gfljhriin phAtu t
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
97.
kos.
V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
G13. Uredba o zaščiti kmetov.
614. Odločba o prodaji tujih plačilnih sredstev potnikom.
615. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
613.
Ministrskemu svetu.
Da se uredi vprašanje kmetskih dolgov, si usojamo predlagati ministrskemu svetu, naj predpiše naslednjo uredbo o zaščiti kmetov:
Na osnovi člena 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932. predpisuje ministrski svet na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo, ministra pravde in ministra za finance naslednjo
uredbo o zaščiti kmetov.*
Člen 1.
(') Kmetje plačujejo svoje dolgove po predpisih te uredbe.
(s) Ta uredba določa način poplačila dolgov kmetov, ki so jih napravili pred dnem 20. aprila 1932., in se nanaša na osebe, ki so bile ob času zadolžitve kmetje.
Člen 2.
(l)	Za kmeta po tej uredbi se šteje vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdačeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če ne presega njegovo posestvo površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 200 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje.
(*) Za kmete po tej uredbi se štejejo tudi:
a)	osebe, ki morajo zbog bolezni ali nedostatka zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, ali zbog
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne
23. novembra 1933., št. 269/LXXIX/760. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinalK z dne
24. novembra 1933., št. 270.
drugih neuklonljivih zadržkov obdelovati svojo zemljo s pomočjo drugih oseb; nadalje maloletni otroci kmetov, dokler traja njih maloletnost, kakor tudi zapuščine za kmeti, dokler se ne predajo naslednikom;
b) osebe, ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka;
c) osebe, ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamne rodbine ali kot člani teh z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribarst%om, vozništvom, brodarstvom itd., da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka.
(*) Pri oceni obdačenega dohodka se ne upošteva davek, ki ga plačuje kmet za hišo, v kateri stanuje in ki stoji v okolišu mesta (trga), če čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo za to hišo, ne presega Din 10.000-—.
Člen 3.
0) Kmetje plačajo svoje dolgove upnikom v 12 letih, in to: a) denarnim zavodom in bančnim obratom prvo leto 6%, drugo leto 6-75% tretje leto 7-65%, četrto leto 8-94%, peto leto 10-76%, šesto leto 12-68%, sedmo leto 14-72%, osmo leto 15-64%, deveto leto 16-85%, deseto leto 17-38%, enajsto leto 17-85%, dvanajsto leto 18-78% zneska dolga po odstavku (5); b) ostalim upnikom prvo leto 6%, drugo leto 6-60%, tretje leto 7-28%, četrto leto 8-06%, peto leto 8-84%, šesto leto 9-75%, sedmo leto 10-72%, osmo leto 11-84%, deveto leto 13-06%, deseto leto 14-36%, enajsto leto 15-94%, dvanajsto leto 17-55% zneska dolga po odstavku (5). V zneskih pod a) in b) so vračunjene tudi povprečne obresti po 6-02%, odnosno 3-54%.
(2) Če je dogovoril dolžnik z upniki sebi ugodnejše pogoje, plačuje dogovorjene zneske. Če je pa dogovorjen daljši rok za plačilo dolga od roka, določenega v odstavku (!), mora vršiti dolžnik odplačila v dogovorjenem roku; vendar se znižuje v tem primeru obrestna mera, kolikor je večja, na obresti, določene v odstavku (*).
(3) V maksimalni znesek letnih obresti se morajo vračuniti tudi vsa ostala postranska plačila ali postranske dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obre-
%
sti, kakršne so: provizije, konvencijske kazni, režijski stroški in podobno.
(4) Prvi obrok mora plačati dolžnik najkesneje do dne 15. novembra 1934., ostale obroke pa najkesneje do dne 15. novembra vsakega leta.
(5) Glavnici dolga, kakor obstoji na dan uveljavitve te uredbe, je prišteti nepl ičane in še ne zastarane obresti, vštevši tudi druga postranska plačila, kolikor ne pre-sezajo višine, dopuščene z veljavnimi zakoni, odnosno za čas od dne 20. aprila 1932. višine, dopuščene s predpisi § 3., odstavkov (*) do (*), zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.*
(*) Upniku, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932. od dolžnika kmeta obresti zoper predpise § 3., odstavkov (*) do (3), zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.,* se odbije presežek od dolfovne glavnice.
(7) Po meničnih dolgovih se morajo poleg plačila obrokov v smislu odstavka (*) izdajati tudi še nove menice, in to s podpisi, kakor na prejšnji menici, če pa to ni mogoče, s podpisi enake vrednosti. Če dolžnik tega ne stori, trpi protestne stroške in stroške morebitne tožbe. Spor o vrednosti novih podpisov rešuje v nespornem postopanju na zahtevo te ali one stranke sresko sodišče, odnosno, kjer tega ni, prvostopno (okrožno) sodišče, v čigar območju leži prebivališče dolžnikovo. Zoper tako odločbo ni pravnega sredstva.
(8) Iztožene, toda ne izterjane menične dolgove morajo dolžniki v zakonskem roku zamenjati z novimi menicami. Drugače se ne morejo koristiti z odredbami uredbe. Odredbe odstavka (7) je uporabljati ustrezno tudi tukaj.
