnih, večernih političnih in mladinskih šol, za katere nikoli nihče ni trdil, da so šole, ki dajejo kvalifikacijo ali kak drug uradni dokument o opravljeni »šoli«, so bili prvotno obdavčeni le z davkom na avtorske honorarje predavateljev v teh šolah. Novi predpisi bankam, ki so izšli te dni, pa so že našli »odrešuje-čo« formulacijo: obdavči se vsaka šola, taka ali drugačna, le da ima program.
Namesto, da bi bili veseli naporov delavskih univerz, ki so bili vloženi v to, da politično izobraževanje ni več le stvar slučajno nanizanih predavanj, temveč vnaprej dobro pripravljenih programov, moramo pač ugotoviti, da so bili ti napori zapet »kronani« z obdavčitvijo.
Menim, da je že zdaj najbolje jasno in glasno povedati, da bodo taki nesmiselni predpisi navajali prizadete le zna to, da bodo tudi v tem predpisu iskali »luknje«, ki jih pač vsak predpis ima. Toda upravičeno se lahko vprašujemo, ali res ne moremo drugače, kot da se s takimi nesmiselnimi obdavčitvami silimo sami sebe k goljufanju.
Današnji »Signali«, članek izpod peresa V. Šmajsa pod naslovom »Vprašanja, ki terjajo odgovor!«, nam nekaj podobnega signalizirajo s področja prizadevanja za kulturno vzgojo občanov. Mar bomo res dopustili, da bi vse, kar pomeni vzgojo človeka pri nas, postalo zaradi finančno praikticietičnih gledanj in ukrepov, ki so posledica takih gledanj, luksus? če pa nekateri smatrajo, da je potrebno, da tudi kulturna in izobraževalna dejavnost nosi vse obdavčitve, ki se jih je kdorkoli spomnil, potem se moramo seveda tudi dokončno ln principialno odločiti, odkod bomo vzeli, da bomo dajali. Smotrno pa verjetno to ni, saj družba združuje sredstva proizvajalcev že danes na ustaljen način za to, da pokriva stroške skupnih družbenih potreb. Kulturna vzgoja občanov in šolanje odraslih pa ne moreta ostati izven okvira teh »skupnih družbenih potreb«.
V. Šmajs je v svojem članku v naslovu zapisal: Vprašanja, ki terjajo odgovor! O vsem tem bi resnično želeli Odgovor slišati v Republiškem nrosvet-no-kulturnem zboru, ki je bil že ob razpravi o izobraževanju odraslih spomladi opozorjen na nesmiselne obdavčitve tega izobrževanja.
SONJA GAŠPERŠIČ
Jesenski mir na koprskem trgu	(Foto; M. Šparovec)
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN f
(Foto: M. Šparovec)
Jesenska razglednica...
# JESENICE:
Italijanski železarji na Jesenicah
Minuli teden je gostovala na Jesenicah skupina članov že-iezarsko-jeklarske industrije v Piombinu v Italiji, ki je vključena v krožek Italsider v Piombinu kot komorni orkester. Po ogledu' obratov jeseniške železarne je priredil gostom sprejem glavni direktor jeseniške železarne inž. Matevž Hafner. Na sprejemu so podčrtali važnost sodelovanja med železar-sko-jeklarsko industrijo v Piombinu in Železarno Jesenice tako na strokovnem kot kulturnem področju, Medtem ko so obiskali jeseniški železarji, člani Svobode Jesenice v minulem letu Italijo in priredili več uspelih nastopov ansambla narodnih plesov, so gostje, ki so tokrat vrnili obisk, priredili v soboto večer na Jesenicah in v nedeljo večer na Hrušici koncert klasične glasbe italijanskih skladateljev. Nastopajoči so z zahtevnim programom, ki je temeljil na italijanski komorni glasbi 18. stoletja, več kot uspeli in je orkester, ki je na ravni naših poklicnih orkestrov naravnost presenetil. V potrditev medsebojnega sodelovanja so gostje že povabili jeseniške železarje-kulturnike za prihodnje leto v talijo, Jeseničani pa za leto 966 eno kulturnih skupin krož-
ka Italsider iz Piombina na Jesenice. Obisk je bil lep prispevek k utrjevanju prijateljskih odnosov med delavci Italije in Jugoslavije.	L.
« MARIBOR:
Reprodukcijski material - velika izvozna zapreka
Tovarna umetnih brusov v Mariboru je letos že v prvih devetih mesecih presegla lanskoletno celotno proizvodnjo za 21 %. Šef ^adovol.jivejši so izvozni uspehi: do oktobra je delovni kolektiv te tovarne za 69 % presegel letni izvozni plan.
Proizvodnja nenehno narašča. Uspehi pa se utegnejo že letos, še bol j pa prihodnje leto zmanjšati, če se ne izboljša oskrba z reprodukcijskim materialom, domačim in uvoženim. Predvsem jim primanjkuje kakovostnih uvoženih lepil in domačega plemenitega korunda. Za prvo ne dobijo pravočasno deviz, v proizvodnji plemenitega korunda pa je nastal zastoj in je vprašanje, ali ga bo Tovarna dušika Ruše sploh še izdelovala.
Kolikor ti problemi ne bodo rešeni, bo v prihodnje prizadet tudi izvoz. Zaradi pomanjkanja kakovostnih surovin ta tovarna že ni mogla realizirati novih zaključkov z Grčijo in Turčijo, četudi se po drugi strani trudi, da bi se čimbolj uveljavila na tujih tržiščih.	M.
* POSTOJNA:
Nad 600 milijonov stroškov in škode zaradi nesreč
Kljub skrbi in prizadevanjem, kjlub povečanju stroškov za nabavo zaščitnih sredstev je bilo na območju koprskega zavoda za socialno zavarovanje letos v prvem polletju več nesreč kot lansko leto. Tedaj se je na vsakih 100 zavarovancev pri delu ponesrečilo kar 10,55 odstotka ali vsak deseti zavarovanec. Število nesreč je v letu 1963 nasproti 1961 poraslo za 14 odstotkov, število zavarovancev pa le za 6 odstotkov, kar jasno dokazuje dejstvo, da število nesreč raste hitreje od števila zavarovancev. Iz podatkov o pogostnosti nesreč izhaja, da se je v zadnjih petih letih poškodoval na območju koprske skupnosti skoraj vsak 9 zavarovanec, v postojnski pa povprečno vsak 11.
Velike pa so razlike tudi v pogostnosti nesreč med posameznimi občinami koprskega okraja. Zadnja leto so nesreče najbolj pogoste v občini Izola, sledita ji Piran in Ilirska Bistrica, medtem ko je najnižji odstotek nesreč v občinah Sežana in Postojna. Tudi v občini Koper je pogostnost nesreč pod okrajnim povprečjem, ker je pač tu nad 20 odstotkov zavarovancev zaposlenih v prosveti, zdravstvu in javni upravi, a v teh panogah je v pogostnost nesreč zelo nizka.
Izračun stroškov in škoda, ki jo povzročajo nesreče pri delu in izven dela, kažeta po podatkih zavoda, da je bilo lansko leto izplačano za nadomestila osebnih dohodkov zaradi nesreč pri delu skoro 76 milijonov dinarjev, zaradi nesreč izven dela pa 56 milijonov. Če bi k tem stroškom prišteli še stroške za ambulantno in bol nično zdravljenje, prevozne stroške, stroške za invalidnine in pokojnine ter še druge stroške, ki jih nesreče povzročajo, bi se stroški lahko najmanj podvojili. Izpad narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu, izhajajoč iz povprečja narodnega dohodka na zaposlenega, pa je znašal za lansko leto zaradi nesreč pri delu 226 milijonov, izven dela pa 174 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da je bilo lansko leto na področju komunalnih skupnosti Koper in Postojna zaradi nesreč nad 600 milijonov dinarjev stroškov in škode.
Po podatkih za postojnsko področje je razvidno, da je bilo lansko leto v devetih gospodarskih organizacijah 135 nesreč, v prvem polletju letošnjega leta pa 55. Po številu jih je bilo največ v JAVORU, nato v Gozdnem gospodarstvju in v GRADNJAH, po številu zaposlenih pa največ v Gradnjah, v SVP in v Gozdnem gospodarstvu, najmanj pa v Tovarni mesnih izdelkov.
Prikaz nesreč izkazuje, da jih je bilo največ v ponedeljkih, in to udarnin. Teh je bilo lansko leto kar 151, po—podatkih za prvo polletje letošnjega leta pa izhaja, da bo tudi letos prednjačila ta vrsta nesreč pred ostalimi, kot so raztrgnine, prelomi kosti in ureznine. Po kvalifikacijski strukturi prednjačijo v nesrečah kvalificirani delavci v starosti od 30 do 39 let. Stalež dela nezmnožnosti je bil v največ
primerih od 4 do 7 dni, izgubljenih ur je tako bilo na področju KS Postojna lansko leto 22.338.
Od leta 1956 do 1963 je bilo na območju koprskega komunalnega zavoda.skupno 70 smrtnih žrtev, od teh na delovnem mestu 43, prometnih 17 in na poti na delo ali iz dela 12. Na Postojnskem je bila v lanskem letu 1 smrtna žrtev, pa tudi letos v oktobru mesecu je bila ena v Ključavničarstvu Postojna.
Iz teh nekaj skopih podatkov sledi, da je bilo za zmanjšanje nesreč in . s tem tudi milijonskih stroškov med drugimi ukrepi potrebno izvesti tudi naslednje:
poživiti delo občinskih komisij za HTV in jim priskrbeti nujna materialna sredstva za obstoj in delovanje,
če v kateri delovni organizaciji še nimajo ustreznih komisij, bi jih morali ustanoviti čimprej, njihovo delo pa določiti y statutih oz. v pravilnikih,
čimveč pozornosti bi morali posvečati varnostni vzgoji zaposlenih, programom za izobraževanje delavcev o varnosti pri delu,
kjer se ugotavlja, da delavci ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev ali pa jih premalo, je potrebno uvesti določene sankcije za kršilce predpisov,
naloga sindikalnih organizacij po podjetjih in delovnih organizacijah naj bo, da bodo redno sprejemale in obravnavale problematiko higiensko-tehničnega. varstva in se vključevale v reševanje perečih problemov s področja varstva. Komisija za kadrovsko socialna vprašanja pri občinskem sindikalnem svetu pa naj bi pomagala delovnim organizacijam pri izdelavi ustreznih pravilnikov o HTV, službam za higiensko in tehnično varnost je treba zaradi stalnega porasta poškodb pri delu posvetiti v organizacijskem in kadrovskem pogledu več skrbi, da bodo sposobne kompleksno obravnavati skrb za človeka na delovnem mestu s psihološkega in sociološkega vidika. Seveda pa ne igra zadnje vloge tudi finančno vprašanje, le da se to v večini primerov rešuje le kot knjigovodska dejavnost. Podatki o nesrečah pri delu in izven njega so zaskrbljujoči. Zato pa je potrebno iti v boj frontalno in odstranjevati vse, karkoli negativno stanje na tem področju še povečuje.
BA
Sladki maroni
(Foto: M. Šparovec)
Še zadnje ostanke in neljube spomine na vojni čas je treba čimprej odstraniti	(Foto: M. Šparovec)
• LJUBLJANA-ŠIŠKA: •
Nova pralnica za avtobuse
Pretekli teden je delovni kolektiv »LJUBLJANA-TRAN-SPORTA« ob skromni slovesnosti slavil nov delovni uspeh. V pogon so spustili popolnoma avtomatsko pralnico za avtobuse in trolejbuse, ki jo je dobavilo podjetje »Emanuel« iz Italije.
Kakšne so odlike nove pralnice? V prvi vrsti naj omenimo, da se je čas pranja avtobusa skrajšal za šestkrat, to je od 12 do 15 minut, na minuto in pol do dveh minut. Pri pranju so zmanjšali tudi število zaposlenih. Prej, ko so vse delo opravljali ročno, je bilo tu zaposlenih 6 ljudi, sedaj pa vse skupaj lahko opravi en delavec, ali največ dva. Za novo avtomatsko pralnico so investirali 50 milijonov dinarjev in kot pravijo, se jim bo ta denar obrnil v petih letih.
