Taščica Lako prijetno varn je po zirai, otročifii ljubi. v hiši pri gorkej peči! A to i-he posebno takrat, kadar zuriaj na debelo sneg pokrije hribe in cloline ter ob cestali in potih naredi velike zarnete. Kadar je steklo na oknih po ves dan prepreženo z ledenimi cveticami ter vam, radovednežem malim, brani skozi okno gledati na ulice ali na cesto. Da, da, takrat sedite radi v liiši pri gorkej peei ter bi radi, da bi vam oče, mati, ali pa vaš dobri dedek kaj mičnega pripo-vedoval. Vara se godi pač dobro, ker imate dobre in skrbne roditelje. ki vedno pazijo nato, da vam ne izmanjka ne gorkote ne hrane. Ali ubozim ptičkom, tem se vse drugače godi, kadar zunaj hudobna ziraa divja in razsaja, kakor bi hotela pokonžati vse, kar je živega. Oj takrat se ptičkom res hudo godi, ker jim je vsa hrana pod milim neboin z debelo sneženo odejo pokrita; rnraz je trese, kajti raajhen kožušek pač ni dovolj gorak, da bi je brauil hudega mra-za, kadar vse škriplje, ka-dar mrzli se-vLr brije in kruha. ali naj-dejo kako zvnce v slarn- natih otepih, kjer ga ni našel mlatičev cepee. Oj otrociusmilite vije, kakor gladen volk po polji in rav- niuak. Tedaj jim je jedina otetba, da se umaknejo v vasi in mesta, ter dobijo tam od milosrčnih Ijudij kako drobtinico se takih ptičic, ako pridejo do vaše hiše! Ker danes vaš dobri de- dek ue utegue, da bi vam povedal kako mično povestico, da-si ga vže ves dan nadlegu- jete, pomagati mu hočem jaz iz zadrege in yam povedati o ljubeznjivej taščici, ki mi je mej vsemi pticami najljubša ptieica. Prikupila se mi je raenda zato, ker sera jo imel vso zimo v hiši, ko sem bil še tak, kakeršni ste vi zdaj tam okolo gorke peči. Potresal sem jej vsak dan krušnih in raesnih drobtinic in bila sva si najve&ja prijatelja v hiši. Oj dnevi moje mladosti! kje ste, ko sem tebi ljubeznjivej taščici neeega mrzlega jntra na stežaj odprl vežna vrata in te pustil k sebi v gorko sobo! Tebe več davno ni, a vender mi nikoli ne izgineš iz niojih mladostnih spominov! Poslušajte torej, naj vam povem mično povestieo o ljnbeznjivej taščiei. V nekej hudej zimi prileti taščica na okno ktnečke hiše, kakor bi hotela v gorko izbo. Kraetič odpre okno in taščica smukne v hišo. Tu pobira drobtinice, ki padajo s kmetove mize. Otroci imajo taščico zelo radi. • ¦< j >¦•---- Zima mine in pride vesela pomlad. Kmetič odpre okno~n~ tasCieaTTzleti v bližnji gozdek. Tu si naredi gnczdice in veselo prepeva. Zopet se vrue zima. A z njo se vrne tudi taščica k dobrerau kmetu, in glej! ue pride sama, pripelje s seboj tudi saniico. Kmetičeva družina je ljubkih živalie zelo vesela. Ptieiei ste prav domači in otroci reko: ,,Ptička nas gledata, kakor bi nam hotela kaj povedati." — In oče odgovori: ,,Ako bi mogla govoriti, rekla bi vam: Prijazno zaupanje vzbuja zaupanje, in ljubezen vzbuja Ijubezen. To je kratka porastica o mojej Ijubljeuki tašeiei in rselej sem vesel, kadar jo slišim. Ivan T