(“) Porok ali solidarni dolžnik, tudi če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik, odnosno sodolžnik-kmet.
(,0) Če upnik ne bi hotel sprejeti vsote, ki mu jo ponudi dolžnik v smislu predpisa odstavka (‘), odnosno tudi ne nove menice po predpisu odstavkov (7) in (s), mora položiti dolžnik to vsoto in menico pri sreskem sodišču, odnosno, kjer tega ni, pri sreskem načelstvu. Taka položba ima isti pravni učinek, kakor položba pri sodišču po občnem grajanskem pravu.
U1) Kmeti smejo poplačati svoje dolgove tudi v krajšem roku, nego je določen v odstavku (‘). V tem primeru se zniža za vsako skrajšano leto preostali znesek dolga za 2%.
(”) če bi dolžnik zaostal s plačilom treh letnih obrokov, izgubi pravico, koristiti se z odredbami te uredbe, in upnik sme izterjati ves dolg.
Člen 4.
(l)	Kljub členu 3. morajo vrniti kmetje, katerih dolg ne znaša več ko 1.200— dinarjev, ta dolg v treh letih v enakih obrokih, računši od dne uveljavitve te uredbe. Upniki ne smejo računiti za te dolgove višje obrestne stopnje od 7%, ki obseza tudi vse ostale postranske dajatve.
(») Ta rok treh let se podaljša na pet let tistim dolžnikom-kmetom, ki dokažejo s potrdilom občinskega oblastva, potrjenim od sreskega načelnika, da imajo takih dolgov, vsakega do zneska 1.200— dinarjev, pri več upnikih in da ne presezajo ti dolgovi skupaj v3ote 3.600— dinarjev. Zoper odločbo sreskega načelnika ni pravnega sredstva.
.»Službeni list«, št. 334/33 iz L 1932.
(3) Občinska oblastva izdajajo ta potrdila na osnovi upnikovih potrdil o dosedanjih plačilih (priznanic, menic, obračunov in temu pod.), ki jim jih predloži dolžnik, po potrebi pa tudi na osnovi pismenih zaslišanj upnikov, ki jih dolžnik navede.
(4) Odredbe člena 3., odstavka (41), veljajo tudi za primere odstavkov (') in (2).
Člen 5.
U) Dogovor o obrestih na dolgove, omenjene v členu 1., odstavku (2), je ničen, kolikor presezajo dogovorjene obresti stopnjo, določeno v členu 3., odstavku (*), odnosno v členu 4., odstavku (‘). Višje obresti se ne smejo prisojati niti zavarovati niti z izvršbo izterjevati, najsi so obresti ustanovljene po kakršnikoli osnovi (izvršilnem naslovu).
(2) Kolikor se ne kaznuje po kazenskem zakoniku s strožjo kaznijo, se kaznuje za prestopek v smislu kazenskega zakonika z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 10.000-— dinarjev upnik, ki ubere višje obresti od obresti, ki so določene s to uredbo.
Člen 6.
(*) Z uveljavitvijo te uredbe se odlagajo vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imo-vine kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz člena 8., odstavka (7), prvega stavka. Obenem se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) kakor tudi odvzem premičnih stvari (transferacije), opravljene zaradi izvršbe ali zavarovanja teh terjatev. Nove prisilne prodaje in prisilne uprave (sekvestracije) nepremične imovine kakor tudi novi odvzemi premičnih stvari (transferacije) se smejo dovoliti samo zaradi prisilne izterjave obrokov, odnosno terjatev, ki se dolgujejo po predpisih člena 3., odstavkov j1) in (12), in člena 4., odstavkov (') in (2). V teh primerih se smejo tudi odložene izvršbe za takšne terjatve nadaljevati.
(2)	Odločbo o odložitvi prodaje, odnosno o ustavitvi transferacije izda izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti, če mu je znano, da je dolžnik kmet, drugače pa na zahtevo stranke. Sekvestracije se ustavijo samo na zahtevo strank. Sekvestrirana nepremična imovina se dolžniku takoj vrne. Če je sekvester te nepremične imovine sam obdelal ali jih dal v zakup, se vrnejo dolžniku šele, ko se poberejo pridelki. Če ni predložila stranka sama potrdila po odstavku (3), zaprosi zanj izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti. Do izdaje pravnomočne odločbe po odstavku (*) se izvršilno postopanje, odnosno zavarovalno postopanje ustavi.
(*) Potrdilo o tem, ali je kdo kmet, izdajajo občinska oblastva (občinsko sodišče, občinsko poglavarstvo). Vsaka prizadeta stranka lahko zahteva, naj sreski načelnik izdano potrdilo preizkusi in ga razveljavi, če spozna, da ne ustreza dejanskemu stanju. Zoper odločbo sreskega načelnika se sme pritožiti nezadovoljna stranka na bana. Banova odločba je izvršna in zoper njo ni dopustna tožba na upravno sodišče. Če je izdal potrdilo mestni načelnik, ki vrši dolžnost nrvostnnneira občnega uoravnega oblastva [člen 19., odstavek (2), točka 1., zakona o notranji upravi! ,* se smatra tako potrdilo za odločbo sreskega načelnika
>Uradni liste št. 313/76 iz L 1929.