V razgovoru s predstavniki »Ljubljana-transporta<< smo zvedeli, da se trenutno ukvarjajo tudi s problemom, kako rešiti konice v mestnem prometu v Ljubljani; Naval na vozila mestnega prometa je zjutraj od 5.30 do 7. ure in od 14. pa tja do 15.30 ure, ko ljudje prihajajo in odhajajo z dela, že tako velik, da avtobusi in trolejbusi ne uspejo opraviti svoje naloge, tako kot bi bilo treba. V »Ljub-Ijana-transportu« menijo, da bi bil nakup novih avtobusov nerentabilen, ker bi bili ti v pogonu le 3 ure dnevno. Bolj rešljiva je druga varianta, če bi posamezne gospodarske organizacije in ustanove na področju mesta Ljubljane ob različnem času v razmaku po 15 minut pričele in končale z delom. Na ta način bi bil naval na avtobuse in trolejbuse mestnega prometa znatno manjši. O tem se bodo predstavniki »Ljublja-na-transporta« še dokončno pogovarjali z Mestnim svetom Ljubljane.
Z.
v sindikatih
JESENICE — Na Jesenicah je bil pred dnevi posvet s predsedniki sindikalnih podružnic z območja jeseniške občine. Organiziral ga jc občinski sindikalni svet z namenom, da poživi delo sindikalne organizacije v obdobju priprav na bližajoče se občne zbore in delovne konference. Ker v mnogih podružnicah nimajo pravega in uspešnega sodelovanja s samoupravnimi organi podjetja, sc na posvetu predvsem poudarili da je pot.rebno organizirati posvet članov samoupravnih organov s predsedniki sindikalnih podružnic. Sklenili so, da se bedo v jeseniški občini zvrstili občni zbori podružnic od decembra do vključno aprila prihodnjega leta in da cbčni zbori ne bodo samo manifestacije, temveč bodo imeli predvsem delovni značaj. Na njih bodo obravnavali najbolj aktualna vprašanja, o katerih se danes razpravlja v sindikalni organizaciji. V pripravah na občne zbore pa bodo posvetili posebno pozornost kadrovskemu sestavu sindikalnih vodstev, kajti v prihodnje bedo morale posvetiti sindikalne organizacije največjo skrb notranjim odnosom v kolektivu. Na občnih zborih sindikatih nodružnic bodo volili tudi delegate za konference odborov, oz. za občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Jesenice, čeprav bo ta šele prihodnjo jesen.	L.
CELJE — Pretekli četrtak ie bil v nrocitorih Občinska ca sindikalnega sveta v Celju sestanek predsednikov sindikalnih onrfvuž-nic sindikata industrije in rudarstva iz področja celjske občine, v osrednji točki dnevnega reda so razpravljali o organizacijskih, kadrovskih in vsebinskih pripravah na občne zb sindikalnih podružnic, ki jih br-do v celjski občini opravili do meseca februarja prihodnjega leta. J. M.
.......Ill#"llll,ll|!!,l!....■F™i#pillllllllllllipi!eEllllH!lll!lll!ai™	........g,.....................„...mm............m..........
IZ ČASOPISOV DE! OVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV l
....m.mm.i*.eh®..
IZ ČASOPISOV DELOVNIH
oiuminui
Kolektivna odgovornost
Čeprav se razmere v proizvodnji nekoliko zboli šu je j o, nam bo prav gotovo zelo dolgo ostal v neprijetnem spominu izpad proizvodnje v prvem polletju, ki bo še nedvomno precej časa gjavna točka razprav med člani delanega kolektiva.
Izpad nas je vse skupaj prizadel toliko bolj, ker smo vsa leta doslej navajeni le poti navzgor, nikakor pa ne navzdol, kot se nam je to zgodilo prav v času, ko so vsi pričakovali še lepših proizvodnih uspehov. -Razprave v kolektivu so- dokaj različne in vsak želi neuspeh komentirati po svoje ter valiti krivdo na druge, predvsem še po 2. redni seji DS, ko je tg med drugim razpravljal tudi c polletnem obračunu našega podjetja.
Ne želim govoriti o posameznostih, toda smelo lahko trdim, da niti razprava na delavskem svetu niti pozneje na sejah svetov proizvajalcev delovnih enot ni bila taka, kot bi morala biti, če že razpravljamo o tako važnem vprašanju, kot je proizvodnja, še posebej če je ta negativna.
V V-ki razpravi bi morali člani
h ■v-f->nnnrvn Wv1 j
sodelovati, ne pa to razpravo prepustiti le dvema ali trem. kot da to drugim ni mar.
Pri vsem tem je zelo pereče vprašanje, ali se vsi skupaj sploh zavedamo kolektivne odgovornosti, ki je toliko večja, ker so nam ostali člani — volivci poverili zaupanje, ki pa. ga vsaj tokrat nismo v celoti izpolnili. Sleherni član delavskega
sveta in sveta proizvajalcev DE je dolžan, da s svojo razpravo sodeluje pri reševanju proizvodne problematike, ne pa da to prepušča drugim, ki na.j bi po- njegovem mnenju skle-oali tudi za njega. Po tolikih letih delavskega samcimravljanja nam ni potreben glasovalni stroj, ampak živa zavzetost slehernega člana organov upravljanja.
Mislim, da je še vedno precejšnja slabost, da nekateri člani še vedno* mislijo, da od njihovih predlogov ni nobenih koristi in da se na delavskem svetu in na svetih proizvajalcev delovnih enot odloča tako, kot so si nekateri že naprej zamislili.
Nadalje pa je tudi opaziti, da se nekateri bojijo razpravljati v navzočnosti predpostavljenih, ker menijo, da bi se jim zamerili, kar pa povsem jasno kaže, da se še vedno ni utrdila prava kolektivna zavest in odgovornost. Takšne in podobne razprave o problemih proizvodnje prav gotovo ne bodo privedle kolektiva do tega, da enotno podvzema ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki ovirajo- čimbolj še uspehe v vseh proizvodnih obratih.
Danes vsi dobro vemo, kaj pomeni izpad proizvodnje, vprašajmo pa se. kaj so storili tudi drugi forumi, kot so sindikat in osnovne organizacije ZK v delovnih enotah Zelo žalostno je dejstvo, da niti sindikat niti partijska organizacija nista pri vsem tem storili prav ničesar.
Proizvodnja je padala iz meseca v mesec in prav nikogar ni bilo med nami, ki bi skušal problem, ki ni preprost, postavili na dnevni red in mu že v času, ko je postajal iz dneva v dan bolj pereč, priti z ustreznimi ukrepi na konec.
Seveda pri tem ni izvzeto vodstvo obrata, ki je nedvomno spremljalo poročila o poteku proizvodnje in je tako imelo najboljši pregled nad celotno problematiko, vendar
je pričelo ukrepati šele takrat, ko je že bilo povsem jasno, da se tako ne more več dalje in da prehaja proizvodnja v zelo p riti čn o obdobje.
Njihova dolžnost je bila, da bi bili spreti obveščali člane kolektiva o položaju ter vzrokih in takoj ukrenili vse- potrebno za odpravo nepravilnosti.
Tako- bi lahko- nedvomno precej ublažili izpad proizvodnje, v celoti pa bi tudi odpadlo nerazpoložen j e v kolektivu, ki je nastalo po 2. redni seji delavskega sveta, ki je med drugim tudi ugotovil, da so na slabe proizvodne rezultate v prvem polletju mimo- redukcije električne energije znatno vplivali tudi drugi činitelji, kot so: slaba delovna disciplina, nevestno poslu-ževarve naprav in strojev ter slab nadzor dela posameznikov itd.
Prav gotovo so vzroki tudi v tem. vendar ne v celoti, saj so ti bili predvsem dodatni faktor in so že tako slab položaj samo še poslabšali* in ovirali normalen potek proizvodnje. Prehod na novi način proizvodnje logično zahteva tudi določeno poznavanje naprav in njihovega delovanja ter tehnološkega postopka, ki se precej loči od prejšnjega. Tega pa delavci niso mogli že takoj obvladati, saj jim ga dejansko nihče ni razložil, čeprav bi s tem morali biti predhodno seznanjeni.
Ne bi mogel soglašati z izjavami nadrejenih, da s takimi ljudmi ni mogoče več delati in da je delovna disciplina enaka ničli, saj so prav ti ljudje prestajali svdj ognjeni krst v prvih letih proizvodnje glinice in aluminija v mnogo slabših delovnih pogojih, pa je proizvodnja kljub temu iz leta v leto rasla Valiti kriviič- za neuspeh na eno ali drugo stran je povsem nesmiselno, kajti izpada ni mbgoče več nadoknaditi, ampak i ga edino lahke l bodočim vsestranskim skupnim trudom in vestnim delom le ublažimo. Toda vse, kar se je v minulih
mesecih zgodilo, le še en dokaz, da se le nismo vsi skupaj zavedali tiste prave kolektivne odgovornosti, ki je enaka za člane delovnega kolektiva ne glede na delovno mesto.
Pri vsem tem pa se je tudi precej pokazala slabost samih članov delavskega sveta in svetov proizvodnih enot, ki na sejah niso razpravljali o problemih v proizvodnji, so pa v samih proizvodnih obratih in so probleme tudi dobro poznali.
Lani je sindikalni pododbor v vsakem oddelku glinice dobil vsak mesec podatke o izvršeni proizvodni v preteklem mesecu, iz katerih je bilo tudi razvidno, kakšni so bili normativi, iz česar se je lahko ugotovilo, kakšna je bila proizvodnja. Taka poročila sp bila tudi na oglasnih deskah na ogled slehernemu etanu kolektiva. Vsakdo je lahko ugotovil, kako so- delali in kje so prekoračili normative. Danes vsega žal iz neznanih vzrokoV ni več *n xtako dejansko delavec sploh ni več na tekočem, kako dela njegova proizvodna enota in kakšne uspehe dosega.
Decentralizacija delavskega samoupravljanja je imela nedvomno povsem drugi namen, toda pokazalo
.Je> ra danes proizvajalec ne ,ve niti tenko kot prej in da je odvisen le od predstavnikov v organih upravljanja, ki jih je volil, in če so- ti res agilni in aktivni člani, potem res ne bi to predstavljajo problema.
Skoraj nerazumljivo je, kako so šli prek vsega tega partijska organizacija, sindikat in sveti proizvajalcev delovnih enot skupno 7 -odstvi obratov in vsemi odtalim: odgovorni činitelji, ki so za stanje •■odeli prav tako kot sleherni član kolektiva, vendar so pričeli ukrepati tele v zadnjem trenutku.
Ceprav ne more prav nihče najti opravičila za izpad v proizvodni) pa vsekakor slehernega proizvajalca ne zadene enako- breme odgovornosti, kajti vsakdo, ki je delal izključno po navodilih na mih, ne
bi smel trpeti za neodgovoren odnos drugih, ki se pa le niso v celoti zavedali, kaj pomeni prava družbena zavest in kolektivna odgovornost. S tem nikakor ne mislim v celoti opravičevati delavce na delovnih mestih v proizvodnih obratih. Predvsem jih ne mislim opravičevati glede delovne discipline in skupne odgovornosti pred družbo.
Podrobneje ne poznam problemov v drugih delovnih enotah, zato bom obravnaval le obrat glinice, saj skoraj ne dvomim, da se bo oglasil kdo- tudi iz ostalih proizvodnih obratov ali služb v podjetju. Mnogo več bi se dalo napraviti v tem obratu, če bi sami delavci imeli malo več zavesti in odgovornosti do skupnega in enotnega dela. Ce bi sindikat v tej delovni enoti bil bolj aktiven — predvsem pododbori v oddelkih, ki se zdijo danes le še formalnost, ki presega že vse meie oopolne ohromelosti. — bi bila prav gotovo aktivnost članov mnogo večja in uspešnejša. Ce posamezni pododbori niso imeli sestankov že več kot leto dni in so prepustili^ članstvo popolnoma osamljeno, potem je res pravi čudež, da gre sploh proizvodnja v taki meri in obliki, saj dejansko sploh več niso o ničemer obveščeni.
Nekdanja oblika proizvodnih sestankov je odpadla, čeprav se je pred leti pokazala za zelo- pozitivno in bi jo tako morali spet čimprej uvesti. Na takih sestankih se je lahko pogovoriti s člani kolektiva o proizvodnji, o delovni disciplini ter še o mnogih drugih oroblemih. ki so mnogokrat sicer lažjega zna-'”aia. vendar pa so lahko še. kako problematični za samo proizvodnjo.
Ceprav ne mislim posploševati, lahko smelo trdim, da v nedisciplini prednjačijo predvsem taki člani kolektiva, ki zraven službe v tovarni delajo doma na svegih poljih in potem največkrat prid'- i o v službo utrni- ->i in n^og^pani. Ce takega delavca potem zalotiš pri spanju in
ga opozoriš na njegovo dolžnost do tovarne in skupnosti, se začne prepirati in ti prikazovati razmere v drugih delovnih enotah, češ kako razumevanje imajo tam nadrejeni do svojih delavcev itd. Vse take in podobne nepravilnosti pa bomo lahko prebredli, če bomo vsi skupaj enotno pozakali voljo in razumevanje za vestno delo in za res zavestno kolektivno odgovornost.
M. F.
Reemanizacija v EE 1600 -ročni dodelavi papirja
2e v prejšnji številki »Našega dela« je bilo omenjeno-, da je bil do nedavnega oddelek ročne dodelave papirja ozko grlo v proizvodnji papirja. Niti povečano število nadur ali povečan napor pri delu nista dala rešitve. Zahteve po nadurnem delu so bile težko realizirane, saj so- v oddelku zaposlene samo ženske-matere. ki imajo po delu v tovarni še mnogo opravkov doma, zato so le težko ostajale v tovarni tudi popoldne. Tudi pogoji dela niso posebno dobri. Delo je precej zahtevno, zaradi velike potrebe po izdelavi, česar so se vse članice tega ožjega kolektiva vedno zavedale. Tempo dela je hiter, kljub veliki dvorani pa je za povečano proizvodnjo prostor še vedno pretesen. Se vedno ni v prostoru klimatske naprave, o kateri se je že toliko govorilo v tehničnem sektorju in na sejah organov samoupravljanja. To nedvomno škoduje kvaliteti izdelanega papirja, še bolj pa vpliva

“Sf/V ■ 4 J-j
, : i
V
&
qfr ^##šl
• TRBOVLJE:
Sredstva za vzgojo kadrov ostajajo neizkoriščena
Ko so v Trbovljah pred kratkim' ocenjevali dosežke na področju kadrovske politike v občini (in sicer na seji občinskega komiteja ZK) so med drugim ugotovili, da na področju te zasavske občine doslej še niso bili sprejeti vsi ukrepi za izboljšanje stanja na področju kadrovske politike, čeprav občinski upravni organi in samoupravni organi v delovnih organizacijah vedo za naloge. Naloge s področja kadrovske politike rešujejo še vse prepočasi, čemur je krivo v nemajhni meri tudi pomanjkanje ustreznega kadra. Vendar .obeti tudi na tem področju niso najboljši, ker se trenutno šolajo le 4 slušatelji (2 iz Zavoda za zaposlovanje delavcev ter po 1 iz Rudnika rjavega premoga in Mehanike) na Višji kadrovski šoli v Kranju, v upravi občinske skupščine pa je samo 1 referent, ki se ukvarja s to problematiko.
V občinskem statutu in v statutih delovnih organizacij je namenjena kadrovski problematiki in nalogam na tem področju premajhna pozornost. Pa tudi siceč so v delovnih organizacijah kadrovske službe še bolj formalnost. Kadrovske službe imajo organizirane le v Rudniku rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik (tu je organizirana najbolj) in v Strojni tovarni Trbovlje. Drugod kadrovskih služb nimajo. Kljub nezadovoljivemu stanju občinska skupščina Trbovlje še ni obravnavala kritičnega stanja na področju organizacije kadrovskih služb; lani je bila izdelana in obravnavana analiza kadrov v občini, vendar tudi ob tem niso bile obravnavane kadrovske službe.
Skorajda bi bilo mogoče trditi, da ima slaba organizacija kadrovskih služb za posledico le neznatno izboljšanje materialnega položaja dijakov in študentov, sicer pa v delovnih organizacijah namenjajo štipendiranju premajhno pozornost. V lanskem šolskem letu je bilo skupaj 288 rednih in 120 izrednih študentov; višina štipendij pa se je gibala za srednje šole med tremi’ in, osmimi tisočaki, za višje in visoke šole pa med osmimi in šestnajstimi, tisočaki. Za novo šolsko leto pa je bilo razpisanih le 45 štipendij, iz česar sledi, da nekatere delovne organizacije sploh niso objavljale razpisov. To pa spet kaže težnjo po pridobivanju študentov višjih letnikov.
Premajhno zanimanje za kadrovske službe, za štipendiranje in še kaj pa skupaj s premajhnim odmerjanjem sredstev za potrebe šolstva, kaže na vrsto pomanjkljivosti in nerazumevanje, ki ga. je deležno to področje našega življenja. Delovne organizacije so npr. evidentirale na račun 1 % prispevka za kadre od bruto osebnih dohodkov v višini 61,652.000 din. porabile pa le 30,846.000 dinarjev. Nič boljše stanje ni letos. V prvem polletju letos izkazujejo delovne organizacije na račun 2,5 % prispevka za kadre 93,645 milijonov din, po-
rabljeno pa je bilo le 51,763.000 din sredstev, alj 55,3 % zbranih in razpoložljivih sredstev. Vlaganja za vzgojo kadrov so premajhna. Kadrov ni, čeprav ostajajo sredstva, ki bj jih delovne organizacije lahko namenile za vzgojo in izobraževanje kadrov, neizkoriščena.
Vzroki za tak položaj so v tem, ker gospodarske organizacije ne obravnavajo štipendij kot gospodarsko naložbo; ponekod ni pravilnikov o štipendiranju, ni komisij, razpisi niso javni itd.
Nič kaj zavidljivo ob vsem tem ni stanje v šolstvu na področju trboveljske občine. Razpoložljiva sredstva so letos zadoščala le za kritje najnujnejših potreb. Zaradi tega je občinska skupščina Trbovlje predlagala delovnim organizacijam, _ naj ' bi prispevale v sklad za šolstvo nekaj nad 46 milijonov din; organi samoupravljanja pa so soglašali le s prispevki v višini 31,5 milijona din. Ob tem pa je treba omeniti, da so Rudnik rjavega premoga, Trgovsko podjetje 1. junij, Tapetništvo, TIKA in Zlatarstvo odobrili sredstva v predlagani višini.
V Trbovljah so opozarjali ob razpravi o problemih s področja kadrovske politike, da je opaziti še precej nerazumevanja za reševanje problemov. Zaradi tega si bodo morale predvsem še družbeno-politične organizacije prizadevati, da se čimprej odpravijo problemi.
-k-
Krompir je v Sloveniji letos dobro obrodil. Trgovska podjetja so zato lahko že do sedaj odkupila zadostne količine kvalitetnega krompirja za potrebe potrošnikov. Večje količine semenskega krompirja pa bodo tudi izvozili v sosedne republike. — (Foto: M. Šparovec)
• DOLNJA LENDAVA:
Proizvodni načrt so že presegli
V tovarni dežnikov in pletenin Lendava se letos že lahko pohvalijo, da so izpolnili proizvodni načrt, saj so v prvih devetih mesecih v obratu dežnikov presegli proizvodni načrt za 7 odstotkov in v obratu pletenin za 8 odstotkov. Prav zato računajo, da bodo letos presegli proizvodni načrt., ki so ga sicer realno postavili, vendar na lan-
skih osnovah, presegli v obratu pletiljstvo za 50 odstotkov in za 40 odstotkov v obratu dežnikov. To pa bo tudi največji uspah 300-članskega delovnega kolektiva te pomurske industrije.
Takšen deloven uspeh so v tem kolektivu dosegli predvsem zato, ker so letos povečali število zaposlenih za nekaj več kot 15 odstotkov. Obnovili pa so tudi strojni park in povečali proizvodnjo predvsem v obratu pletiljstvo. Izboljšali pa so tudi nagrajevanje, saj so osebni dohodki zaposlenih znašali v prvih osmih mesecih letos že 35.900 din, medtem ko so lani v prvih devetih mesecih bili le 26.316 dinarjev.
Letos so dosegli zelo dobre rezultate tudi v izvozu. Največ izvažajo v Sovjetsko zvezo. Precej pa so izvozili tudi v Kanado, ZDA in Anglijo. Samo v prvih devetih mesecih so izvozili za 90.000 dolarjev vrednosti raznih pletenin. Letos bodo izvozili tudi za 52 tisoč dolarjev vrednosti dežnikov in to predvsem v vzhodne evropske države. Za izvoz pa imajo precej proizvodov prodanih že tudi za prihodnje leto. Tako so že sklenili pogodbe za prodajo pletenin v vrednosti 48.000 dolarjev. Izvoziti pa računajo tudi večjo količino dežnikov.
Kolektiv pa ima precej načrtov tudi za v prihodnje. Tako bodo z novim letom povečali število zaposlenih, izpopolnili strojni park in še nadalje izboljšali tehnologijo proizvodnje. Računajo, da bodo z novim letom zaposlili 100 novih delovnih moči, predvsem ženske in mladino, ki v tem kolektivu že sedaj prevladuje. V načrtu imajo, da bodo v celoti prešli na delo v dveh izmenah.
L. Z.
• CELJE:
Sodelovanje •občinske skupščine z delavskimi sveti
Pred dnevi je bila v Celju seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Celje, na kateri so bili navzoči tudi predsedniki delavskih svetov in direktorji gospodarskih organizacij.
Namen seje je bil, da bi občinska skupščina, odnosno odborniki zbora delovnih skupnosti navezali tesnejše stike z delovnimi organizacijami iri se skupno pogovorili o problemih delovnih organizacij kot organizacij komunalne skupnosti ter o opravljenih nalogah v vezi z akcijskim programom.
Kljub temu, da predstavniki delavskega samoupravljanja niso posegli v razpravo tako kot bi bilo želeti, upoštevajoč naloge, skupne potrebe in probleme podjetij in komune, vendar lahko trdimo, da je sestanek odbornikov s predstavniki podjetij dosegel svoj namen. To je bil prvi posvet te vrste in pričakovati je, da se bodo podobni stiki vedno bolj krepili in da bodo izmenjava mnenj ter zaključki pripomogli k čim boljšemu gospodarjenju in reševanju n eg os p od sirskih, komunalnih problemov v cilju zadovoljevanja skupnih potreb občanov..
Na seji so ugotovili, da izvajanje planskih nalog v industriji še vedno ni zadovoljivo, saj dinamični plan za 9 mesecev iz-
kazuje komaj 100,1 % realizacije. Proizvodnja se je v septembru sicer . nekoliko izboljšala, saj se je povečala za 6.4 % v primerjavi z istim mesecem lanskega leta in je tudi za 6.6 % višja od istega obdobja lani, vendar v odnosu na letni plan še vedno zastaja. Pri tem je zaskrbljujoče najbolj to, da se je število zaposlenih dvignilo znatno preko planskih predvidevanj (8.2 %) in da so osebni dohodki zaposlenih rasli veliko hitreje kot produktivnost.
Namen tega skupnega sestanka je predvsem bil. da v gospodarskih organizacijah in s pomočjo strokovnih služb v občini združijo vse napore za doseganje in celo preseganje planskih nalog do konca leta.
Občinska skupščina je dala iniciativo za tako skupno posvetovanje tudi zaradi tega, da bi našli vsi samoupravni organi skupni jezik pri programiranju načrtov v gospodarstvu, v družbenih službah in na področju komunalne izgradnje. Na seji je bila dana tudi sugestija, da bi naj gospodarske organizacije ustanovile skupni komunalni fond za tiste delovne organizacije, ki najbolj rabijo sredstva in ki bi bile sposbne take kredite hitro tudi vračati.
Na seji so načeli vrsto problemov, ki bi jih bilo potrebno organizirano in pospešeno reševati. Poleg problemov v industriji v zvezi z omejitvijo investicij so načeli vrsto vprašanj v obrti, gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, družbenih službah in komunalni dejavnosti sploh. Kritično so ocenili, da doslej ni bilo narejeno vse, kar predvideva akcijski program občinskega sindikalnega sveta Celje, ter se zavzeli, da bodo skupno kot nosilci in koordinatorji družbenega življenja v komuni storili vse, kar bi lahko pripomoglo k boljšemu življenju delovnih ljudi. Odgovornost odbornikov in članov delavskih svetov je nedeljiva, saj vsi zastopajo proizvajalce in občane v komuni. Zato bo treba koordinirati delo in zavzemati skupna stališča, da bi tako zagotovili boljše in uspešnejše delo komune kot celote.
Na seji so izvolili 17-člansko komisijo iz vrst odbornikov in članov delavskih svetov, ki bo v roku enega meseca proučila najboljši način sodelovanja med delavskimi sveti in občinsko skupščino, da bo ta vez postala stalna, čvrsta in živa. ter da bi bili, proizvajalci in občani, redno obveščeni- o vseh problemih v delovnih organizacijah in komuni sploh.	J- M.
• JESENICE:
Za izboljšanje turizma lani izdali 30 milijard
V jeseniški občini je bilo v minulem letu vloženih v adaptacijo obstoječih gostinskih' kapacitet, komunikacij, raznih servisov in ostalega blizu 30 milijard. Kljub temu pa pogrešamo v jeseniški občini in predvsem v Kranjski gori še vedno primerne' restavracije, prostore za družabno življenje, kopališča in športne naprave. Te investicije ne bi bile majhne In bi jih bilo mogoče realizirati le v okviru finančnih možnosti po nujnost-riem vrstnem redu. Za uspešni razvoj turizma, ki postaja v jeseniški občini vedno pomemb-
lllllli|il!l!!Itl!lll!l!.Kil............HHIHI.III.M..I..Ulil!..	..........................Um..................................................................
© iz Časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov © iz caso
na utrujenost delavk in posredno tudi na njihovo zdravje.
Da bi se delo ob danih pogojih čim kvalitetne j e odvijalo, obenem pa dosegala čim večja proizvodnost, je bilo nujno uvesti nekatere spremembe pri načinu dela. že lansko leto je bil c-b sodelovanju vodstva EE in analitskega oddelka izdelan predlog za nov način zavijanja. Izčrpne podatke o tem je analitskemu oddelku dala EE sama. kar je služilo za nadaljnjo analizo. Ta analiza je bila izdelana natančno in je upoštevala primerjave med starim in novim načinom dela zavijalcev papirja. Že tu se je pokazal prihranek, ne glede na kvaliteto dela, 5810 din din pri eni toni papirja. Bistvo tega prihranka je prehod iz emballrenja v bale na embaliranje v nalete, kjer srn znižani stroški materiala. zla=ti pa skrajšan čas za za vit j e ene utežne enote papirja.
Zanimiv je tudi izračun prihranka nri ovojnem papirju:
Pri embaliraniu v bale je potrebno za eno balo 1.5 kg ovojnega papirja za zunanjo embalažo. Ce predpostavimo, da gre 60 ti naše prcizvodnle v tiskarne, za ca. 16.000 bal porabimo 501.600 kg ovojnega papirja, to pa predstavlja 26,963.000 dinarjev (134.400 X 133.743),
Pri novem načinu embaliranja v palete pa ednade celotni strošek ovojnega papirja na ' zunanjo embalažo.
Tovarna lahko namesto 200 ton ovojnega papirja za zunanjo embalažo izdela 200 ton tiskovnega ali pisrlega papirja in s tem poveča svojo blagovno proizvodnjo za ca. 50 milljnov.
Po novem načinu prihranimo tudi prostor v skladišču, s katerim smo vedno na tesnem.
Do sedaj smo skladiščili bale tako, da smo jih naložili po pet v višino na roko. Torej pri formatu Al je na ca. 0.5 m! skladiščnega prostora uskladiščimo ca. 625 kg papirja.
Po novem načinu embaliranja pa z viličarjem lahko uskladiščimo po dve paleti ali ca. 1300 kg na ca. 0,5 m!. To kaže na še enkrat boljše Izkoriščanje skladiščnega prostora.
Pri nakladanju palet na kamione s pomočjo viličarjev smo- 'tudi ogromno prihranili na času. Saj smo zmanjšali čas nakladanja desettonskega kamiona za 4 delovne ure.
Pri tem načinu dela so pač nastopile nekatere težave s kupci, ki se bodo morali tudi orientirati po načinu novega embaliranja. Vendar to ne predstavlja- nepremostljivih težav, saj posebne inozemski kupci že soglašajo s takšno embalažo, obenem pa je naš papir na domačem trgu zelo iskan.
Enako kot način dela pri končnem embaliran,iu je bila uvedena tudi sprememba pri načinu prebiranj? in štetja papirja, natančneje, oboje smo združili v en postopek. Zato je bilO' nujno, da smo popravili tudi predpise norm in da smo prešli na delo v drugo izmeno. Efekt dela je bil znatno večji, materialni uspeh. OD pa so naiasli. kar je razumljivo ugodno vplivalo na dobro razpoloženje vseh zaposlenih v oddelku/
Ker so bile vsestranske priprave dobro organizirane in ker je bila analiza temeljita, je druga izmena dobro pripravljena stekla v najlep-šem redu. Tu gre priznanje celotnemu kolektivu sortirne dvorane, ki je bila za nov način dela veliko boli sprejemljiva, kot pred leti osebje ožje proizvodnje ob izvedbi četrte izmene, danes pa se le lahko pohvalijo z dobrimi rezultati in s tem v zvezi z dobrimi osebnimi prejemki.
Druga Izmena v sortirnici teče torej dobro. Tudi ženam — materam je poskrbljeno za njihove otroke, saj DID tudi popoldan zanje skrbi. Z novo organizacijo dela so odpadle številne nadure, ki so bile v breme vsem ženam, kajti priznati moramo, da je delovna nadura v sortirnici
res delovna, zlasti če jo primerjamo z nadurami v nekaterih drugih oddelkih.
Zniževanie stroškov v ročni dodelavi vpliva na celoten kolektiv in bi bilo prav, da bi to spoznale tudi druge ekonomske enote, ter z izboljšanjem načina del?, zmanjšanjem zastojev in ureditvijo delovnih odnosov začele proizvajati bolje in ceneje, kot je to dosegla EE 1600.
Tudi glede discipline, je lahko ta enota za zgled drugim. Prihajanje na delo in z dela, kakor tudi odmori, so do minute točni. Na oglasni deski zamudnikov še ni
bilo zaslediti člana EE 1600. Med-• sebejni odnosi so dobri. Zato ni prav nič čudno, če je storilnost velika. še manj pa je čudno, če je bila vrednost točke tolikšna, da je bil zaslužek pri 42-urnem delovnem tednu dvojen. Zato gre celotni papirni dvorani vse priznanje in bi bilo umestneje posnemanje prizadevnosti kot spotikanje ob vrednosti točke, ki je utemeljena s storilnostjo.
Kot je slišati, si bodo še prizadevali izboljšati vse faze dela in delovne postopke, kar bo nedvomno v korist njim samim in delovni skupnosti.	S.
Članice EE 1690 se rade pogovorijo, kako bodo delale, da bo efekt dela čimboljši. Predlogi in sklepi niso nikdar brezplodni
Jesen na Goriškem ...
nejša gospodarska panoga, pa bo nujno zraven investicijskih vlaganj skrbeti za ustrezen go-stinsko-turistični kader. Trenutno sta zaposlena na področju jeseniške občine v gostinstvu le dva uslužbenca z visoko šolo in trije z visoko strokovno izobrazbo. Domači gostje in tujci, ki jih je v jeseniški občini iz leta v leto več, opažajo, da ni vse v redu s strežbo in pripravljanjem jedi. Na področju jeseniške občine se ustavljajo v glavnem le prehodni tuji gostje, ki potujejo na Jadrati ali pa se Vračajo domov. Če. pa bi znali poskrbeti za primerno počutje teh gostov, bi se prav gotovo odločili tudi za letovanje v krajih jeseniške občine, katerih geografska lega je zelo ugodna. S primerno propagando, predvsem pa s kulturno postrežbo in nudenjem kvalitetnih pijač ter kvalitetno pripravljenih jedil in poleg tega še z nudenjem primernega razvedrila bi uspelo dobiti v jeseniško občino vedno več stalnih gostov. Kakor turistično-gdstin-ska podjetja pa se bodo morale zavedati pomembnosti turizma v še večji meri tudi trgovina in obrtno-gospodarske organizacije. Na posvetu, ki je bil pred dnevi o gornjem vprašanju, so si bili enotni, da je potrebno v jeseniški'občini turizem še izpopolniti in razviti, ker postaja pomemben faktor gospodarjenja na področju jeseniške občine.
L.
• TOLMIN:
Premalo sredstev za šolstvo
Na Tolminskem ugotavljajo, da bi za šolstvo — brez investicij — potrebovali letno kakih 500 milijonov dinarjev, vtem ko pa celotni proračun občine znaša le okrog 700 milijonov, zato so tudi sredstva sklada za šolstvo slej ko prej omejena, čeprav so letos v ta namen predvideli znatno večji znesek kot v preteklem letu. Skladu za šolstvo se namreč dodeljujejo sredstva v okviru možnosti in ne na podlagi realnih potreb oziroma plg-nov dela šolskih zavodov, kar seveda omejuje v znatni meri samoupravne pravice šolskih kolektivov in tudi onemogoča sti-mulativnejše nagrajevanje prosvetnih delavcev, saj večina šol nima gibljivega dela. Na splošno so osebni dohodki šolnikov v povprečju nižji od povprečja v gospodarstvu, kar ima za posledico precejšnjo fluktuaciio in pomanjkanje učnih moči. Letos jim, denimo, prirhanjkuje še 20 predmetnih učiteljev in 6 profesorjev.
Da bi dobili nekaj dodatnih sredstev za osebne dohodke prosvetnih delavcev so na posebnem sestanku s predtavniki občinske skupščine in gospodarskih organizacij priporočili, naj bi v ta namen prispevala določene zneske tudi posamezna podjetja, pač vsako po svojih možnostih in po predhodni razpravi in sklepanju delavskih svetov. Delovni kolektivi so pri-
(toto: M. Šparovec)
poročilo v glavnem ugodno in z razumevanjem sprejeli. Računajo, da bodo na ta način zbrali še kakih 21 milijonov dinarjev. S tem bi bil vsaj v glavnem rešen problem osebnih dohodkov prosvetnih delavcev do konca leta. Seveda bi bil to le začasen izhod in bi na podlagi letos ugotovljenih potreb morali prihodnje leto predvideti potrebna sredstva v proračunu občine oziroma skladu za šolstvo. Brez dvoma pa komuna sama takega bremena ne bo zmogla in bo nujna pomoč širše družbene skupnosti, saj prav potrebe šolstva v manj razvitih komunah — med katere sodi tudi tolminska komuna — niso v skladu z njihovimi materialnimi možnostmi oziroma so v obratnem sorazmerju, ker so prav v teh občinah, stroški nadpovprečni in znašajo na učenca od 63 do 130 tisoč dinarjev letno ( v hribovskih vaseh), republiško povprečje pa je 44 tisoč dinarjev letno.
Poleg tega bi na Tolminskem potrebovali precejšnja sredstva za opremo učilnic in za investicije, ki jih ne bo moč več dolgo odlašati. Zlasti bi bilo
Da jih ' pozimi ne bo zeblo ...
(Foto: M. Šparovec)
nujno potrebno zgraditi novo šolsko poslopje v Kobaridu, kjer imajo pouk v več stavbah, podobne pa so razmere v Tolminu. Tudi adaptacija osnovne šole na Mostu na Soči še ni končana. Za prosvetne delavce bi potrebovali še 30 družinskih stanovanj, kar bi jim omogočilo pridobiti več strokovnih moči. Menijo, da bi se marsikateri šolnik odločil za službovanje na Tolminskem, če bi mu lahko nudili primerno stanovanje in ustrezne osebne dohodke.
O težavnem položaju šolstva na Tolminskem so razpravljali že na raznih forumih, posebna komisija Občinskega komiteja Zveze komunistov pa je o tem pripravila izčrpno in s podatki podprto poročilo, ki so ga poslali občinski skupščini, delovnim organizacijam in posamez--nim družbeno-političnim organizacijam.
jš.
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1
Direktorjev g poln zadetek |
Kako je majhen kolektiv »premostil« Savo, jj ali beseda o mladem in sposobnem direktorju jj Milanu čugi, ki je znal povesti svojo tovarno m v orbito subkonjunkture na tržišču.	g
To pripovedovanje o »MetaLu«, zagrebški tovarni čvrstih U kovin, bi lahko začeli s kratko predstavitvijo človeka, ki je m — to danes v kolektivu vsi poudarjajo — največ storil, da HH je tovarna »Metal« s svojimi čvrstimi kovinami in orodji Ig dosegla takšne uspehe.
DIPLOMSKO DELO KOT POTRDITEV KONCEPCIJE j§§
To je prva osebnost »Metala«. Ne po hierarhiji in ne zato, ker je Milan Čuga direktor, predvsem zato ker ima vse za- ss sluge za »Metalovo« prosperiteto. Razumljivo je, da so še §i|| drugi, ves kolektiv, ki ima zasluge za vse, kar so dosegli. gH Vendar po razgovorih z delavci in vodilnimi uslužbenci to- j^= varne vselej izstopa osebnost Milana Čuge.	' =
Najprej je bil sekretar podjetja, prav v času ko so v S »Metalu« več izgubljali kakor dobivali. S 26 leti je postal g direktor. Krmilo manjše tovarne, za katero niti v samem š§j Zagrebu niso mnogo vedeli, zato so navadno govorili o H= nekem »Metalu« »preko Save«, je prišlo v roke mladeniču, sf| ki se je znašel pred množico poslovnih, proizvodnih in psi-holoških neznank. V 10 letih obstoja se »Metal« ni uspel m dvigniti nad raven obrtne proizvodnje in mojstrske misel- I|§ nosti. Proizvajali so vse, sanitarno in gradbeno okovje, fluo- =s roscenčne cevi in armature. V skladih nikdar ni bilo denarja, osebni dohodki pa so bili nižji kot zagrebško povprečje.	=|
V obratni ambulanti tovarne pohištva v Novi Gorici imajo v zadnjem času le bolj malo obiska. Z novim sistemom nagrajevanja po učinku so dosegli namreč to, da se zdravijo resnično samo tisti, ki so bolni.	Foto: M. Šparovec
Mlademu direktorju je bilo jasno, da tako ne more iti dalje, da je potrebno proizvodni asortiment odločno zmanjšati. Specializacija je naša bodočnost je rekel direktor, proizvodnja armatur nam bo izpodkopala slabe temelje, na katerih stojimo. Somišljenikov, je imel zelo malo, ali bolje rečeno, nihče v kolektivu ni podprl njegove iniciative. ■ Proizvodnja armatur je zaposlila 50 °/o delavcev, zato se je vsem zdelo nesmiselno ukiniti to vrsto proizvodnje. Delavci so očitali direktorju, da jih bo nazadnje pustil še brez kruha. Z njimi so delili mnenje tudi mnogi strokovnjaki in vodilni uslužbenci, ki bi morali na bodočnost svojega podjetja gledati daljnovidnejše.
Osamljeni direktor je vztrajal pri svojem. Na ekonomski fakulteti je zagovarjal diplomsko delo »Eksterna analiza skupine proizvajalcev armatur«. Z lastnimi metodami in raziskovanji je končno prišel do. zaključka, da je za »Metal« ekonomsko popolnoma nesmotrno, da nadaljuje s takšno proizvodnjo. Ker mu niti to ni uspelo, je na lastno odgovornost predlagal, da se proizvodnja armatur oddvoji in tako pokaže čisti izračun. Po 6 mesecih se je pokazalo v proizvodnji armatur 100 milijonov poslovne izgube. O ukinitvi proizvodnje armatur je sklepal končno delavski svet in izglasoval ukinitev.
PREUSMERITEV — 16 MILIJONOV
Takšen je bil pred nekaj leti začetek. Nerentabilen obrat so zaprli. Vendar še nihče ni bil prepričan, da bo to, kar bo sledilo, privedlo »Metal« do uspeha. Kolektiv je še vedno bil na prelomnici. Na eni strani obrtniška psihologija večine, na drugi maloštevilna skupina tistih, ki dokazujejo, da preusmeritev proizvodnje in usmerjanje kadrov, sredstev in vseh sil na proizvodnjo še ne dovolj preiskušenih čvrstih kovin vodi k ekonomski konjunkturi. Dvomov in sumničenj je bilo na pretek. Ne le v kolektivu, tudi izven njega. Občinski in mestni organi niso pomagali in tudi banka ni ugodila njihovi prošnji za kredit in devize.
Pomagalo ni niti to, da je direktor dokazoval, da imajo čvrste kovine dobro prodajo in še boljšo bodočnost, glede na to, da se za drag denar uvažajo iz inozemstva (kilogram čvrste kovine velja celo do 400.000 dinarjev) in da je končno »Metal« edini proizvajalec v Jugoslaviji. Po vsem tem, kolektivu in njegovemu vztrajnemu direktorju ni preostalo drugega, kot da se sami znajdejo, kot vedo in znajo.
In dobro so se znašli, ne glede na to, da se je mnogokrat tvegalo in včasih obšlo administrativne predpise. V Angliji so našli svetovno znanega proizvajalca čvrstih kovin, s katerim so navezali dober poslovni stik. S 16-milijonsko investicijo so proizvodnjo kovin povečali na 18 ton letno, kar je pomenilo v primerjavi s proizvodnjo 1000 do 1300 kilogramov vse do 1960. leta svojevrsten tehnološki uspeh. S tem so led dokončno prebili. V kolektivu so vse bolj občutili notranjo povezanost, brez katere gotovo ne bi, mogli nadaljevati. Direktorjeva zamisel je bila potrjena na praktičnem primeru.	*
NIHČE POD 30.000
Na domačem tržišču so se pojavile »Metalove« čvrste kovine »Velebit« in razne vrste orodja z vgrajeno čvrsto kovino. Počasno in težko je bilo pridobivanje domačih kupcev, ki so dotlej kupovali čvrste kovine izključno na tujem tržišču. Vso pozornost so posvetili kakovosti, tako da je odstotek škarta padel na manj kot 1 “/o. Naložbe v rekonstrukcijo in razširitev proizvodnje so postajale vse večje, ni pa se pozabilo, da je treba vlagati tudi v kadre. Danes dela tu 16 inženirjev. 56 tehnikov; podatek, da je od skupno 200 zaposlenih, skoraj polovica srednjestrokovnega in visokostro-kovnega kadra, predstavlja prepričljiv dokaz hitrega napredka.
»Metalovi« kadri so dobro nagrajeni. Povprečni osebni dohodek v prvih 7 mesecih je znašal več kot 50.000 dinarjev. V kolektivu pa ni delavca, ki bi zaslužil pod 30.000 dinarjev. K temu še velja povedati naslednje: lansko razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bilo 65:35, med tem ko je letošnje narobe 70:30 v dobro skladov! Predlansko leto je podjetje zaključilo z negativnim saldom 4 milijonov. Konec tega leta pa bo kolektiv pričakal z milijardo in 100 milijoni" čistega dohodka.
Očitno je »Metal« s takšno preusmeritvijo proizvodnje zadel na tržišču poln zadetek. Njegovi proizvodi sp super-konjunkturni, o čemer pričajo zaključene pogodbe za prihodnje leto. »Metal« je tudi na tujem tržišču našel mnogoštevilne kupce. Vrednost izvoza letos bo znašala 140 milijo« nov dinarjev, prihodnje leto bo pa dvakrat večja. V kolektivu navajajo še en podatek: glede na znatno povečanje proizvodnje in znižanje poslovnih stroškov so znižali cene svojim proizvodom tako, da vzdržujejo tekmo na tržišču s svetovno znanimi proizvajalci čvrstih kovin ...
In medtem, ko se danes v vseh treh izmenah »sintrira« v specialnih pečeh volframov granulat z vsemi tantal in titan karbidi, iz katerih bodo »spekli« diamantno čvrste »Velebit« ploščiče, pričakujejo direktor Milan Čuga in njegovi tovariši — in to s polno pravico — gospodarsko nagrado svojega mesta ali podobno javno priznanje, ki ga doslej niso bili deležni. Kajti čas, ko je bil »Metal« »preko Save«, je že daleč za njimi.	S. M. (Po »Radu«)
Zdravstveno varstvo ni zavarovalna tehnika,
temveč del komunalnega sistema
Če smo v gospodarstvu več ali manj že preboleli želje, združevati deficitna podjetja s tistimi, ki ustvarjajo več sredstev, pa izgleda, da je ta bolezen zdaj prešla na socialno zavarovanje. Prav sedaj, ko skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev razpravljajo o. svojih enoletnih izkušnjah, ko polovica na novo izvoljenih članov prevzema odgovornost upravljavcev skladov zdravstvenega zavarovanja, se mi zdi potrebno opozoriti na tendence centralizacije sredstev, s katerimi ne bi samo zameglili problemov, temveč tudi podrli osnovne principe novega sistema socialnega zavarovanja. Po teh principih pa je zdravstveno varstvo del komunalnega sistema.
Komunalne skupnosti zavarovancev so bile ustanovljene z jasno perspektivo: približati samoupravo zavarovancem. Priporočilo republiške ljudske skupščine, »da je utrjevanje in poglabljanje sistema samoupravljanja skladov zdravstvenega zavarovanja v okviru komunalnega sistema pomembna nadaljnja naloga«, temelji na izkušnjah, da se je prav vsled decentralizacije samoupravljanja skladov že doslej pokazalo, kje sredstva za zdravstveno varstvo bolj racionalno uporabljajo.
Mateialne možnosti skladov za zdravstveno varstvo so različne, kot so različni tudi dohodki komun. In kot komune usklajajo svoje potrebe z možnostmi, ki jih dajejo ustvarjena sredstva, tako tudi skupščine zavarovancev gospodarijo s svojimi zdravstvenimi skladi. Res obstajajo tudi objektivni vzroki za finančne težave v skladih posameznih komunalnih skupnosti. Te pogojuje heterogen gospodarski in demografski sestav komun, oziroma komunalnih skupnosti. Del objektivno slabših pogojev za ekonomsko poslovanje komunalnih skupnosti (več družinskih članov na zavarovanca, več zavarovancev, ki se zdravijo v bolnišnicah itd.) že pokriva širša rizična skupnost — republika v okviru tako imenovanih pozavarovalnih premij. Ostane še različen ekonomski »start« posameznih komunalnih skupnosti, ki pa je odvisen od gospodarskega potenciala komune oziroma od osebnih dohodkov, od katerih se v določenem odstotku zbirajo sredstva v zdravstvenih skladih. Ponekod so dohodki skladov zdravstvenega zavarovanja precej pod republiškim povprečjem, vendar je večina komunalnih skupnosti v Sloveniji izdatke za zdravstveno varstvo več ali manj uskladila z materialnimi možnostmi območja.
Glede tega je zanimiv pregled, ki nam z dvema indeksoma pokaže, kakšna je situacija v posameznih komunalnih skupnostih. Prvi indeks pomeni razmerje povprečnega osebnega dohodka komunalne skupnosti v primerjavi z republiškim povprečjem, drugi indeks pa predstavlja razmerje povprečnih izdatkov za zdravstveno varstvo n-»a,tki na eno zavarovano osebo) v komunalni skupnosti v
primerjavi z republiškim povprečjem teh izdatkov: komunalna skupnost Velenje 104,6: 101,2, Žalec 85.2:82,2, Postojna 95:90,4, Celje 94.7:95,7, Domžale 93,0:91,0, Novo mesto 88,2: 81.5, Ptuj 84,3:82.7 in Trbovlje 104,7:96,3.
Za primerjavo k tem podatkom še dohodke in izdatke (oboje z indeksom primerjave republiškega povprečja) komunalnih skupnosti na področju mesta Ljubljane: Center 128.6:125.4, Bežigrad 113,9:110,3. Moste 105,1: 110,1. Šiška 100,9:120,3 in Vič 106,5:119.9.
Teh nekaj podatkov nam pokaže, da so ljubljanske komunalne skupnosti tako po dohodkih kot tudi po izdatkih nad republiškim povprečjem. Podatki pa nam tudi pokažejo, da v nekaterih skupnostih trošijo preko svojih finančnih možnosti.
Neusklajeni izdatki z dohodki so tudi povod za priporočilo občinskih skupščin Vič-Rudnik in Šiška o združitvi petih mestnih komunalnih skupnosti v eno skupnost.
Ne glede na to, da občinska skupščina Vič kljub primanjkljajem v skladih zdravstvenega zavarovanja ni predpisala dodatnega prispevka (računajoč morda na združitev) in bo v naslednjem letu morala predpisati za pokritje deficita izredni prispevek, ki ga bodo zavarovanci dali neposredno iz »kuverte«, je treba ob poskusih centralizacije sredstev opozoriti na vzroke, ki so do tega pripeljali.
BO ZDRUŽITEV USKLADILA
IZDATKE Z DOHODKI?
Ob ustanavljanju komunal-nih skupnosti so bila stališča tako občinskih skupščin kot družbeno-političnih organizacij jasna (tudi Viča in Šiške): tisti, ki ustvarjajo sredstva za zdravstvene sklade, naj z njimi tudi upravljajo. Tako je bilo na področju mesta Ljubljane ustanovljenih pet komunalnih skupnosti, ki se pokrivajo z mejami komun (razen kom. skup. Moste-Polje, ki ji je priključena Litija). Kot komune imajo tudi komunalne skupnosti različne dohodke in ljubljanske komunalne skupnosti niso nikakršna izjema. Tudi ne morejo biti, vsaj dotlej ne, dokler bo mesto razdeljeno na več komun.
Res je sicer, da so nam meje komun v Ljubljani marsikje v napoto in da bi bilo treba enkrat razmisliti, do kod je mesto lahko zaokroženo gospodarsko in tudi ekonomsko območje. Vendar, začeti odmerjati enotnejši življenjski prostor najprej komunalnim skupnostim zavarovancev, meje komun pa pustiti, še več, uokviriti vanje tudi zdravstveno politiko, njeno programiranje in razvoj, nikakor ni gospodarno. Še manj pa je to uspešna in perspektivna rešitev, naj si bo za zdravstvo kot za sklade zdravstvenega varstva.
S tem, ko bi združili deficit-
kcmcnalnc skupnosti s sufi-citnimi, bi prekrili vzroke, ki so pripeljali do izgub. Ti pa so, kar zadeva obe komuni skupnosti — predvsem Vič-Rudnik, v
neurejeni potrošnji. Če primerjamo izdatke za zdravstveno varstvo po posameznih komunalnih skupnostih na zaposlenega zavarovanca, ugotovimo, da so v Bežigradu potrošili lani 61.683 din, v Centru 67.121 din, v Šiški 68.839 din in na Viču-Rudniku 78.193 dinarjev. Zanimivo je, da višina nadomestil osebnega dohodka v času bolezni (ki so vključena v zgornje vsote) na enega zavarovanca ni bistveno različna, kljub temu da so povprečni osebni dohodki na primer v Centru v resnici precej višji kot drugod. Tako ima Center na enega zavarovanca teh izdatkov 17.506 dinarjev, Be-, žigrad 15.258 din. Siska 16.003 din in Vič-Rudnik 15.422 dinarjev. Iz te primerjave dobimo zaključek, da je na Viču in v Šiški odsotnost z dela vsled bolezni mnogo daljša kot na primer v Centru (ki ima v Sloveniji najmanjši odstotek izostankov z dela).
Poglejmo še cene za posamezno zdravstveno storitev v ambulantah po komunalnih skupnostih: za Bežigradom stane ambulantna storitev 425 dinarjev, v Centru 438 dinarjev, v Šiški 427 dinarjev, Vič-Rudnik pa zaračuna za ambulantno storitev kar 494 dinarjev. Tudi zo-botehnične storitve (brez materiala) so v Šiški dražje kot za Bežigradom in v Centru, najdražje pa na Viču, saj znesejo kar za 651 dinarjev več kot za Bežigradom.
Pri stroških za zdravstveno varstvo in tudi v cenah posameznih storitev je zdravstvena služba na Viču najdražja v Sloveniji. Kje so vzroki, je težko soditi iz podatkov, ki so na voljo, Več bolnih ljudi kot drugje? Primerjava povprečnega števila zdravstvenih storitev na zavarovano osebo ne da pritrdilnega odgovora. Zdravstvenih storitev na zavarovanca je bilo lani v ambulantah za Bežigradom 13,9, v Centru 14.9. v Šiški 15,5, na Viču-Rudniku 12,7.
So viški občani huje bolni kot drugod in so vsled tega stroški za zdravstveno varstvo tako visoki? Primerjava zdravljenja v bolnišnicah (kamor naj bi šli vsi hujši bolniki> na enega zavarovanca ne upraviči zadovoljivo visokih stroškov za zdravstveno varstvo na Viču: v Bežigradu odpade na enega zavarovanca 2,5 dni zdravljenja v bolnišnicah, v Centru 2,6, v Šiški 2,8, na Viču 2,8.
POMANJKLJIVOSTI STROKOVNIH SLUŽB
Z vsem tem pa nismo dobili odgovora, zakaj so zdravstvene storitve na Viču najdražje, zakaj je izdatek za zdravstvo najvišji. Tega odgovora tudi ne more dati Zavod za socialno zavarovanje. niti komunalna skupščina zavarovancev. Teh raziskav enostavno niso naredili. Vendar pa bosta oba morala poiskati vzroke prekomernih izdatkov, prav tako se bo morala s tem bolj podrobno seznaniti občinska skupščina. Kajti zdravstveno varstvo je del komunalnega sistema in ne zavarovalna
tehnika ali bilanciranje s sufi-citom in deficitom. Torej je treba najprej urediti stvari v potrošnji, ne pa slabosti pokrivati z administrativnimi združitvami.
Komunalne skupnosti so svoj obstoj opravičile, le malo pa sta jim bili v pomoč strokovni službi, tako Zavoda za socialno zavarovanje kot zdravstva. Zdravstvena služba se ni prilagodila možnostim, ki jih skladi imajo, Zavod za socialno zavarovanje pa je že od vsega začetka težil za tem, da bi sklade čimbolj združili, ker bi tako odpadla vsa evidenca, ki zahteva več dela in prizadevnosti, pa tudi bolj usposobljen kader.
NIHČE NE VE, KOLIKO STANE USTAVNA PRAVICA OBČANOV — OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
Kar pa zadeva objektivne vzrc-ke. da so skladi zdravstvenega varstva v komunalnih skupnostih Vič. in Šiška manjši kot drugod, jih je treba tudi objektivno ugotoviti. Vendar ne z združevanjem! Kajti s prav takimi In še večjimi objektivno pogojenimi težavami se borijo zlasti v podeželskih komunalnih skupnostih. kjer so povprečni osebni dohodki še Veliko nižji kot na Viču ali v Šiški. In po logiki teh dveh skupščin bi morali k mestnim komunalnim skupnostim priključiti tudi ptujsko ali novomeško skupnost. Tako bi zopet dobili centralne sklade zdravstvenega zavarovanja, ki so daleč od principov samoupravljanja.
Razlike v gospodarski moči komunalnih skupnosti bodo še dolgo obstajale. Tako kot komune bodo tudi komunalne skupnosti zavarovancev morale biti gospodarsko zaokrožene celote. In če je zdravstvo del komunalnega sistema, komuna pa nima sredstev zanj, je treba najprej ugotoviti, kaj je tisto osnovno zdravstveno varstvo, ki ga je družba po ustavi dolžna dati občanom, in koliko to varstvo stane. Ce tega osnovnega varstva kaka komuna občanom ne more zagotoviti, bo morala pač dobiti sredstva iz republiških pozavarovalnih skladov7. To pa ne pomeni dobiti sredstva v ob' liki proračuna, brez objektiviziranih kriterijev, temveč je treba z novimi elementi dopolniti sistem pozavarovanja. To pa je stvar (in dolžnost!) strokovne službe — zdravstva in socialnega zavarovanja.
Solidarnost vseh za tiste, ki so ekonomsko šibki, naj bi torej bila kriti osnovno zdravstveno varstvo. Sicer pa naj bi tudi pri zdravstvenih skladih delovali osnovni principi materialne stimulacije: če ustvariš več sred' štev, imaš lahko boljše in višje organizirano zdravstveno varstvo. Le s takimi principi in s tem. da bomo še bolj približali zdravstvene sklade zavarovancem. bomo dosegli, da bodo le-ti analizirali tako objektivne kot subjektivne vzroke višjih izdatkov in tudi primerjali, če so zdravstvene usluge adekvatne stroškom.
NENA LUZAR




Ir7"
A V Z G O
~ -r	:*■
J	A
' *L

^'F ]'0 p
VESEL
ZAČETEK,
ŽALOSTEN
KONEC
Ko so se vrnili naši veslači iz Tokia, smo jih bili presneto iveseli. In zakaj ne? Spet so nam priborili najbolj dragocene lovorike, ki jih v tem športu že skorajda nismo več vajeni.
Toda, prav sedaj, po vseh teh uspehih in zmagah, grozi našemu osmercu kaj žalosten konec.
Veslač Bere pravi, da mora v šolo, da mora prav kmalu zapustiti svoje mesto v osmercu. Tako se bo te dni poslovil od svoje dolgoletne tovarišije.
Neki drugi član ekipe se pritožuje, da od iveslanja ne more več živeli. Mora se oprijeti kakega »resnega«
dela, da si zagotovi eksistenco. Tudi on želi zapustiti svoje prijatelje.
Peter Klavora, trener, najzasluženejši mož za to odlično ekipo in njene znane uspehe, tudi ne more več »tako naprej«. Klavora, danes diplomirani ekonomist, resnici na ljubo, prejema za svoje delo le 40.000 mesečno. Vendar to še ni tako hudo. Za las bolj neprijetno je dejstvo, da Klavora, kot poklicni trener, sploh ni socialno zavarovan in, .da ,se,., mu njegova zaposlitev ne šteje iv redno delovno dobo. Da bi se trener našega osmerca vsaj delno zavaroval, se je vpisal na filozofsko fakulteto in s tem dobil pravico do brezplačnega zdravljenja — po študentovski liniji!
Čudno je to. Toda v športu zelo vsakdanje. Kaže pa na to, da nekatere osnovne stvari v našem vrhunskem športu še niso rešene najbolj bistro. Človeka nehote silijo iv razmišljanje, ali je današnja praksa zares najbolj idealna. Drži sicer, da se od veslanja ne da živeti. Zato je dobro, da se fantje brigajo za svoj poklic, za svojo prihodnost. Čudno pa je, da za vse to
skrbijo samo oni, njihova organizacija, njihovo vodstvo pa ne ukrene ničesar.
Po daljšem ali krajšem prerr,isleku vse to kaže samo na nerazčiščeno situaciji) ter polovične rešitve. Nadvse si želimo pridne, izobražene trenerje in vestne ter zmogljive tekmovalce. Kadar pa jih dobimo, dopuščamo, da pričnejo bežati od vsega, kar je v zvezi s športom.
Zares mojstrsko smo rešili ta vprašanja pri naših nogometaših. Vse kaže, da srtjo pri njih pustili tudi vso našo pamet, saj ni o njej ne duha ne sluha, ko je na dnevnem redu na primer — naš osmerec.
JANEZ ZEMLJARIČ, PREDSEDNIK ZTKS, ODGQVARJA NA VPRAŠANJA DE
PRIORITETNA LISTA
^lllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!llllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l!J
Med številnimi pomembnimi nalogami, ki jih	g
g	bo Zveza za telesno kulturo Slovenije skušala	§j
j	obdelati še do konca letošnjega leta, je tudi tako	jj
g	imenovana »prioritetna lista« športnih panog. Na-	jg
g	loga je zahtevna in bo po vsej verjetnosti že v	g
1	kratkem sprožila plaz polemik. V zvezi s pripra-	g
g	vami na izdelavo prioritetne lestvice je naše	g
g	uredništvo zaprosilo predsednika Zveze za telesno	g
g	kulturo Slovenije Janeza Zemljariča za krajši	(§
g razgovor.
illllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllll!llll!lllllll!lllllllllll|||||||||!l||||||||||!lllll!lll!ll!llll|||||||||ll||||||||||||||||||l!ll||||||||jli
•	Ali bo to prvi poizkus našega najvišjega telesnokulturne-ga foruma v Sloveniji, da izdela in se zedini za prioritetno listo športnih panog?
Kolikor mi je znano ne bo to samo prvi poizkus v Sloveniji, temveč celo prvi tovrstni korak v svetu sploh. O prioritetni lestvici se sicer pri nas pogovarjamo že leto dni, sedaj pa smo se lotili tega vprašanja načrtno. Angažirali smo »teren« in pa vse naše najpomembnejše telesnokulturne institucije: od visoke šole, centra za v?gojo kadrov in tja do vseh komisij naše zveze, da bi rešili to zares odgovorno nalogo čim bolje. Mislim pa, da ni potrebno še posebej poudarjati, da smo iz leta v leto že nekako avtomatično upoštevali priorietno lestvico športnih panog, saj nikoli ni bilo dovolj »kruha« za vse. To je razumljivo. Nekateri športi imajo pač določene prednosti pred drugimi in seveda obratno.
•	Kateri je bistveni namen tega koraka?
V bistvu gre za to, da postavimo tiste športne panoge, ki smo jih doslej nekako zapostavljali — predstavljajo pa za našo' družbo v marsikaterem pogledu zelo koristno dejavnost — na pravo mesto. Pri tem mislim predvsem na dotacije, vzgojo kadrov in gradnjo objektov. Znarrb je na primer, da danes naša skupnost še vedno močno podpira po neštetih kanalih nekakšne quasi — atraktivne športe in da po drugi strani istočasno zapostavlja športne dejavnosti, ki jih ne bi smela.
Skratka, naši interesi se razlikujejo od današnje prakse. S prioritetno listo bomo skušali ublažiti situacijo in dati določenim panogam večji poudarek. Vendar, da se razumemo: pri tem nikakor ne mislimo postavljati visokih pregrad in strogo opredeliti vse naše športe. Sploh ne! Gre bolj za prioritetne skupine športov kot pa za lestvico. Rad bi poudaril, da s tem korakom nikakor ne mislimo prekucniti na glavo dosedanjo politiko vseh prisojnih forumov v Slovenji. Listo sestavljamo v prvi vrsti zaradi politike naše zveze! Vendar, glede na to. da sodelujejo pri reševanju tega vprašanja tudi forumi na terenu, pričakujemo, da rezultati ne bodo vidni samo pri nas. temveč tudi v komunah in v končni fazi v organizacijah samih.
•	Pa kriteriji... ?
No, pri vsej stvari je pra^' to bistveno vprašanje. Zaenkrat namenoma nismo v naši zvezi
postavljali še nikakršnih meril, saj bi v tem primeru avtomatično že na samem začetku izključili določene športne panoge. Mnenja smo, da je pri tej zahtevni nalogi potrebna široka konzultacija. Zveza je. v tem pogledu samo nakazala nekatere možnosti. Ker pa bo kriterijev za sestavljanje prioritetne lestvice zelo veliko, bomo morali tudi pri kriterijih vrednotenja posameznih športov upoštevati določeno priorieto. Prav kriteriji bodo predstavljali namreč nekakšne klešče, s katerimi se bomo lotili stvari v končni fazi. -
® Kdaj bo čutiti rezultate prioritetne lestvice?
Delo, ki smo si ga zadali, predstavlja vsekakor določen odraz današnje stopnje razvoja. Kot že povedano: danes vključuje naša zveza kar 32 strokovnih zvez, oziroma športov, za katere vlada med ljudstvom določen interes. Seveda, za nekatere večji, za druge spet-
manjši. In ker imajo določeni športi očitne prednosti pred drugimi, družba pa nima toliko sredstev, pa tudi ne interesa, da bi stimulirala vse enako, se je praksa prioritete uveljavljala v določeni meri že doslej. Na primer pri dotacijah, gradnjah, vzgoji strokovnjakov itd. Še bolj pa bo to prišlo do izraza v naslednjem obdobju. Končna napoved prvih rezultatov prioritetne lestvice bi bila danes malce težka. Proces bo vsekakor postopen.
• Dejali ste, da imajo nekateri športi določene prednosti pred drugimi... ?
Vsekakor, Pričakujemo, da bodo na primer atletika, smučanje, plavanje in še nekatere druge športne discipline na vrhu prioritetne lestvice, da pa bo na primer nogomet zdrsnil nekoliko navzdol. Gre za to, da bolj kot doslej podpremo aktivne športe, atraktivne predstave pa prepustimo koristnikom. V bistvu na zvezi nismo proti nogometu in njemu sorodnim športom. Ni pa v redu, da take dejavnosti intenzivno podpiramo, istočasno pa dopuščamo, da životarijo nekatere vsestransko koristne športne panoge. Vsekakor bo prej ali slej moralo priti do tega, da se bodo športi, ki jih gojimo izključno samo za gledalce, postavili na svoje noge. Če obstaja zanje močan interes, potem ga naj interesenti, oziroma koristniki, tudi vzdržujejo. Današnja praksa, da plačujejo dolg vsi,, namreč ni pravilna, še manj pa potrebna.
A. ULAGA
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!l!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!IIIIIIIIH>IIIRlg
JESENIŠKI PLANINCI	
SE JEZIJO	
NA RAČUN	
POČASNEGA	. • ; -
REŠEVANJA	
URBANIZMA	
Kdor je že bil v italijanskih Dolomitih, gotovo pozna || H	grupo Selila in štiri čudovite gorske prehode okoli nje.	=
=	Tu je speljana še lepša asfaltna cesta. Nekaj takega ima-	§§
H	mo tudi pri nas, ki je morda turistično še bolj atraktivno	=
g	toda še ne dovolj obdelano. Gre za tri dežele in tri gorske	||
ji	prehode. Prva od dežel je Italija, potem Jugoslavija in	g
§§	Avstrija. Prehodi pa so po vrsti Predil, kot osrednji Vršič	s
g	in končni Koren. Za turista in vsakega planinca kaj mi-	=
E	kavna tura.	g
E Prav čez Vršič potuje letno v obe smeri nad 150.000	g
E	turistov, od tega 30 do 40 tisoč inozemcev. Ob najhujšem	g
H navalu je na Vršiču prava gneča. Tu se začne zgodba z || g žalostnim koncem za jeseniške planince.
g Kot je znano, planinsko društvo Jesenice gradi na § g	Vršiču nov Tičarjev dom. Pri denarju se je spet zatak-	g
H	nilo. V banki imajo jeseniški planinci vloženo prošnjo, za	1|
g	odobritev 26 milijonov dinarjev posojila, da bi lahko nor-	g
g	malno nadaljevali z gradnjo. Ta denar jim le obljubljajo	g
^	in sploh vse njihove prošnje rešujejo s polževo hitrostjo	=
g	in zraven še s sto in sto izgovori. V ilustracijo, da je to	g
g	res, samo droben primer:	g
g Da bi vsaj delno ublažili gnečo z avtomobili na pre- g g	hodu čez Vršič, so jeseniški planinci hoteli prostovoljno	g
H	zgraditi, oziroma povečati že obstoječi parkirni prostor.	§|
g	Ker je teren, kjer naj bi razširili parkirni prostor dva me-	g
H	tra že na področju tolminske občine, so razumljivo poslali	g
g	prošnjo na občinsko skupščino v Tolmin. Dobili so odgo-	f§
g	vor, da občinska skupščina za to ni pristojna, da o tem	g
e=	lahko odloča le okraj Koper. Toda tudi t.u so ostali praznih	g
g	rok. Samo v Ljubljani lahko o tem odločijo, so dobili od-	g
g	govor. Jeseničani niso hoteli odnehati, zato so šli z vso	g
g	dokumentacijo v Ljubljano. Tu so jim rekli: nič ne bo,	g
g	ker za podrdčje Vršiča še ni izdelan urbanistični načrt.	g
g	S tem je bilo vse povedano. Kdaj bo urbanistični načrt	g
g	gotov, ali čez tri ali štiri leta, ni zanesljivo. Dejstvo je,	g
g	da so jeseniški planinci pokazali dobro voljo in bi za to	g
g žrtvovali tudi okoli 250.000 dinarjev itd.
g To je ponoven dokaz, kako posamezne stvari še zme- g E	raj gledamo neživljenjsko. Prav je, da se izdela urbani-	g
g	stični načrt in se gradi po njem. Se vedno pa bo napak,	g
g	da se številni turisti, ki potujejo čez Vršič, teh je vsako	g
g	leto več, ne bodo ustavljali na Vršiču, kjer preprosto ni-	g
g	majo kam parkirati vozil. In drugič, če bi se že ustavljali,	g
g	kje naj bi potrošili denar, ko Tičarjev dom pod takimi	g
= okolnosmi še zlepa ne bo izgrajen.
g Za čas, ko še ne bo urejen urbanistični načrt za pod- g g	ročje Vršiča, bi ^e dalo tudi s‘ takšno ali drugačno impro-	g
g	vizacijo marsikaj urediti. Trije prehodi Predil-Vršič-Koren	g
E bi dobili še večji turistični pomen.
lllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllll!lllllllllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!llllllll!l!lllllll!llll|||lll!lllll||||||||||lM
• OBSS BREŽICE:
Igre v spomin na »BrežišSco četo«
Komisija za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Brežice je organizirala v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo športna tekmovanja med sindikalnimi podružnicami v počastitev občinskega praznika, ki ga praznuje brežiška občina vsako leto '28. oktobra, v spomin na »Brežiško četo«.
Čeprav je bila organizacija tekmovanja dobra, je sodelovalo le 15 sindikalnih podružnic: »Prevoz«, Rudnik Globoko, IMV Novo mesto-obrat Brežice, Tovarna pohištva Brežice, Vojna pošta Bregana, skupščina občine Brežice, , trgovsko podjetje »Krka«, Kmetijsko gozdarsko podjetje, Kmetijska zadru-
ga, Dekorles, Agroservis, Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«, postaja Ljudske milice, Osnovna šola Cerklje in Bolnica Brežice.
Da je bila udeležba sindikalnih podružnic tako majhna, so v?roki verjetno v nezaiteresira-nosti in nepripravljenosti športnih aktivov. Take podružnice bomo poskušali v našem nadaljnjem delu pritegniti k sodelovanju, ker z delavskimi športnimi igrami ne mislimo prenehati po končani proslavi občinskega praznika, temveč bomo skušali nadaljevati s takšno obliko dela, ki je potrebna delov-nefnu človeku ne le samo zaradi zdravja, temveč tudi zaradi razvedrila.
• ČRNOMELJ:
POKAL ZA MNOŽIČNOST
Za letošnje druge delavske športne igre v Črnomlju vlada velik interes. Občinski sindikalni svet in Občinska zveza za telesno kulturo sta razpisala tekmovanje v sledečih športnih panogah: malem nogometu, odbojki, streljanju, keglanju, namiznem tenisu in šahu — ekipno in posamezno. Nepričakovano se je za tekme prijavilo' 68 moških in 14 ženskih ekip z več kot 650 tekmovalci. Tekmovanje bo trajalo 4 mesece, zaključek in objava rezultatov ter podelitev pokalov, plaket in diplom
• JESENICE:
KORAK
Kljub pogojem In možnostim, ki jih nudi Gornjesavska dolina in vsa bližnja okolica Jesenic, vprašanje rekreacije na Jesenicah še ni rešeno. Zate si je Občinski sindikalni svet zadal nalogo, da reši v bližnji prihodnosti vprašanje rekreacije in oblikuje nekakšno1 telo, ki bo vodilo in usmerjalo politiko rekreacije na celotnem področju komune. Precejšen delež zaslug pri reševanju tega aktualnega problema gre sindikalni organizaciji že zato, ker je uspela vnesti vprašanje podpore rekreativne dejavnosti
pa bo na praznik komune Črnomelj meseca februarja. Zanimivo je, da so se letos prvič prijavili za tekmovanje tekmovalci iz kolektivov: Iskra-Semič, Komunala, Gozdni obrat, Gostišče in Zdravstveni dom. Delovni, kolektiv, ki bo imel največ tekmovalcev, bo prejel poseben pokal za množičnost, ki ga bodo prispevali Občinska skupščina. Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet. Občinski komite ZMS in Občinska zveza za telesno kulturo.
F. Moljk
NAPREJ
v občinski statut, kakor tudi v statute podjetij v komuni.
Glede na obsežnost naloge je obč. sindikalni svet formiral nekakšen odbor za rekreacijo, ki u«1 bi analiziral stanje na področju rc ■ kreacije v občini in koordiniral vse delo na tem področju. V ta c d boso bili izvoljeni poleg ostalih članov tudi strokovnjaki iz zdravstva socialnega varstva, urbanizma in šolstva, ki bedo s svojimi nasveti in izkušnjami pripomogli k hc-Vih izdelavi elaborata, ki bc predložen cbč. skupščini v postopek in odobritev.	TS
Humoreska
Kdo od nas se ni učil biologije? In čeprav nerad. Del te lepe prirodoslovne znanosti postaja vse bolj popularen, ali če hočete, dobiva državljanske pravice. Gre za botaniko, znanost, s pomočjo katere polni človek direktno ali indirektno (preko loncev in kozic) svoj želodec.
Človek je biljke, je in ne razmišlja. Biljke seveda čutijo pa razmišljajo.
Biljke so premišljevale, premišljevale in molčale, molčale so stoletja (samo včasih so malo dvignile glave) in pred nedavnim so (verjetno zaradi prestopnega leta), sklicale zborovanje.
Predsedujoči na zborovanju (pšenica — naš vsakdanji kruh) je prvi povzdignil six>j glas:
»Tovarišice in tovariši,
položaj, v kakršnem smo, je kristalno jasen. Ljudje se množijo in množijo. Isto velja tudi za nas (čeprav smo v zadnjem času po podatkih zavoda za statistiko v stagnaciji), toda, če ščitijo ljudje svoje interese, zakaj bi potem ne ščitili tudi mi svojih.«
— Tako je, spontano odobravajo pristotni.
— Jaz mislim, tovariši, povzame sončnica, — da imam najtežjo življenjsko nalogo. Znano je, da se obračam k Soncu in si resnično prizadevam za boljši zarod. In kaj
BILJKE
se dogaja, kadar rodim? Spremenijo me v olje. Pa cenijo ljudje olje? Ne. In zakaj vse to, vprašujem? Jasno. Zato, ker so cene olja nizke.
Nastane molk, nakar se oglasi pesa.
— Znano vam je, da delajo iz mene sladkor. Vsi vemo, da če nekatere osebnosti enostransko usmerjamo, pomeni to v nekem smislu nazadovanje za to osebnost. Ne vem, čemu bi moral biti sladkor vedno sladak. Konec koncev, zakaj ga ljudje toliko jedo. Zboleli bodo za sladkorno boleznijo, sladkorna bolezen pa škoduje celotni družbi.
Nekoliko nervozno se ponovno oglasi pšenica:
»Povprečen človek poje v svojem življenju okoli dvajset ton kruha. Zamislite se nad tolikšnim uničevanjem moje osebnosti. Bili so časi v zgodovini človeštva, ko kruha sploh niso poznali. A živeli so kljub temu. Umrljivost je bila sicer večja, pa je bilo manj bolezni.«
Za besedo prosi krompir in opozori na dejstvo, da živi pod zemljo, povedati hoče, da živi v temi.'
Paradižnik predlaga, da bi iznašli neko tehnično sredstvo za rešitev krompirjevega problema. Krompirju bi lahko napeljali elektriko.
Predsedujoča pšenica prekine diskusijo, kar opraviči prvič, s podražitvijo električne energije, drugič pa, s pomanjkanjem finančnih sredstev.
Česen in čebula se v duetu zoperstavita takšnemu apriornemu stališču:
— Če že, kakor pravi krompir, živimo v temi, bi morali zato dobiti nadomestilo.
— Ne moremo vsega na enkrat, povzame pšenica, vendar predlagam, da pošljemo z našega zborovanja ljudem pismo, da bodo videli, kaj vse nas teži.
Predlog so navzoči soglasno sprejeli. Pšenica prebere, že prej sestavljeno pismo:
».Dragi ljudje,
da nas ne bi povsem uničili (dokler ne rešite vprašanja naše gojitve in napredka), predlagamo, da dvignete cene, ker nas boste s tem zaščitili. Verjetno se boste nad našim predlogom tudi vi zamislili.«
Potem so se razšli in po nekaj dneh prispe od ljudi človeški odgovor:
»Dragi rod plemenitih biljk človeške prehrane,
po prejemu Vašega pisma smo dolgo razpravljali. Ugotavljamo, da so Vaše želje upravičene zato bomo, toda na Vaš predlog, zvišali cene nekaterim družinam Vašega rodu.k
MOMA MARTINOVIC
...§
I
lllilll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll||||||||||!llll|||||||||||||||!l||||||||||||!l|||||||||||!lllll||||||||||||||||||||llllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Križanka
Vodoravno:	1. roženina,
glavna snov, iz katere sestoji
rogovje, 8. letna vzdržeValnina vladarske hiše, 9. ločilo, 10. luka v Izraelu, 11. gradbeni material. 13. egipčanski bog, 14. zdravljenje (množ.). 15. vrag, hudič, 16. ognjeniško žrelo, 18. žamet, 20. reka v Angliji, 21. okrajšava za »tega meseca«, 22. ital. predlog, 23. rimska boginja jeze, 24. kompresorju podobna naprava, ki jo uporabljajo v rudnikih za prezračevanje rovov, 27. ravna površina.
Navpično:	1. zajedalec, ki
napada sadno drevje, 2. pripovedništvo, 3. mlinski žleb, 4. žensko ime, 5. kazalni zaimek, 6. jugosl. otok, 7. priimek norveškega polarnega raziskovalca (Fridtjof), 11. priimek začetnika nemške reformacije (1483— 1546), 12. državna blagajna, 14. vrsta bombažne tkanine, 15. slanina, lš. geometrijsko telo, 17. časopis, obzornik, 19. del pohištva, 21. prestol, 23 hoditi, 25. začetnici imena in priimka belgijskega pesnika (»Svetle ure«, »Začarana polja«), 26. začetnici priimka in imena utemeljitelja heliocentrične teorije (»O gibanju nebeških teles«, 1473—1543).
OČIVIDNO
— Grem, sit sem že tega podjetja ...

POROČILO
š — .in tako dosega naše podjetje vsak dan čudovite, = = sijajne in veličastne uspehe.«	§§
jf	— Ti, ali ne bo izpadlo malce preveč pretirano?	=
E	— Potem pa napiši: »Vsak drugi dan...«	=
Flll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!ll!llllll!l!llll!lllllllllll!llllllllllll!lllllllll!llllllllllllll[||||||!ll!!lll!ll||||!llll!l!|||||||||||||||||||||||||||||||M
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'xxxxxxxxx,x .Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxx
Spored RTV Ljubljana za teden od 12. do 18. novembra 1964
ČETRTEK
12.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ledena doba in njeni sledovi — 9.25 Glasbeni vedež — 9.45 Nekaj domačih viž in napevov — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Opoldansko srečanje z Gershvvinom — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam ...	—
14.05	Iz repertoarja ansambla ljubljanske Opere — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Igra vam Kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »Odskočna deska« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.09 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 izročilo XX. stoletja — 21.40 Od preludija do nokturna —	22.10 Nočni
akordi — 23.05 Nočni komorni koncert sodobne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK
13.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Orkestralna paleta popularne domače glasbe —
3.35	Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihalna godba RTV Ljubljana —
9.35	Pet minut za novo pesmico — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev
—	10.35 Novo na knjižni polici
—	10.55 Glasbena medigra —
11.00	Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 12.30 Vokalni in instrumentalni odlomki iz oper
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami ... — 14.35 Beethoven v variacijskih stavKih — 32 variacij v c-molu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —
15.25	Napotki za turiste —
15.30	Grške narodne pesmi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert —
18.00	Poročila — aktualnosti
doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden vx skup-činskih odborih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunanje politični pregled —	20.40
Kako aranžiramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
—	22.10 Znane Mozartove tenorske arije
SOBOTA
14.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poje oktet bratov Pirnat iz Mengša —
8.25	Melodije za razvedrilo — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . . . —
9.25	Mladi glasbeniki glasbene
šole Tržič — 9.45 Zvočne miniature — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Opoldanski domači pele mele — 12.30 Slovenski romantični samospevi in še kaj — 13 15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...	— 14.05 Iz
oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.30 KUD »Stane Žagar« iz
Krope in Zenski kvartet kluba koroških študentov —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »Izložbeno okno« — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 »Mladi za mlade« —
21.00	Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence —
23.05	Za prijetni konec tedna
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
15.	novembra
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.30 —6.35 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — M. Šušmel:	Tisti iz sosednjega
pločnika — 8.42 Iz mladinske glasbe — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. — 10.00 še pomnite, tovari-' ši . . . — Janko Kalan: Brez takih ljudi ne bi vzdržali —
10.30	Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski dopoldanski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža —	12.05
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Slovenske narodne pesmi pojeta: Danica Filiplič in Franc Koren, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 14.00 Nedeljski operni koncert —" 15-05 Danes popoldne — 17.30 Humoreska tega tedna — 18.30 Spored komorne in solistične glasbe — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 v nedeljo zvečer — 21.00 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni komorni koncert skladb slovenskih avtorjev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
16.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutrami radijjjski dnevnik — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Za 'mlade radovedneže — Filmske kamere v Križni jami — 9.10 Zaplešimo in zapojmo! — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba Rudolf Urbance
—	10.00 Dopoldanski radijski
dnevnik — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek —	10.55 Glasbena
medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.05 Pred domačo hišo — 12.30 Virtuozna glasba, jugoslovanska in tuja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam ...	—
14.05	Arije iz ooer Giuseppa Verdija — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Zabavne melodije — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Glasbena križanka št. 3 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.30 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih solistov — 20.40 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Liter arni nokturno — 23.15 Tazz orkestri vam igrajo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
17.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Vi tal a Ahačiča, pojeta Stanka Kovačič in Danilo. Čadež — 8.25 Nekaj zvokov lahke glasbe — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Jeklo in gora -	9.25 Trije
operni dueti — 9.45 Zvočne miniature —	10.00 Dopoldanski
radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska Izmečka univerza — 12.15 Poslušajmo ruski državni ansambel — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva: železnica — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Majhen recital violinista Dejana Bravničarja — 20 20 Radijska igra — 20.55 Dunajski simfoniki igrajo Brucknerja — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni simfonični koncert z deli jugoslovanskih sk’adateljev —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
18.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutrp! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevni!; — 8.05 Glasbena matineja
—	8.05 Pisan svet pravljic in zgodb — Tri pravljice iz knjige s Poti v deveto dežeto — 9.10 Orkester harmonik »Svoboda« Šentvid - 9.25 Domači pele mele — 9.45 Med domačimi in tujimi solisi-kami — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Zabavni zvoki — 10.45
Človek in zdravje —	10.55
Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam ...	—
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo — Jeklo in gora —
14.35	Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke Radia Koper
—	18.45 Naš razgovor — 19.00
Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice — 19.50 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Koncert zbora JLA — 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.40 Wolfgang Amadeus Mozart: Cosi fan tutte, radijska priredba opere —	22.10 Plesna
glasba — 23.05 Literarni nokturno — ‘23.15 Jazz s plošč —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje