Listek. Jnnaki mesta Kisek. Zgodovinaka povest. — Poslovenil Ivan Vuk. (Konec.) »Osemnajsti naskok», reče sam pri sebi, «bo tudi zadnji. Naj pa bo, kakor Bog hoče; akoravno najdem 3e danes z mojimi hrabrimi bojevniki smrt, nimam še vendarle pravice mesta predati, ker potem bi sovražnik moril brambovce, vlačil žene in otroke v sužnost, mesto pa razdejal. Smrti ne uidemo tako ali tako ne, pač pa sramoti.* Juričič obiSče vse straže, skuSa brambovce ter navdužuje mestjane k pogumu in vztrajnosti. «Še danes se obranite*, reče jim kakor udan v usodo, «potem pa smo rešeni. Danes je nas častni dan, danes se bojujemo za častno prostost!» Nato se postavi Juričič na visok prostor, da more pregledati bojni prostor ter voditi boj. Tam sedi na snežnobelem konju, obdan s srebrnosvetlim ščitom z bliSčečo čelado na glavi, katera se blesketa v solnčnih žarkih, kot bi bila iz žarečega ognja. V roki drži svetli meč, v drugi zastavo sv. Martina. Tako stoji, viden vsem, kakor nadzemeljska prikazen obdana od svetlobe. Strašen boj se prične. Topovi in puSke pokajo in kakor bi deževalo, vsipavajo se kroglje in svinec na brambovce. Prah se vzdiguje na vseh krajih, smodnikov dim obda brambovce, da izgubijo za trenutek sovražnika izpred oči. Kmalu se pokažejo iz prahu in dima turbani, jedna vrsta, Se jedna in zopet jedna. Mestjani jih sprejmejo s krogljami, pnSicami in kameniem, vendar jim ne morejo obraniti, da ne bi prislonili lestvic. In goste trume se vsipljejo v luknje. Z me5i, kiji, kladivi, kosami in železnimi prekljami udarjajo skupaj. Krvavi boj nastane, ne boj, mesarsko klanje, mož proti možu. Solnce se skrije za oblake, da ne bi gledalo grozovite morije. Bitka se raztrga v posamezne gruče, ziblje se sem in tje kakor morski valovi. Bojni in bolestni kriki se mežajo, odprtina je dobljena in zgubljena, polumesec nastavljen in zopet odstranjen. Usoda mesta se odločuje in se bliža svojemu koncu. Brambovci delajo čudeže hrabrosti, čeprav jih je komaj 300. Moč pada, njih orožje je obrabljeno. To opazijo Turki. Zberejo vse moči, naskočijo s straSnim Allahkrikom zid, nastavijo svoje zastave in hitijo na okop. Tudi tukaj se mora peSčica mestjanov umakniti in bitka se začne na cesti. >Allah zmaguje, Allah zmaguje!« rjov6 radostno neverniki in vedno nove trume turbanov sili v mesto. Celo nebo, kakor se dozdeva, se veseli te zmage, ker solnce, katero se je med bojem skrilo za oblake, posije v tem trenutku na bojevnike in sije Turkom k zmagi. Pa kaj to? Trume so ustavijo, meči in kiji se povesijo, janičarji stojijo kakor okameneli, zmagovalni krik jim umre na ustnicah. >Ha! on preti, on maha nazaj!« zakličejo strahoma. »Nebo je proti nam!« Kaj je tako ustavilo turške čete ? Visoko in veličastno vidijo stati viteza na konju z mirno vzvišenostjo. Lesketajoči oklep pokriva njegovo telo, kot blisk je njegov meč; in nebeški vitez maha resno in preteče nazaj. Ta vitez bil je Juričič, kateri je svoie k novemu boju priganjal in silil k vstrajnosti. Ker ga je solnce obsevalo, da se je oklep lesketal, menili so Turki, da je poslanec iz nebes. Sredi zmage izgube pogum, začno se umikati. MeSčani pa porabijo ta nepričakovani spremen bitke, zberejo se hitro in odpode prestraSene in potrte Turke nazaj v njih tabor, ker so čutili, da jih je sv. Martin s svojo zastavo reSil. Tudi ta naskok, 22. dan obleganja je bil zmagonosno odbit, vendar JuričiC ni iroel mnogo upanja, vstrajati do konca. Njegova vojna sredstva so bila porabljena; zmanjkalo je smodnika. Mnogo orožja je bilo nerabljivega, brambovcev Se malo število in tudi pomanjkanje živeža se je pričelo. A kijub temu noče pogumni Juričjč predati mesta sovražniku, temveč je hoče braniti tako dolgo, dokler se Se nahajajo brambovci. Po tem naskoku nastane mir in tudi drugi dan kakor prihodnje dni ostanejo mirni. Nekega dne po tem miru se javi pod ozidjem nek kmetič in pravi, da ima važna poročila s seboj. Ko ga spuste v mesto, razloži brambovcem, da ie hrabri Ludovik Pekry zbral Hrvate in Ogre. zajel prevoz Turkov, ki so peljali živež iu živino ter jim odvzel rop, napal sovražoika od vseh strani in jim Skodoval, da so moraU Turki na tej strani velike trume vojakov odposlati, ker se boje, da ne bi jih napadli v taboriSčih. Radostni kriki pretrgajo govorico kmetu, ki nadaljuje: »Nisem vam še vsega razodel. Še eno zmago vam moram oznaniti. Kakih 6000 Turkov je 8lo pred grad Sarvar in Gykngyos, katera so Nadasdy, Batyany, Sybrik ia Keves branili. Ker se niso hoteli udati, pričeli so Turki naskakovati; pa Ogri so se izvrstno držali ter premagali in potolkli Turke na praznik vnebovzetja Marije tako, da so pobegnili. «Naj živi Nadasdy in njegovi junaki!» kričijo brambovci. «Tudi mi bomo isto storili?» »Še nekaj!» reče poslanec. »Zalotdi so pismo, v katerem se sultanu poroča, da ce- sarski admiral Doria Morea hoče obsedati njegove dežele. in da sultana tamoSnji paša kliče na pomoč.» «Mi smo rešeniN vikajo brambovci in vse ljudstvo ter peljejo poslanca v mestno hiSo in ga svečano pogoste. Še niso prišli do mestne hiše, kar javlja straža, da hočejo štirje Turki s poveljnikom govoriti. Juričič se poda na ozidje, da vpraša Turke, česa žele. Hotel je prikriti Turkom stanje mesta. «Ako sem tako dolgo zadrževal sovražnike moje očetnjave*, misli junak, «tako ga hočem sedaj z zvijaco odpraviti, ker spoznal sem, da se ne bo več bojeval, ker je takorekoč uničen in pobit. Vendar hoSe na vsak način častno oditi od tod.» Juričič vpraSa Turke česa žele. «NaS gospod>, odgovorijo Turki, «si šteje v čast, poznati moža, ki iraa pogum, da je mogočnemu sultanu neposlušen in se mu tako junaško zoperstavlja. Radi tega ga hoče bogato nagraditi.> «Dobro izgovorjeno, lisjakN si misli Juričič in zakliče: «Ako ostanete vi tukaj kot zastavljenci za mojo osebo in varnost, hočem iti v Sotor vašega paSe.» Turki privolijo in Juričič se poda v Sotor Ibrahima, spremljan od jednega poslanca. Ibrabim Juričiča prijazno sprejme in ga pogosti. Mnogo sta govorila o raznih rečeh. Kot stari, dobropoznani prijatelj je bil Juri6i(5 med Turki. Nazadnje reče paSa: «Giaur!* moj mogočni gospod te ima zelo rad, radi tvoje pogumnosti. Skazati ti hoče posebno čast, in te postavi pašom mesta Kiseka in cele dežele. Zato on zahteva, da ga spoStuješ.* Juričič se smehljaie prikloni. »Mislim, da si me razumel?* vpraša Ibrahim. «Ti si gospod mesta Kiseka in cele dežele; spoštuj zato namestnika velikega preroka!» «Spoštovati?! Kako in na kak način? Zvestobo sem dolžan svojemu kralju. Noben pravi Hrvat ne postane nezvest svojemu kralju.» <Giaur, ne bodi tak čudak! Mesto in dežela je tvoja; tukaj je darovalno pismo. Sledi mi v sultanov šotor, prikloni se mu in vse je gotovo!* «Ali na glavi sem od kamna zadet in na strani me je ranila pušica; ne morem se priklanjati.» «Milost naslednika preroka je velika; on ti odpusti to spoStovanje, ako spustiš v mesto dvanajst vernikov Mohameda, da razobesijo njegove zastave v znamenje, da ti je podeljena milost.* ¦ Tako nazivljejo Tnrki kriatjane. «Ta milost tvojega gospoda me stori srečnega; ali jaz ne morem spustiti nobenega tvojega vojaka v mesto, ker je polno slovenskih in španskih vojakov, ki bi tvoje ljudi vse poklali. V to pa ne smem privoliti.* Akoravno ni imel Juričič niti jednega slovenskega ali Spanskega vojaka, je vendar to storilo na pašo velik vtis. Nazadnje se paSa zadovolji s tem, da obesijo štirje Turčini turško zastavo na mestni stolp. In Se tega veselja jim ni privoščil Juričič. Ko pridejo namreč Turki, jih povabi Juričič k obedu, kjer jih močno upijani. Ko so imeli že vsi dovolj, jim reče, da se jim ni vredno mučiti z zastavo, in da boče to on poskrbeti, da se obesi. Turki z veseljem dovolijo ter dado zastavo husarjem, kateri jo neso na stolp. Drugi pa peljajo turSko godbo krog rova in kličejo: «Allah! Allah! Allah!» Ibrahim je bil zadovoljen in naznani sultanu odhod, ker se je mesto podalo. Sultan obdari bogato poslanca, ki mu je sporočil to vest in odide, ko je tri tedne ležal brezuspeSno pred mestom. Juričič je z malo peščico kristjanov zadrževal in k odhodu prisilil 300.000 mož. Hrvatski junak ni reSil samo mesta, temveč celo državo. Sullan pa, da si obrani dozdevno zmago, jo je udaril čez Štajersko in KoroSko, da, poslal je celo 20.000 požigalcev na Avstrijsko. Koder so hodili, so strašno morili in pustošili. Vzgled mesta Kisek navdužilo je druga avstrijska mesta. Truma mestjanov in kmetov se zbere, vojaki se združijo ž njimi, napadejo in zapro pot ter potolčejo slednjega Turka. Pobita in razgnana je prisla turška vojska v Beligrad. Mesta in vasi so ležale v prahu; sled, koder so se pomikali. 30.000 ljudij so odgnali v trdo sužnost, iz katere je bila rešiteljica jedino le smrt. Zgodovina se le raimogrede spominja junakov mesta Kistk; le hvaležni kralj Ferdinand je podaril iunaSkemu poveljniku v spomin njegovega junaštva mesto. V isti cerkvi, v kateri je shranjena turška zastava, je tudi grob Jurifii<5ev. Tam počiva junak nepozabljen od sveta, ki občuduje njegovo iunaštvo. Očividno je Gospod, ki vodi in pozna usode narodov, ljudem pokazal, da prinaSa pogum in zaupanje na božjo pomoč gotovo zmago. Za stoletja in stoletja je in bo Juričič podoba junaka zaupajočega na božjo pomoč. V zgodovini Ogerske je spomin na hrvatskega junaka in na junaSke čine mesta Kisek neumrljiv.