(*) Preizkušanje potrdil po odstavku (3) ne vpliva na postopanje po odstavku (2). Če pa se s pravnomočno odločbo potrdilo razveljavi, mora sodišče (izvršilno oblastvo) na upnikovo zahtevo razveljaviti odrejeno odložitev prodaje, odnosno odrejeno ustavitev sekve-stracije ali transferacije.
Člen 7.
Sodišče zavrne po službeni dolžnosti upnikov predlog za dovolitev zavarovanja, če mu je po sodnih spisih znano, da je upnik za svojo terjatev že zadosti zavarovan; drugače stori to na dolžnikovo zahtevo. V takem primeru mora dolžnik dokazati, da je upnik za svojo terjatev že zadostno zavarovan.
Člen 8.
(J) Od predpisov členov 1., 3., 4. in 6. se izvzemajo: javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; dolgovi do 500 dinarjev iz nakupa potrošnih življenskih potrebščin, obleke in obutve, nastali izza dne 20. oktobra 1931., kolikor niso pretvorjeni v menične terjatve; vsi ostali dolgovi kmetov, nastali izza dne 20. aprila 1932.; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za poljsko škodo (poljska kvara); terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, dospele' izza dne 20. oktobra 1931., kakor tudi tisti kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če sta cena ali večji del cene dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, najsi je treba to količino odplačati v naravi ali v denarju po dnevni ceni domače blagovne borze. Za tisti del cene, ki se naj izplača v gotovini, veljajo predpisi te uredbe. Priznanice, obveznice in druge pismene listine, s katerimi se dokazujeta obstoj in višina terjatve, ne dokazujejo hkratu, da je terjatev dejanski nastala iz nakupa potrošnih življenskih potrebščin, obleke in obutve.
(s) Za dolgove, na%tale izza dne 20. aprila 1932., se smatrajo samo tisti, ki so dejansko novi, ne pa tudi takšni, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, kakor n. pr. z običajno prolongacijo menic ali podobno.
(’) Za dokazovanje činjenic, omenjenih v odstaven (‘)> poslednjem stavku, in v odstavku (2), se smejo stranke tudi v območju veljavnosti srbskega zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah posluževati prič, sodišče pa mora, upoštevaje posledke celotne razprave in sprejetih dokazov, po svobodnem prepričanju oceniti, ali se naj smatrajo zatrjevane činjenice za dokazane ali ne.
Člen 9.
(*) Če se terjatev vtoži, a prizna dolžnik dolg takoj in dokaže, da je svojim obveznostim pred vložitvijo tožbe proti upniku po predpisih te uredbe zadostil, trpi pravdne stroške upnik sam.
(*) V pravdah, izvršbah in zavarovanjih zoper kmete zaradi dolgov po tej uredbi ne pristoji nikakor in nikoli upniku pravica do povračila advokatskih stroškov od dolžnika kmeta.
(3)	Ob opravljanju izvršbe ali zavarovanja zbog dolga po tej uredbi se mora sodišče, kolikor je pri tem
potrebno oditi na mesto samo zunaj občine, v kateri je sedež sodišča, služiti z organi občinskih oblastev. Tem organom ne gre za to delo pravica do dnevnice niti do povračila stroškov od dolžnika kmeta.
Člen 10.
Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na terjatve Narodne banke in Državne hipotekarne banke.
Člen 11.
Dolžnik kmet, ki je v nameri, oškodovati svojega upnika, svojo imovino odsvojil ali jo obremenil, izgubi poleg posledic po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj stečaja* in po kazenskem zakoniku pravico do zaščite po tej uredbi; prav tako pa tudi njegov nasnova-telj in pomagač.
Člen 12.
(‘) Agrarni subjekti, ki so z odobritvijo ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za kmetijstvo — na osnovi člena 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925., člena 291. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928., § 76. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah z dne 16. avgusta 1929. in §§ 6. in 7. zakona o prepovedi odsvajanja in obreme-njanja zemljišč veleposestev z dne 20. maja 1922. — s fakultativnim odkupom kupili zemljišče, postavljeno pod agrarno reformo, in so dogovorili za kupnino obročna odplačila v gotovini, plačajo lahko dospeli del dogovorjene kupnoprodajne cene, kolikor do dne uveljavitve te uredbe ni plačan, kakor tudi naslednja odplačila prodajalcu s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplačila po tečaju pšenice, ki je bil notiran na dan podpisa pogodbe na najbližji domači blagovni borzi.
(2)	Agrarni subjekti, ki se koristijo z odredbo odstavka (2), se ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, določenimi s to uredbo.
Člen 13.
Ukinja se zakon z dne 23. ramazana 1286. (1869.) o izterjavi terjatev iz mirijskih zemljišč ali hiš ob dolžnikovi smrti (Zbornik zakonov in naredb za Bosno in Hercegovino 1. 1878.—80., II. str. 339 in nasl.), ki velja danes v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu; dolgovi za umrlim dolžnikom pa se smejo izterjati iz zapuščinskih mirijskih nepremičnin enako, kakor iz ostalih mulkovnih nepremičnin.
,	Člen	14.
(') Upnikovim terjatvam na osnovi dolgov kmetov, na katere se nanaša ta uredba, se priznava prvenstvo do reeskonta, odnosno lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih, in to do višine 50% teh terjatev.
(•) Ministrski svet poskrbi sporazumno z omenjenimi zavodi, da zavaruje v ta namen potrebna sredstva v okviru njih skupnih kreditnih možnosti, obstoječih in tistih, ki sčasoma nastanejo, povsem skladno i zakoni
* »Službeni liat« št, 151(29 iz L 1931.
In drugimi predpisi, ki veljajo za organizacijo in poslovanje teh zavodov.
Člen 15.
Minister pravde se pooblašča, da predpiše v sporazumu z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za izvrševanje te uredbe. Razen tega se minister pravde pooblašča, da izdaja v sporazumu s prizadetimi ministrstvi avtentična tolmačenja predpisov te uredbe, zlasti pa o tein, kdo velja za kmeta po tej uredbi in kaj je umeti z rodbinsko zadrugo po tej uredbi.
Člen 16.
Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Istega dne prestanejo veljati zakon o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932., razen prvega stavka v odstavku (*) in odstavkov (’) do (*) § 4. in § 5.,* zakona o podaljšavi veljavnosti omenjenega zakona z dne 19. oktobra 1932.** in členi 1., 2., 3.,
4.,	5., 7. in 8. zakona o podaljšavi veljavnosti prvo imenovanega zakona z dne 19. decembra 1932.*** Prav tako prestanejo veljati vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.; št. 75.482.
Predsednik ministrskega sveta Minister pravde	in	minister za kmetijstvo
B. Maksimovič s. r.	dr. Milan Srškič s. r.
Minister
Minister za finance za trgovino in industrijo dr. Mil. Dordevič s. r. dr. I. Šumenkovič s. r.
Ministrski svet je usvojil prednji predlog v svoji seji, ki jo je imel dne 22. novembra 1933.
Predsednik ministrskega sveta in minister za kmetijstvo dr. Milan Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
614.
Prodaja tujih plačilnih sredstev.t
G. minister za finance je izdal pod št. 11-132.008 z dne 27. oktobra 1933. to-le
odločbo:
Prvi odstavek člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutamitf se izpreminja in se<glasi:
*	>SluŽbeni	liste	št.	334/33 iz 1.	1932.
**	»Službeni	list«	št.	684/85 iz 1.	1932.
*** »Službeni liste št. 799'104 iz 1. 1932. t	Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije*	z	dne
3. novembra 1933., št. 252/LXX11/724.
t+	»Službeni	liste	št. 432/63 iz	1. 1931.,	št.	551/85
Iz 1. 1933.
»Pooblaščene banke smejo prodajati po vidiranih potnih listih našim državljanom, kakor tudi tujcem, ki živijo stalno v naši državi, tuja plačilna sredstva, menjalci pa valute do Din 3.000-—, če je viza dana za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko in Rumunijo, do Din 5.000-— pa, če je viza dana za potovanje v ostale države, neglede na to, ali se potuje samo v eno ali pa v več držav.*
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 27. oktobra 1933.; št. 11-132.008.
615.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 219 z dne 26. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1933., O. n. štev. 58.446/33, so, bili premeščeni na prošnjo: Ferjančič Antonija, učiteljica
VI. polož. skupine iz Stogovcev, srez ljutomerski, za učiteljico osnovne šole v Vuhredu, Kokotec Janko, učitelj
VII. položajne skupine iz Dobrepolja, za učitelja osnovne šole v Stari cerkvi, K rak er Mira, učiteljica VII. položajne skupine iz Rake, za učiteljico osnovne sode v Leskovcu, srez krški, Legdša Hinko, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom iz Rajhenaua, srez kočevski, za učitelja osnovne šole v Smarju-Sap, srez ljubljanski, Majer-Brezec V ' d a , učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom iz Rajhen-burga, za učiteljico osnovne šole v Dolskem, srez ljubljanski, Peterlin Alojz, učitelj VI. položajne skupine iz škofje Loke, za učitelja osnovne šole v Kamniku, Poljšak Srečka, učiteljica VI. položajne skupine iz Runč, srez ptujski, za učiteljico osnovne šole v Dragatušu, srez črnomaljski, Pokorn Danica, učiteljica VII. položajne skupine iz Mošenj, srez radovljiški, za učiteljico osnovne šole v Oljševku pri Kranju, Podpornik Miroslav, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom iz Polenšaka, za učitelja deške osnovne šole za Ptuj okolico, Roškar Eliza, učiteljica VI. položajne skupine iz Vitanja, za učiteljico osnovne šole v Šent Jurju ob Pesnici, srez Maribor levi breg, Siegmund J o s i , učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom iz Starega brega, srez kočevski, za učitelja osnovne šole v Stan cerkvii, srez koče-vci, Sancin Cezar, učitelj VI. položajne skupine iz Trebeljna, za učitelja osnovne šole v Bregu pri Ptuju, Škerle Antonija, učiteljica VII. položajne skupine iz Komende, srez kamniški, za učiteljico osnovne šole v Bevkah pri Ljubljani, Troh Elizabeta, uči* ;ca
VII.	položajne skupine iz Blagovne, srez celjski, za učiteljico osnovne šole v Ljutomeru, Tomšič Alojzij, učitelj VII. položajne skupine Fokovoev, srez murskosoboški, za učitelja osnovne šole v Ormožu, Velišček Ivan, učitelj VII. položajne skupine iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, srez Maribor levi breg, za učitelja osnovne šole v Sv. Barbari, v istem srezu.
Izdajo kraljevska bansko uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Inska in zalaga. liskama Merkur d. d. * Llubljanl; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 97. kosu IV. letnika z dne 2. decembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
III./5. No. 8674/1.	2911
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. novembra 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih
Šumeči prisad:
Krško: Vel. Dolina (Brezje 1 dv.).
MehurČasti izpuščaj goved: Maribor des. br.: Poljčane (Studenice 1 dv.).
Steklina:
Brežice: Brežice (Brežice 1 primer). Krško: Kostanjevica (Orehovec 1 dv.). Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Sv. Gor. (Srebrnik 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Trebež 1 dv.), Bizeljsko (Bračna vas 6 dv., Drenovec 2 dv.), Globoko (Globoko 6 dv., Piršenbreg 1 dv.), Dobova (Mostec 5 dv.), Videm (Videm 4 dv.). Črnomelj:	Adlešiči
(Griblje 1 dv.), Dragatuš (Dragovanja vas 1 dv.), Semič (Praprot 2 dvorca). Krško: Radeče (Njivice 1 dv.). Laško: Dol-Hrastnik (Dol 1 dv.). Litija: Stična (Vel. Črnelo 1 dv.), Višnja gora (Stari trg 1 dv.). Ljubljana: Dol (Vinje 2 dv.). Ljutomer: Crešnjevci (Orehovci 1 dv.), Veržej (Banovci 4 dv., Veržej 2 dv.). Maribor desni breg: Fram (Morje 1 dv.), Limbuš (Laznica 1 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Polskava (Črešnjevec, Leskovec, Pragersko, Sp. Polskava in Zg. Polskava po 1 dv.), Slov. Bistrica mesto (Slov. Bistrica 19 dv.), Slov. Bistrica okolica (Razgorje, Sp. Novavas in šen-tovec po 1 dv.), Studenci (Studenci 6 dv.), Šmartno na Pohorju (Dol. Pre-bukovje 2 dv., Šmartno 1 dv., Kalše 1 dv.), Maribor levi breg: Jakobski dol (Vukovski dol 1 dv.), Sv. Kungota (Zg. Kungota 1 dv.). Metlika: Božjakovo (Radoviči 1 dv.), Gradac (Gradac 2 dv., Okljuka 1 dv.), Metlika (Metlika 1 dv.), Metlika okolica (Hrast in Rakovec po 1 dv.), Radoviča (Slamna vas 5 dv.), Podzemelj (Otok 1 dvorec, Primostek 1 dvorec). Prevalje: Guštanj (Podgora 1 dv.). Prevalje (Zagrad 1 dv.). Ptuj: Breg (Zg. Breg 3 dv.), Derbetinci (Hva-lettnci 2 dv.), Dornova (Pacinje 1 dv.), Koračice (Ključarovci 1 dv.). Ormož (Or-
mož 1 dv.). Celje mesto; 1 dv. Ljubljana mesto; 1 dv.
Svinjska rdečica:
Brežice: Videm (Sremič 1 dv.). Gorilji-grad: Bočna (Bočna, Otok in Sv. Lenart po 1 dv.), Kokarje (Pusto polje 1 dv., Sp. Pobrežje 1 dv.), Luče (Luče 1 dv.). Nova Štifta (Sv. Miklavž 1 dv.), Šmartno ob Paki (Rečica 1 dv.). Konjice: Tepanje (Tepanjski vrh 1 dv.). Krško: Šmarjeta (Osrečje 1 dv.). Litija: Št. Lam-bert (Kolk 1 dv.). Ljutomer: Križovci (Boreči 1 dv.), Veržej (Šalinci 1 dv.). Maribor des. br.: Sv. Lovrenc na Pohorju (Ruta 1 dv.), Šmartno na Poh. (Kalše 1 dv.). Maribor levi br.: Pesnica (Na Ranci 1 dv.). Prevalje: Muta (Vrata l dv.). Slovenjgradec: Topolšica (Skor-no 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva
o.	j. ž. (Ponikva 1 dv.), Šmarje pri Jelšah okolica (Senovica 1 dv.). Ljubljana mesto: Rakovnik (Rakovnik 1 dv.).
Perutninska kolera:
Maribor desni breg: Studenci (Studenci 1 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana 1 dv.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. novembra 1933.
*
VIII.	No. 6150/1.	2881-2—2
Razglas.
Elektrarna Fala, d. d., je projektirala zgradbo dvojnega 35 kw daljnovoda Maribor—Bahova. Iz stikalne v Radvan.ah
vodi trasa projektiranega daljnovoda vzporedno z 80 kw daljnovodom Fala— Laško 4 km d Ječ do Bohove, kjer se odcepi en vod v Konjice, drugi v Ormož. Novi daljnovod križa državno cesto Celje—Maribor v km 131.970 in lokalni cesti v Novi vasi ter pri gradu Betnava.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odst. 2, § 89., odst 3. gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 12. decembra t. 1. s sestankom komisije ob 10. uri dopoldne na mestnem načelstvu v Mariboru.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoložena do dneva komisijske obravnave pri podpisanem ura*, na , ogled in se pozivljejo. da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. novembra 1933.
*
VI. No. 23.985/1.	2923
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Hribar Miroslav, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbcrnice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. novembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 685 — 14/33—4.	2904	a	2—1
Razplas o licitaciji.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku pismeno ofertalno licitacijo za nabavo naslednjih pisarniških potrebščin:
200.000 pol papirja za strojepisje (tankega) 34/42 cm, v teži 5 kg za 1.000 pol;
100.000 pol konceptnega papirja, 34/42 cm, v teži 10 kg za 1.000 pol;
100.000 pol konceptnega papirja, 34/42 cm, v teži 8 kg za 1.000 pol;
2.000 pol ovojnega papirja »Natron«, 90/126 cm, v teži 100 kg za 1.000 pol;
4.000 pol ovojnega papirja »Natron«, 90/126 cm, v teži 70 kg za 1.000 pol;
3.000 pol modrega indigovanega papirja;
15.000 listov ogljenega papirja (črn);
150 črnih strojepisnih trakov 13 mm;
40 kg motvoza za po veza vanje omotov;
50 kg vrvice za povezavanje fasci-
kljev;
600 deščic iz rjave lepenke štev. 10, 35/24 cm, po vzorcu;
200 deščic iz rjave lepenke štev. 30, 9/12 cm, po vzorcu.
Licitacija se bo vršila dne 2 1. decembra 1933 ob 11. uri v justični palači v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 1, v sobi štev. 74, prvo nadstropje.
Popolni razglas je natisnjen v prilogi k »Službenemu listu«, kos 96. z dne 29. novembra 1933.
Predsedništvo apelacijskega sodišča
v Ljubljani, dne 25. novembra 1933.
*
A 157/32—38.	2924—3—1
Poklic dedičev neznanega
1 •	1 • v v
bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1847., je dne 22. avgusta 1932. umni. Poslednja vodja »e ni našla.
Dedinja Petrič Helena, hči Petriča Jožete in Ane Strajnar, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi
pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Slivju, ki je bil postavljen za skrbnika odsotne Petrič Helene.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne ‘24. novembra 1933.
•j*
Cg la ‘218/32—6.	2916
Oklic.
Jeleniču Antonu, posestniku iz Dola št. 6 pri Metliki, sedaj neznanega bivališča v Argentiniji, je vročiti v pravdni stvari Jeleniča Jožeta, posestnika iz Dola št. 16, po Pretnarju Slavku, odv. v Metliki, zamudno sodbo z dne 12. VII.
1933.,	opr. št. Cg la 218/3*2—4, radi 250 am. dolarjev in 2700 Din s pp.
Odsotnemu tožencu se postavi za skrbnika Bajuk Martin, župan občine Metlika-okolica, stanujoč v Božakovem št. 30, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrož. sodišče v Novem mestu, odd. I a, dne 22. novembra 1933.
A O 46/33—25	‘2929—3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Frančiška Kalin iz Kostanjevice 24, prej Čatež 4, je dne 13. aprila 1933. umrla. Poslednja volja se je našla.
Toni Kalin, zapustnična sestra, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega rdka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotno.
Sresko sodišče v Kostanjevici, dne 24. oktobra 1933.
IV R 332/33—3.	2920
Amortizacija.
Na prošnjo Čaterja Ivota, veletrgovca v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjega vrednostnega papirja, fci ga je prosilec baje izgubil, ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši danes, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja: reve rz pod štev. 6/1 z dne 30. junija 1932. k obveznici 2'A% vojne škode v vrednosti Din 1000'—, serija 3597/127.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 27. novembra 1933.
Og 24/33—2.	2889—3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Trtnik Marije, pri tt. Ga-berc v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo spodaj navedenih vrednostnih papirjev, ki Jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 1 (enega) leta svoje pra-
vice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Ljudske posojilnice v Celju 18409/2658, glaseča se na ime Marija Trtnik za 6000-— Din.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 21. novembra 1933.
I R 288/33—4.	2896	3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Zorka Franca, posestnika v Brengovi št. 76. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši z dnem 22. novembra 1933. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske hranilnice v Ptuju št. 1436 z vlogo Din 5010-—, glaseča se na ime Zorko Franc.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu, odd. I., dne 22. novembra 1933.
j;
I 265/33—9	2925
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1933. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga: Spod. Zerjavci, vi. št. 55.
Cenilna vrednost; Din 33.063’—.
Vrednost pritikline: Din 570’—.
Najmanjši ponudek: Din 22.422-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 17. oktobra 1933.
*
E 63/33-9.	2912
Dražbeni oklic.
D n e 3O. decembra 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin — zemljiška knjiga;
I. skupina: vi. št. 134, 156, k. o. Pu-dob; 447, k. o. Babno polje, 650, k. o. Otok 1; 370, 371, k. o. Iga vas; 87, 141, k. o. Poljane in vi. št. 153, k. o. Viševk.
II. skupina: vi. št. 154, k. o. Pudob; 396, k. o. Iga vas;649, k. o. Otok I; 215, k. o. Vrh; 87, k. o. Knežja njiva.
III. skupina: vi. št. 155, k. o. Pudob.
IV. skupina: vi. št. 48, k. o. Viševk; 30, 64, k. o. Babno polje; 45, 46, 50 in 93, k. o. Pudob.
Cenilna vrednost: ad I. Din 269.600; ad II. Din 272.950; ad III. Din 24.500 in ad IV. Din 177.290.
Najmanjši ponudek: ad I. Din 158.902, ad II. Din 166.634, ad III. Din 16.334 in ad IV. Din 115.179.
Vrednost pritiklin pri vi. št. 134, k. o. Pudob, Din 8.950.
Po izvršeni skupinski dražbi se bodo prodajale posamezne parcele, in sicer najprej I. skupine, nato II., III. in IV. skupine.
Končno se bodo dražbale vse štiri skupine kot celota.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu,
dne 15. novembra 1933.
*
E 87/33—18	2926
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1933. ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Velka, vi. št. 237.
Cenilna vrednost: Din 66,975’—.
Vrednost pritikline: Din 1.990’—%,
Najmanjši ponudek: Din 45.974'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sreko sodišče Sv. Lenart
dne 24. novembra 1933.
*
E/Va I 179/33-8.	2837
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1934. dopoldne ob 8,30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga k. o. Gradiško predmestje, vi. št. a) 72, b) 28, c) ‘27.
Cenilna vrednost: a) Din 3,711.536’—,
b)	Din 726.222’—, c) 26.141’—.
Vrednost pritikline: ad a) in b) je upoštevana.
Najmanjši ponudek: a) Din 1 milijon 855.768—, b) Din 363.111—, c) Din 13.071—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 3. novembra 1933.
*
Va I 1379/33—7.	2902
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1934. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Vič, vi.' št. 1202.
Cenilna vrednost: Din 45.200-—.
Najmanjši ponudek: Din 30.134-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 17. novembra 1933.
V I 726/33-8.	2876
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1934. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Vič, ideelna polovica vi. št. 890.
Cenilna vrednost: Din 6.715-—.
Najmanjši ponudek: Din 4.478-—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 8. novembra 1933.
J 597/33-6.	2921
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 162.
Cenilna vrednost: Din 1,175.299-—.
Vrednost pritikline: Din 143.141-—.
Najmanjši ponudek: Din 587.649-90.
Jamčevina znaša Din 117.529-90 in jo je plačati v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 27. novembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisala se je nastopna firma:
1078.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 20. novembra 1933. Besedilo: »Nova Jugometalija« družba z o. z. za izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1933.
Fi 652/33 - Rg C III 140/9.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
1079.
Sedež: Rečica pri Laškem.
Dan vpisa: 21. novembra 1933.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet::
Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
b) oskrbovati svojim udom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
č) nabavljati kmetijske stroje in jih pogojevati udom;
d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov.
Zadružna pogodba z dne 7. novembra
1933.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po glasilu »Narodni Gospodar« v Ljubljani.
Načelstvo sestoji iz 9 zadružnikov. Člani načelstva so:
Franc Lah, posestnik v Rečici št. 112, kot n čelnik;
Franc Nemec, posestnik v Rečici št. 74, namestnik načelnika, in odborniki:
Vekoslav Babič, strugar v Rečici št. 50;
Alojzij Lešnik, posest, v Rečici št. 59;
Franc Teršak, posest, v Rečici št. 42;
Matija Dolinšek, posest., Govce št- 26;
Ivan Šon, posest, v Šmohorju št. 25;
Ivan Pungaršek, mesar v Rečici št. 140, In
Ivan Brečko, posestnik v Rečici št. 44.
Pravico astopati zadrugo imata dva člana načelstva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. novembra 1933.
Zadr. IV 74—2.
*
1080.
Sedež: Škofja Loka-kolodvor (Trata).
Dan vpisa: 18. novembra 1933.
Besedilo: škofjeloška predilnica, družba z o. z.
Obratni predmet: a) tekstilna industrija in izdelovanje tekstilnega blaga vsake vrste;
b) izdelovanje ter nakup in prodaja vseh kakršnihkoli tekstilnih izdelkov in sirovin;
c) pridobivanje nepremičnin, služečih tem namenom;
č) ustanavljanje in vzdrževanje tekstilnih tvornic ter pridobivanje že obstoječih enakih industrijskih in trgovskih podjetij, zlasti predilnic in tkalnic.
d) udeležba pri takih podjetjih;
e) ustanavljanje podružnic, ekspozitur. agentur in skladišč v tuzemstvu in inozemstvu.
Družbena pogodba z dne 25. oktobra 1933,
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 240.000-— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000-— dinarjev.
Poslovodje: Markgraf Pavel, tovarnar v Kranju; Horak Gustav, tovarnar v Kranju.
Za namestovanje upravičen: Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta njeno firmo na ta način, da pristavita kolektivno pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoja podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. novembra 1933.
Fi 606/33 — Rg C V 138/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1081.
Sedež: Dorfarji.
Dan vpisa: 18., novembra 1933. Besedilo: Drevesničarska zadruga v Dorfarjih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Hafner Janez in Vilfan Franc, vpišeta pa člana načelstva Jenko Anton, posestnik, Šutna štev. 3, in Vilfan Franc, posestnika sin, Dorfarji štev. 22.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. novembra 1933.
Fi 622/33 — Zadr. VIII. 37/9.
Konkurzni razglasi
1082.
Por. 6/33-3.	2934
Poravnalni oklic
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Klemenčiča Mati je, posestnika in trgovca z obutvijo v Sevnici.
Poravnalni sodnik: Ročnik Rudolf, starešina sreskega sodišča, Sevnica.
Poravnalni upravnik: dr. Klemenčič Alojzij, odvetnik v Sevnici.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 3. januarja
1934.	ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 28. dec. 1933. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. novembra 1933.
*
1083.
Por. 5/33—7.	2913
Sklep.
V poravnalni zadevi Narata Vin-kota, trgovca z mešanim blagom v Vitanju, se narok za sklepanje poravnave preloži od 23. decembra na 20. decembra 1933 ob 9. uri pri sreškem sodišču v Konjicah. Rok za oglasila do 24. decembra 1933.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 28. novembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 29059/1.	2918
Razglas.
Deželno sodišče v Ljubljani je z razsodbo K z. p. VI. 157/32—14 z dne
I. marca 1932 prepovedalo Babniku Francetu, roj. 8. aprila 1898 v Ladji, bivajočemu istotam, občina Medvode, srez Ljubljana, po poklicu delavcu, zahajati v krčmo po prestani kazni za dobo 2 let.
Prepoved stopi v veljavo dne 11. novembra 1933. in traja do 11. novembra
1935.
To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Služb, nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930 št. 17/VI.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 27. novembra 1933.
$
Štev. 1819/7.	2905—2—2
Razglas.
Dne 15. decembra 1933. se bo na sre-skem načelstvu v Radovljici oddal na javni dražbi lov občine
Bohinjska Bistrica za dobo od 15. decembra 1933. do 31. marca 1938.
Pričetek dražbe je ob 9. uri.
Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Radovljici med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 27. novembra 1933.
*
Štev. 15.088/2749—1933	2859—3—3
Razglas
o II. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od
12.	oktobra 1933., M. G. Br. 26848, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev, za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi carinske pošte v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. decembra 1933. ob 11. uri
dopoldne
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8, soba štev. 5.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, soba štev. 3, odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni znesek, ki znaša:
Din 77.310--.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembali in dopolnitvah zakona o taksah, § 9., z dne 25. marca 1932, »Službene novine« br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932., vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem dobave in montaže plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došie ponudbe se bodo sprejemale s' pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da nanje brez pridržka pristaja. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša Din 8000 za naše, odnosno Din 16.000 za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti v gotovini tudi pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo neglede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo mariborsko, v Mariboru, dne 22. novembra 1933.
•j.
Štev. 13531/11.	2914
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci ter za direkcijo Velenje 3700 kg raznega olja in masti na dan 6. decembra
1933.,	ob 11. uri dopoldne.
Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika, Velenje, dne 24. novembra 1933.
Štev. 13353/11.	2915
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci dobavo 200 m3 jamskega lesa na dan 6. decembra 1933.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika, Velenje, dne 26. novembra 1933.
*
Štev. 13.411/11.	2932
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 6. decembra 1933. ob
11.	uri dopoldne nabavo 35 m3 smrekovih desk. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 25. novembra 1933.
*
Štev. 13530/11.	2933
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika v Zabukovci dobavo 200 m3 jamskega lesa na dan 13. decembra t. 1.
P°goji Pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 25. novembra 1933.
Štev. 13.468/11.	2931
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 13. decembra 1933. za Prometno upravo v Zabukovci nabavo 160 in3 hrastovega jamskega lesa. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 27. novembra 1933.
Razne objave
2928
Objava.
Ob priliki vloma v mojo pisarno dne
12.	XI. 1933. so odnesli orožni list za posest in nošenje lovske puške ter lovsko karto za leto 1933., ki sta bila izdana na moje ime od sreskega načelstva v Murski Soboti.. Obe listini proglašam za neveljavni.
Murska Sobota, dne 30. nov. 1933.
dr. Pinter Nikolaj s. r. .odvetnik.
*
2937
Objava.
Izgubil sem dijaško knjižico II. razreda drž. realne gimnazije v Ptuju na ime: Vesenjak Franc. Proglašam jo za neveljavno.
Ptuj, dne 26. novembra 1933.
Vesenjak Franc s. r.
Izdaja kraljevska banska nprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani,