I Izhajajo vsako sredo po eeli pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. » V Ljubljani 4. junija 1884. O b 8 e g : Mlekarstvo. (Konec.) Vrtovec 0 državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju Krasa na Kranjskem. (Dalje.) N pred Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) Dnevom. (Dalje.) Ma- Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. (Konec.) Naši dop Novičar Gospodarske stvari. 34. Vpodabljanje surovega masla. Slovenska gospotlinja dá surovému maslu ; Mlekarstvo. nameni za prodajo ? navadno podobo „štruce", katero katero 33. Spisuje Gustav Pire. (Konec.) Barvanje surovega masla. včasih prepreže še z raznimi, v surovo maslo vtisne nimi črtami. Tako vpodobljeno ovo maslo, zavito v mokl ruto ali pa le v sveže listje, prinese na trg. Kdo bode tajil, da zunanja oblika surovega masla ne bode vpli-vala na kupca? Gotovo izgleda lepo prirejena „štruca" Maslena tolščoba je sostavljena iz večih vrst toi- surovega masla lepše in okusneje kot nepravilno v ščob, od katerih so nekatere bolj bele, druge bolj ru- kepo zmečkan kos surovega masla. G-ospodinja, katera menkaste barve. Nadvlađanje teh ali onih je odvisno ima lepše prirejeno surovo maslo, zavito v snažne od krme. Zato je pa tudi barva surovega masla v snežnobele i ute različnih letnih časih različna. Sveža zelena krma 1WftiJUUili tjix i AL navili la&iivjiia,. MYt/ûa, "'"J posebno planinska, naredi surovo maslo lepo rumeno blago x~iv/ ouiu vu mcvoiu j /icivitv v oiici/ju^ prodala bode hitreje in dražje svoje in mu dá izbornega, aromatičnega okusa. Zimska krma izvršiti z lešeními „tvorili pa v hlevu, obstoječa večinoma iz rezanice in druzih narediti po suhih krmil, naredi surovo maslo bledo-belo. Vpodabljanje surovega masla dá se lepo in hitro % koje bi gotovo znali po- koje bi gotovo ih naši domaći lesorezei. Tako tvo * — 11M1V«! W1A.LV/YV WiVUV ^^V/. Oni, ki vedó, od kod da izvira barva surovega rilo (pod. 42.) je izdolben les, v kojega se ? dene gotova množica surovega masla katera ----7 --- ' ~ ~ ~ j v.^, ' -■- , — ——- • o U.C11C gutuvti lliuu/jita o li i. u y CD iiioioi«) Aaivwa masla, ne gledajo toliko na-njo, da je surovo maslo le se dobro pritisne in potem ven vzame. Da se sicer dobro. \a\j kjí \j* — Velika množica konsumentov pa, surovo mašio ne prime íesa, ueua |t? uejau sebno po mestih, zahteva skoz celo leto lepo rumeno tvorilo najprej v vročo, in potem do porabe Pod- 4 ^ naših krajih in na naših mestnih v mrzi0 y0do. Najnavadnejše tako tvorilo (podoba 42.) po- surovo maslo ne prime lesa, treba je dejati surovo maslo. trgih je barvanje surovega masla nepotrebno. Kakor hitro bode pa mogoče prodajati naše surovo maslo v inozemstvo (in na to moramo upati, kajti v eksportu mlečnih izdelkov leži příhodnost našega mlekarstva) potem bode treba barvati surovo maslo, in sicer tako kakor bode kupee zahteval. stane pri Ahlbornu v Hildesheimu za vpodabljanje i 4 kilogr. surovega masla 60 kr ) za 7 <2 kilog gld 20 kr dno tvorila so vrezane različne podobe ; ? priliko cvetice, zvezde ? živali, grbi (pod. 43.) j na katere 9 Iz svojega stališča sem proti barvanju surovega masla, a ker je mogoče, da bode potrebno zaradi kup še potem izbuhneno odtisnejo na surovém maslu. Na mesto okroglih tvoril rabijo se tudi drugače, na pi školkaste (pod. 44.) ; tako tvorilo stane za V4 kilogr , ^ u-----— ------ x----------------------A 1 gold. 20 kr., /2 ^ — . ----- čije to delo poznati o svojem času, sledi naj tu popis. n0Vana tvorila dobijo se pa tudi lahko za vpodabljanje za i kilogr gold. 80 kr. Vsa ime Barvil za surovo maslo imamo več, a barvanju manjših množíc sur o v eg masla. Mimo imenovanih surovega masla, koje je za kupčijo namenjeno, služi v tvořil imamo še drugo boljšó sostavo. Ta tvorila (pod to navlašč pripravljena tekoča barva. Barvila se vlije 45 \ obstojé iz dveh kosov, to je, dno ima podobo palia koji je uze v smetano ali v mleko, koje je za piniti, m sicer toliko, kot je povedano v navodu za porabo, vsaki steklenici pridjan. Sploh se je pa treba ravnati po želji kupčevi, kateremu se surovo maslo pošilja. Pred vsako porabo treba je barvo v steklenici dobro premešati. Barva mora biti spravljena na hladném 5 m temnem prostoru. Dobra barva za surovo maslo Pod. 43. Pod. 44. Pod. 45. se pri L. Eifler Comp. » Butterfarbe « dobi s čimur je mogoče, na prav lahek način v KJ\J J^II iJ« JJJIXIV^JL UU VUJLU^t } IT lVyll -LJLJL. y tili jJ bornu v Hildesheimu. Pri zadnjem stane liter Wien III., ali pa pri Ahl- glđ. tvorilo vtis^v, to bL TmH neno surovo maslo izpahniti. Da je delo s tacimi rili lože, hitreje in sigurneje, je samo ob sebi umevno. ^ t^r u 180 Ko pride surovo maslo iz tvorila, dene naj se v mrzlo vodo, vsled česar se jame svetiti. To je delà lepše in okusneje. Tudi pri vpodab-lianii surovega masla naj se kolikor mogoče malo prijema z roko. Pri delenji surovega masla v kose pri vdevanji v tvorila itd. so pripravne male, iz trdega lesa izdelane priprave (pod. 46.) Pod 46. Zadnja dva načina surovo maslo hraniti, sta v se- danjem času posebno važna postala, ker stane poši- ljanje po pošti po vsi Avstriji in po vsi nemški državi za kilogr. 30 kr., toraj pride vožnina z vožnim listom vred na kilogr. surovega masla na 8 do 10 kr. 35. Zavoj in pošiljatev surovega masla. 36. Ravnanje s pokvarjenim surovim maslom. Ako je surovo maslo grenko, žaltovo ali sploh slabega okusa postalo, zdrobi se v majhne kose ter dene v pinjo, v koji se je ravnokar pinilo, ter se z ostalim pinjenim mïekom vred 15 do 20 minut počasi pini. Ako se pošilja surovo maslo v bližino, ni treba dosti gledati na zavoj; zavijanje v mokre, snažne, — bele rute zadostuje. Preostajalo bi mi še govoriti o izdelovanji masla Drugače je pa, ako se surovo maslo dalje pošilja in sira. Kar se tiče prvega, ne zdi se mi potrebno po pošti, železnici ali celó čez morje. je pa zavoj važna reč. Za soljeno surovo maslo to je j O J-----U - ----------------. , uv ovi* UU ÍLLM. Ki tem slučaji kaj o tem pisati, kajti naše gospodinje imajo v tem opravilu toliko praktične izvedenosti, da bi bilo odveć za eksportno su- pisati o tem. Maslo je tem bolje, čem bolje je surovo rovo maslo je najbolji m najceneji zavoj pnmerno maslo ali sploh ravnanje z mlekom. velik sodček, narejen iz trdega, najbolje bukovega lesa. Da bi popisal izdelovanje sira, prekoračil bi meje Preden se sodček začne rabiti, treba ga je napolniti obsega tega spisa, sicer je pa moje mnenje, da navod "...... " izdelovanju sira brez praktičnega delà nič ne koristi. Čitatelje n Mlekarstva u pa naprosim, naj se zarad pojasnil te ali one reci v tej stroki kmetijstva blago- z močno soljeno vodo in ga tako pustiti stati en dan. Ravno pred napolnenjem s surovim maslom se sodček izprazni, surovo maslo pa tako v sodček dene, da ni niti naj manj šega pra z nega prostora. Na dno volijo obrniti na pisatelja tega spisa, kateri jim bode kakor tudi zgoraj je dobro dati snažno platneno ruto, radovoljno po svoji skromni moči odgovarjal in sve-katera je bila namočena v slani vodi. Sodčeki za kup- toval. Opomba. V spisu navedene toplotne stopinje veljajo za to- čijo čez morje morajo dobiti vžgano tvrdko, za kar se rabi orodje (pod. 47.). Posebno umesten in siguren zavoj za fino, namizno surovo maslo, ki se ima dolgo časa obraniti, so škatlje iz ploščevine, katerim se pokrovi privaré. Take škatlje (pod. 48.) prodajata Kleiner & Fleischmann v Modlingu po kilogr. plomér po Celziju (0.) pogoz kr. za 1U , in po 8 kr. za surovega masla. Pri zavoju v te škatlje treba je paziti, da ni v škatlji praznega prostora, in da škatlja, ko je enkrat zavaljena, ne pušča. državnem gozdnem nadzorstvu in dovanju Krasa na Kranjskem. (Dalje.) Postojnski nadzorovalni okraj, kateri ima 13°/o skupne gozdne obsege nadzoruje en politični gozdni tehnik, Idrijo z 3°/ o skupnega gozdnega površja Pod, 47. Pod. 48 Pod. 49. pa, kakor je bilo uže rečeno ondotna gozdna tehnika državnih gozdov. Na ta način se bode skrbelo za obstanek in razvoj obstoječih gozdov; spregovoriti pa nam je nalogi kranjske dežele še o dragi o pogozdovanji Krasa. . Alilborn v Hildesheimu prodaja stroje (pod. 49.), s katerimi se zamore surovo maslo v take škatlje tako stisniti, da se ni bati praznega prostora. Stroj je narejen za škatlje vsake velikosti, ter stane 30 gold. Ko je enkrat škatlja polna in pokrov privarjen, dene se jo na toplo (20 stopinj) ter pusti tam nekaj ur stati, potem se z roko na dno in pokrov pritisne, ter pogleda, če morebiti surovo maslo ni kje ven prišlo. Za ta slučaj treba je škatljo še enkrat na do-tičnem prostoru zavariti. Tretje vrste zavoj za surovo maslo obstoji v tem da se surovo maslo dene v lesene škatlje, katere so od znotraj s pergamentnim papirjem prevlečene, ali vati. Leta 1874. pričeli so za poskušnjo Kras pogozdo Po eni strani delale so se zapreke zaradi last- nine zemlje, po drugi pa nepovoljni tehnični položaj. Veliko se je vgibalo in poslušalo in še le skušnje pre-magale so velikanske zapreke. Vlada je posebno pažljivo gledala na to delovanje " * pa > in je vsako leto podarila več nagrad v denarjih tudi skrbela, da se je nastavil en gozdni tehnik v Postojini. Od onega časa, ko se je nastavil gozdni tehnik v Postojini, pričelo se je novo življenje pri pogozdovanji Krasa, zategadel hočemo to vladno naredbo bolj na- tanko ogledati. Živa resnica je, da se oni kraji, kateri so bolj v zavetji z boljšim vspehom in ceneje pogozdujejo. Zato pa, da se kosi surovega masla v kocke stisnejo^ v tak so skugeni zvedenci nasvetovali, da so se pričeli pro stori v zavetji pogozdovati. Mogli so potem kazati papir zavijejo, ter v lesene škatlje vložé. 5 kilogram. pergamentnega papirja stane 1 gld. 20 kr. Delenje surovega masla v kocke ali sploh robate kose, koji se potem zavijajo v papir, zvrši se lahko s strojem (pod. 50.) Ta stroj vpodablja kose od V. 4 do 2 J/2 kilogr., ter vtisne kosu ob enem težo, tvrdko ali pa katero drugo podobo. Pod, 50 na vspehe in s tem veselje do pogozdovanja buditi.^ tem slučaji treba je pa s tehničnimi faktoiji, kakor s splošno koristjo računiti. Tedaj se mora zra-ven pravnih tudi na lastninske razmere posestev ozir jemati, preden se more glavno vprašanje rešiti. Koliko vpliva tukaj vlada, razvidno je iz postave za pogozdovanje Krasa za Trst in okolico. Pri določbi sveta za pogozdovanje naj se gleda na to, da se gorski vrhovi in njih rebra prvo pogoz- 181 dijo. Ako je kak svet za polje boljši, naj se ne po- pelan v trgu do 1. 1809.; kot kurat na Planini do leta gozduje, vendar se mora gledati, da se namen doseže. 1813. in kot vikarij v Št. Vidu, kjer je umri za vode- Eazvidno je iz navedenega, da se oni prostori, nico 2. septembra 1851. kateri posestnikom na Krasu le nekaj dobička dona- Matija Vrtovec iskreno vnet za večno srečo šajo, ne bodo pogozdili. Da se pa pusti kraji, kateri svojih faraoov, hotel jim je pripomoči tudi do blago stana časnega. Kdor hoče pa učiti druge, treba je, da nobenega dobička ne pnnašajo, pogozdé, je gotovo v korist posestnikov. se uči prej sam to storil je on. Zajemal je potreb Vlada gotovo ne misli Kraševcem svetá z silo je- nih naukov iz knjig in spisov mnogovrstnih, pisanih v kajti potem bi se morali ondotni prebivalci iz- raznih jezikih, kajti do dobrega se je naučil modernih . nekoliko tudi hrva- mati seliti, kar bi vladi sami ne bilo po godu. jezikov : italijanščine, francoščine Po postavi izdani za Trst in okolico, katero smo ščine, dobro slovenščine in uže prej v šolah latinščine in grščine. Ker pa mrtva črka ne izobraži člověka še omenili, smejo se le taki prostori samo za gozd sposobni. prilastiti, kateri so 5 tako, da bi zamogel do jedra poznati stroko in predmet Kranjska dežela do zdaj še nima postave za po- o katerem čita — hotel se je izučiti praktično; zato gozdovanje Krasa, pa je uže v delu in se bode načrt potoval je po vseh pokrajinah slovenskih, po Istrijan- po v prihodnji sesiji deželnemu zboru předložil. (Konec prihodnjie.) > Životopisná črtica. skem in Primorskem; po gorenji in srednji Italiji Dalmaciji, Avstriji, Nemčiji; obiskal je Draždane, rolin, ^Monakovo in mnogo druzih svetovnoznanih mest. Še le sedaj je pričel učiti svoje farane dejanski, izlasti v vinoreji ter v kmetijstvu sploh. Pogovarjal se je ž njimi prav po domače skoro slehern dan za večera Matija Vrtovec. Je délai nentrudno, Zdržvál ga ni nikdar Ne grom, ne vrerne studno Ne toěa, na vihar. Vitoški. na „mostu" šentvidskem; obiskoval jih je pri delu nji-hovem v vinogradih, na polji in dělil jim je tù naukov praktičnih prav po očetovsko. Ker je pa srce njegovo plamtelo za vse Slovence, prijel je za pero ter pisal v „Novice", ko je uže přeje spisal celo vrsto dobrih raz novrstnih sestavkov v „Illyr. Bl. u tako 1821. meseca marca w Ueber die geologische Entstehung des Wip Bilo je ravno dné 5. julija leta 1843., ko je po- pacher Thaïes u itd. vzdignil naš nikedar nadomestljivi dr. Bleiweis v prvém listu novorojenih „Novic" Vinske trte hvala" bil je njegov prvi sloven • \ M • • L X #1 I v • • \T • ££ 1 svoj glas ter v premili slo- ski spis, katerega je priobčil v prvém tečaji „Novic ravno tú obelodanil je tudi razprávico venski besedi budil in klical svoje rojake, izlasti kme- 1843. štev. to válce in rokodelce, da naj se predramijo, gibljejo vsak svojo o „Ilirskih deželah nekdaj in zdaj" v štev. v svojem delu in napredujejo, da ne zaostanejo daleč istega letnika ter mnogo druzih podučljivih večinoma za drugimi narodi pomagati jim hočejo „Novice". izvirnih izdelkov v tem in druzih tečajih. Med njimi Dobrodelni ta klic našel je glasnodoneč odmev ne zavzema izvestno prvo častno mesto njegova „Vino-na Kranjskem, temveč v vseh pokrajinah slovenskih, rej a" — zaklad za vsacega kmetovalca in ne le samo še celó na Hrvatskem in v Dalmaciji vprejemali so z za vinorejca, da! kmetijska šola sme se zvati veseljem zlate nauke prvega slovenskega lista in pre- tako je pisalo vredništvo „Novic" 1. 1845. v št. 49., ko strojevali je v meso in kri. Zato zapazil se je kmalu je malo preje izborno to delo izročilo svojega lista na napredek vsestranski na preveliko radost našega pokoj- ročnikom v 253 strani debeli knjigi ; 1. 1844. donašale nega voditelja dr. Bleiweisa in vseh onih, ki so potom Novic" dělili narodu hrane tečne in plodovite. Med temi možmi zavzema izvestno eno prvih mest Matija Vrtovec, bivši vikarij v Št. Vidu pri Vipavi. Od roj so je „Novice" kot prilogo. Drugo njegovo neprecenljivo delo je, bodi si za kmetovalca ali obrtnika, prekoristna kmetijska „kemija" 1. 1847.; knjiga ta obsega celih 249 strani v osmerki; doživela je 1856. leta II. natis; stva „Novic" do zadnjega svojega zdihljeja bil jim je tudi ta predmet razpravljal je pisatelj uže preje leta vedno zvest in sotrudnik neumoren; zlatih naukov na 1846. v „Novicah" v 27. sestavkih. Žal, da se njegovo kupe razširjal je v predalih njenih med narod; zato „Zvezdoslovje" ni posebej natisnilo — tako se ime srčno so obžalovale prerano smrt njegovo ter zagotovile nuje njegova učena razprava o zvezdah, zemlji itd. so svet pri tej priliki, da se ga spominjajo izlasti sedaj 5 katero so donašale „Novice" leta 1847. v blizu 20 od o stoletnici njegovega roj stva, sedaj, ko se delkih. Križanske vojske pa in „Shodne Ogo bode vzidala dné 8. junija njemu v večen spomin » spo- vor e Ci izdalo je tedanje „Slovensko društvo" 5 in sicer minska p loš ča" v hišo sorodnika njegovega gosp. prvi spis v svojem letopisu 1. 1849., a pridige v posebni Filipa Vrtovca v St. Vidu. Ker pa je o njegovem trudu temeljito in obširno spregovoril uže naš prezaslužni knjigi 1850. Mnogo Vrtovčevih spisov zapazimo tudi ter v dr. Miklo- v dr. Bleiweisovem „Berilu" za nižji ? prof. Mam v „Učiteljskem Tovarši" 1. 1878. in posebej šičevem za višji gimnazij. Občna Povestnica ali v neprecenljivem svojem Jezičniku, hočejo „Novice" le zgodovina celega sveta imenuje se njegov zadnji večji spis, katerega pa žal ni dovršil — prehitela ga je smrt v glavnih potezah zadostiti prijetni svoji dolžnosti. Porodil se je Matija Vrtovec v Šmarijah na Primor skem dné 28. januarija leta 1784. Stariši bili so mu pavcev. na preveliko žalost „Novic", vseh Slovencev, izlasti Vi stanu kmetijskega, še precej imoviti, duha vrlo krščan skega. V prvih naukih verozakona, v branji številjenji podučeval ga je nek sorodnik njegov pisanji du- » Neskončno dobrotljiv svojim rojakom v življenji, blagodušen je bil Matija Vrtovec tudi v svoji opor oki. Usmilil se je v prvi vrsti siromakov; siromašnici šent hovnik v pokoji v Šturijah na Vipavskem. Ker je po- vidski volil je 200 gold.; šmarijski 200 gold.; vipavski kazal uže tù, da je bistre glavice, pošljejo ga dobri ro- in planinski po 100 gold. Sosedski šentvidski zapustil ditelji njegovi v Gorico, kjer dovrši z vspehom prav do- je za zidanje nove župnijske hiše nekoliko poslopja in brim gimnazijo ali tedanje latinske šole, licejo vGradci, 1500 gold.; za gluhomutišnico v Gorici 500 gold.; za a bogoslovje 1. leta v Ljubljani 9 5 in tečaj pa v Alojzijevišče v Ljubljani 500 gold.; za ustanovo: Gorici; tù posvečen je bil v mašnika 8. novembra leta Vrtovčeva miloščina za nesrečnike" 1000 gold.; M. pra- 1807. Služboval je ves čas v Vipavski dolini ; kot ka- vico do obresti te glavnice imata vsako dotično leto dva ÍH2 ponesrečena, manj imovita, pa pridna in poštena kmeta ali pa mlada vdova ali vdovec z več malimi otroci; na- gold. Cena jekla je pa tudi višja ter posled volil je še za sv. maše v šentvidski glavni cerkvi 450 gold. O tej oporoki poročajo nam „Novice" h 1851. št. 45. stran 230 ter povdarjajo konečno: „Tako je na- tovarn jeklo pa je 30°/0 do 40% cenejše. Želeti bi bilo jekla v zabojih. Tega jekla 103 kil velja po vprečno 18 vna po raznih vrstah. Kranjsko, koroško in štajersko jeklo je mnogo boljše, nego ono iz nemških in angleških tovarn, iz teh klonil blagi rajnki mož svoji žlahti lepo zapuščino, ubo- da bi zim in cerkvi lepo pomoč v gotovem denarji za vedne Turčijo in delati bi se moralo na to, da bode za vse se dosegla najnižja carina za uvažanje jekla v čase, vsim slovenskim deželam v svojih neprecenljivih spisih pa svojo bogato vednost v duševni in svetni nnska tarifa vrste jekla, katere se iz Avstrije izvažajo, vsaj tista ca po vagi kakoršna je za to blago iz An blagor domovini, katere zvest sin je do poslednjega dih- gleške, Neinčije in Franeoske. Iz Kranjske se tudi pri ljeja bil. Takemu možu zamore pač zemljica lahka biti!" meroma 2000 mc. kovanih žebljev izvaža v Turčij Da gotovo mu je zemljica lahka, v kateri trohnè vprečna cena za 100 kil znaša 30 gold To čestiti telesni ostanki njegovi uže blizo 33 let; a tudi blag Po pa je boljši kot ono iz Belgije, Nemčije, Angleške in Fran hvaležnost naša mu je velika. Uverjeni smo, da to coske, zaradi tega naj bi se skušala tudi pri tem blagu, pokazati hočejo Slovenije sinovi in hčere jasno svetu v kakor pri jeklu, doseči nizka carina. meri njemu dostojni v nedeljo v prijaznem vipavskem Šent-Vidu. Skoro v proroškem duhu smerno trditi, da smislu se bode zbralo tu število ogromno njegovih čestilcev, ki bodo slavili ga navdušeno po zasluženji; a tudi za- trjevali si bodo drug drugemu, da hočejo posnemati ga vsak po svoji moči dejanski. Gospoda! zadnja naj vel já — in tedaj bodite si svesti, da tá „spomenik*' bode mu najprijetnejši, najveličastnejši! Sveto nebo bla- goslovi naj naš trud, naša dejanja! Ivan Lavrenčič. Pri glasovanji se vsprejme predlog: Zbornica naj v tega poročila visokemu c. kr. trgovskemu mini sterstvu poroča o vprašanji gori omenjenem VIII. GrOSp. Škrbinec omanja, da je novi obrtni zakon uže zadobil moč, a nikjer ni še najti po-polnem ustanovljenih zadrug. Gospod govornik torej stavi následuji predlog: Slavna zbornica naj se obrne v tejMriglBi i ■■■■hIMMHH zadevi na mestni magistrat. Gosp. Žit nik podpira ta predio cr o* Zbornica vzprejme predlog. Potem se seja zaključi. ^arodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. VII. (Konee.) Gosp. tajnik Iv. Mur nik poroča, da je vi- Tretja seja ênkete o kmetskih razmerah na Kranjskem (Konee.) Dr. Dolenec omenja, da v zvezi s posekovanjem soko c. k. trgovsko ministerstvo zbornici naznanilo, da gozdov so tudi pašniki, od katerih prebivalci nimajo je Turčija poslužila se svojega prava, da more zahte- nobenega vžitka. Ti pašniki so prav kakor ciganska vati revizijo specijalnega carinskega cenovnika, ob enem glava, zmirom zmršena, nikdar ne vredjena in pripravna da je naznanila Turčija náčrt o razredbi pri obravnavah pribežališča za proletarijat, ki si tam delà bajte. svojo o reviziji carinskega cenovnika kot podlaga. Visoko živino pase po tujem in krade po polju, da more sebe c. kr. trgovsko ministerstvo pozivlje torej zbornico, da in svoje živinče preživeti. Tudi za lov bo boljši. ako bi poročala, katero blago se v zborničnem okraji izvaža takih ljudi ne bo več po samotnih krajih, kjer na skriv-v Turčijo, v koliki množini ter kake so cene. Te cene nem žival streljajo in lové, ne da bi se jim moglo brada naj bi predstavljale tržne cene na debelo po 100 niti. Jako škodljive za gojzde so tudi koze, katerih rejo kilogramov netto na prostoru, kjer se blago izdeluje, so celó uže na Hrvatskem opustili. Tudi za živino in sicer cena v avstrijskih srebernih goldinarjih; v slu- skupna paša ni posebno koristna. Zato on nasvetuje da se navadno ne prodaja blago na vago čajih pa marveč po posamnih kosovih, po 12 kosov vkup itd., razdelitvi pašnikov in občinskih skupinj predlog: „Slavna ênketa naj izreče željo do postave o Gospod naj se poleg cene za te enote naznani tudi vaga in cena Bavdek se izreče zoper razdelitev pašnikov, ki naj se slučajih pa, če se blaga cena prosto pusti ljudem. Za živino je boljše, ako se pase , kdor hoče rediti žebeta, potřebuje več prostora za 100 kilogramov. vsled kakovosti močno razločuje, ali če se različno blago zunaj v en preelelek postavi, naj se natanko potem specijali- ki ga sam nima. On toraj nasprotuje nasvetu zuje vrednost. Kar troške (prevažanje, zavarovalnino) lenca (oho oho!) Do- v tem pa se ž njim strinja, da naj zadeva, naj se določijo za večjo množino vkup, in sicer se gleda na to, da se cigani in taka druhal ne bo na do Carigrada za 100 kilogramov. Sicer pa meni visoko seljevala po samotnih krajih c. trgovsko ministerstvo, naj se ne poizveda le sploh Gosp. Potepan ugo varja Bavdeku, da je dobro razđeliti pašnike, kakor m teoretično, marveč da se pri teh poizvedbah istinito in on vé iz lastne skušuje; živino imajo zdaj bolj natančno določi, katero blago in v kaki množini se iz- lepšo, kakor prej, zato priporoča nasvet dr. Dolenca važa v Turčijo; poizvedbe da naj se predložijo potem Gosp. Bavdek omenja, da ni govoril, naj se pašniki visokemu c. k. trgovskemu ministerstvu. Trgovska zbornica je vsled tega ukaza se povsod ne razdelé, ampak naj se ljudjé ne silijo raz obrnila delitvi. Na Kranjskem je bila razdelitev morda dobra do vseh onih obrtnikov, o katerih je vedela ali vsaj drugje bi ne bila 5 Dr. Pokluk priporoča konec domnevala, da so v kupčijski zvezi s trgovci v Turčiji. obravnave in omenja, da je državna postava o razdelitvi se Več obrtnikov je naznanilo, da se njih izdelki sicer v skupnih zemíjišč uže sprejeta in da jo imajo zdaj Turčijo prodajejo, a oni ne trgujejo neposredno s tr- posamezni deželni zbori dopolniti s potřebními določ govci v Turčiji, marveč dajejo blago le tržaškim trgov bami. Posilne razdelitve ne bo nikj ? cem, in zaradi tega tudi ne morejo o tej stvari natanč- bodo imeli govoriti in se odločiti ampak Ijudj neje poročati. Nekoliko odgovorov se pa glasi tako, da Gosp. deželni predsednik povdarja, da je te dni se izdelki ne prodajejo v Turčijo, dva vprašana trgovca dobil načrt dotične postave moravske in da bo v 14 celó nič ništa odgovorila. Iz Kranjske se prodá narav- dneh sklical ênketo, ki bo pretresala vprašanje, kako nost v Turčijo na leto primeroma 6000 mc. kaljenega bi se enaka postava primerno tudi za našo deželo vrav- 183 nala. Pri glasovanji se sprejmeta nasveta g. Detela in mora biti en bik. Pri glasovanji se osmi nasvet gosp » poročevalca sprejme. Dr. Samec zatem poroča o šesti točki programa, Na Dolenjskem naj se pospešuje posebno vino- in kako naj se postopa proti žganjepivstvu? Najprej omenja Dolenca. Peti nasvet poročevalca gosp. Detela se glasi : sadjereja, delà naj se pa tudi nato, da se bode gra- beračev, ki ne morejo po nobeni ceni postati revnejši, dila dolenjska železnica". Gosp. Ogulin priporoča ustanovitev vino- in sad kakor po zavživanji žganja. Zato nasvetuje : Enketa naj sklene: jerejske šole v Novem mestu in misli, da bi bilo jako „Deželni zbor se naprosi, da pretresuje vprašanje koristno, ki bo se napravila celó nižja kmetijska šola. ali bi ne bilo koristno, če bi se po deželi ustanovile »l/UU } i\l KJ \J Kj KJ UU(|nU 1 iiU U1ÍJJ ti amvuijKJiJLu; UV711A-. VA iJiVXIUVJiJLV ) vv Ks X. KJ\J VA \J LJ KJLJL UO Gosp. Planinec omenja, da bi bila potrebna tudi jedilne postaje za berače in popotne pomagače. u gojzdarska šola ter nasvetuje k predlogu gosp. Ogulina primeren dostavek. Gosp. Dev podpira te predloge. Gosp. dr. Sterbenec popisuje razmere na Notranj- vabilo v deželo. skem in priporoča ênketi, naj podpira prošnjo, da bi vino Dr. Dolenec nasprotuje temu nasvetu, ker bi to nasprotovalo postavi zoper vlačugarstvo, in bi potepuhe Za domače reveže občine same skrbe, nobenemu pa naj se ne daje upanja, da bode preskrb iu sadjerejska šola na Slapu vsako leto nekoliko yenj ko zabřede v revščino. — Gosp. Svetec povdarja, drevesec posestnikom dajala zastonj. Gosp. Detela omenja ? da se bode o nasvetih gledé šol glasovalo pri točki, zato se glasuje samo o njegovem predlogu ki da današnji sklepi niso še konečni sklepi, ampak le poduk za deželni zbor; nasveti gospoda poročevalca so dobro tudi obvelja. Šesti predio prevdarjeni, imajo mnogo dobrega jedra, zato on g se glasi: nasvetuje, naj se sprejmó vsi skupaj (en bloc). Kmetijski poduk naj se pospešuje kolikor le mo Ogulin nasvetuje še dostavek, naj enketa skrbi Gosp. i da goče, in naj služijo v ta namen kmetijske nadaljevalne šole, zvezane z ljudsko v taki meri šolo, nižja kmetijska šola v Ljubljani, vino- in sadjerejska šola na Dolenjskem kmetijski popotni učitelj, dobri časniki, bralne kmetijske družbe na kmetih." Prva točka se sprejme brez ugovora. se omeji pravica žganje točiti, in da se kaznujejo krč-marji, ki žganje prodajajo otrokom sploh, odrašenim pa Dr. Poklukar se s da se opijanijo. > tem strinja, da je v nasvetih Samčevih mnogo dobrega ali prvi nasvet naj se reši posebej, ker ne more pripo-ročati, da naj se za berače napravijo lastne restavra i cije ali gostilne. Svetec ugovarja, da on ni imel Pri drugi točki gosp. poročevalec našteva vzroke, zakaj nasvetuje karja se o prvem nasvetu dr. Samca glasuje tega pred očmi, kar misli dr. Poklukar, in da se lahko nekaj stori za reveže, kakor se je to prav koristno pokazalo v drugih državah. Po kratki opazki dr. Poklu- ki pa kmetijsko šolo v Ljubljani. Gosp. Po tep an podpira ostane v manjšini, toraj ne obvelja. 5 predlog ter nasvetuje še dostavek: „Naredi naj se prej ko mogoče deželna postava, po kateri bodo dečki ve Dr. Sam potem našteva statistične številke o porabi špirita za žganje po naših deželah oo enem pa ----^ A ' * JJV1WM1 UJ^ll AUIA USA» UJU I VJ VJ UUlUlU VIVJ^VJICIU } \J KJ tiuUiU jJ( zani, vsaj od 14. do 16. leta skoz celo leto ob neddjah tudi omenja, kolfko se popije drugod, na pr. na Nem šolo obiskovati. Za-nje naj bi se po ljudskih šolah vpeljal teoretičen poduk. u Pri glasovanji sprejme se nasvet gospoda poročevalca. Sprejmó se pa tudi na sveti gosp. Ogulina in Planinca gledé kmetijske in goz-darske šole v Novem mestu in nasvet gosp. Robiča škem in Angleškem, da se ne bode mislilo, kakor da bi bili samo naši Ijudje hudi pijanci. Sklepanje o dru- gem njegovem nasvetu, da naj se več občin združi v laglje ? se glasi : » Visoka vlada se naprosi ? naj vredi poduk v ljudskih šolah tako, da se ondi mladini uže v otročjih letih vcepi nagnjenje in veselje do kmetovanja, in se uže v ljudskih šolah začne z dotičnim podukom, sosebno o umni živino- in sadjereji, pa o čebelarstvu. dekliških razredih naj se podučuje o dobrem v • Sl- kar 3 oskrbovanje sebi izročenega posla, se odloži za posamezne nasvete. Tretji nasvet se glasi: „Deželni zbor naj bi izrekel prošnjo do vlade, naj se na špirit, ki je za konsum namenjen, naloži toliko davka, da bi zamoglo vino in pivo v ceni z žganje konkurirati." gospodinjstvu, sosebno pa o ženskih ročnih delih vanji ali izdelovanji perila in o pletenji nogovic, dobri gospodinji neobhodno potrebno. > . Da preskrbi v to svrho potrebnih in primernih učnih pripomočkov". Gosp. Detelja omenja, da se ne strinjata sklepa naj se napravi kmetijska šola v Ljubljani in ob enem ? Novem mestu. — Gosp. Mur nik ugovarja, da naj se po dovršeuih sklepih o dognanih rečeh več ne govori. Dr. Vošnjak podpira ta predlog, ki tudi obveljá. Kar je nasvetoval gosp. Ogulin, se strinja s sprejetim nasvetom, zato Ogulinov predlog ne pride posebej na glasovanje. Četrti nasvet se glasi: „Deželni zbor naj naprosi vlado, da predloži držav- 5 Sedmi nasvet se glasi: „Naj se napravi postava za povzdigo živinoreje Sprejme se brez ugovora u nemu zboru postavo zoper pijančevanje za Kranjsko, kakoršno ima Gališka". Gosp. Potepan se s tem predlogom ne strinja, ampak priporoča, da bi se domači pridelki izvzeli, kakor brinjevec, tropinjevec, slivovec, jagodovec itd. Dr. Namorš podpira ta nasvet, dr. Vošnjak pa ravno tako se sprejmeta opominja, da v nasvetu ni govorjenja o domačem žganji i nasveta g » . dr. Sterbenca in Deva gledé podpore za plemenske junce za Belokranjsko in Notranjsko. Osmi nasvet se glasi: Naj podpira državni in deželni fond živinorejo na Kranjskem sè subvencijami za nakup dobrih plemenskih bikov." Gosp. Pire omenja, da vsa podpora nič ne po-maga, ako Ijudje z živino ne ravnajo, kakor bi morali. Treba ampak le o špiritu, ki ga je pa po vsi sili treba za-branjevati. Zato priporoča nasvet g. poročevalca, ki se potem sprejme soglasno. Zadnji nasvet dr. Samca se glasi: „Enketa pripozna, da je najboljše sredstvo, da se žganjepivstvo odpravi, da se prodaja špirita podvrže i i ♦ li i • i • ] i ' i • i . w At.U takim naredbam, ki so velj gledé prodaje strupov Dr. Bleiweis podpira ta nasvet iz tega vzroka, bilo toraj postavno vkreniti, da mora vsaka ker je špirit res strup, in povzročuje bolezni na umu ^bčina imeti plemenskega bika in da za vsakih 100 krav in polni bolnišnice in bláznice z bolnimi. Na to se tudi peti nasvet sprejme in gosp. predsednik ob eni popoludne sklene sejo, ter prihodnjo sejo napovć za danes ob štirih popoludne. Politične stvari. Govor dr. Bilinskega o šestem ođdelku obrtnij ske postave v državnem zboru 16. maja. Visoka zbornica ! Pričujoči predlog je jako imeniten člen v vrsti socijalnih podvzetij, s katerimi se je začel sedanji državni zbor vspešno pečati. Jaz pravim ,,v vrsti", ker vsem naredbam države pripisujem socija-len značaj, katere imajo namen, tište, ki so gospodarsko slaběji, čuvati, oziroma v nesreči jih podpirati in v tem smislu ne prištevam semkaj samo raznobrojnih podpor, ki so se razdeljevale deželam po povodnjah in druzih nesrečah poškodovanim, temveč tudi prav posebno ode-ruško postavo, ki se je svoje dni z nekako porogljivostjo izdala za Galicijo, katero so pa pozneje druge dežele same zahtevale, ker so spoznale, da je koristna, kakor tudi tišti del preosnovanega obrtnijskega reda, ki je bil namenjen, da vstavi propad male obrtnije, konečno pa tudi obe postavi, ki ste s poprejšnjim v zvezi, namreč o olajšavi davkov in pristojbin za zadruge in založne. Toda, gospoda moja, sedanji parlament ima svoje zasluge tudi gledé delavskega vprašanja, katero je sicer le en del, toda jako pomenljiv del socijalnega vprašanja. Semkaj spada uže uravnava zadrugovanja v prvem odseku obrtnijskega reda, kolikor ono obsega začetek splošnemu zavarovanju na bolezen in na vstanovo za-drug; dalje opomnim na obrtnijske nadzorniKe, ki so uže do sedaj marsikaj ustvarili na podlagi prosto voljnih ukrepov in so se pripravljali na izvršitev šestega po-glavja obrtnijskega reda. Pričujoč predlog postave je najbolj važen izmed vseh postav, kolikor smo jih do sedaj obravnavali. Smo-ter ji je vravnava razmer med delavcem in gospodarjem. Ne maram se spuščati v podrobnosti, ali je to dopuščeno ali ne, kajti najstrogeji manšestrovci prepirajo se le še o tem, kako daleč da se sme, in vsaj je občno přiznáno, da bi neomejena sloboda tukaj ne bila na svojem mestu, ker stranki pogodbo sklepajoči nimate enakega stališča v gospodarskem pomenu. Neogibno je toraj potrebno, da država tistega postavno podpira, ki ima slabeje gmotno stališče, ter tako ravnotežje med oběma gospodarstvenima silama napravi. Vpraša se toraj le za namen postave in za meje, v katerih naj se postava napravi. Tu se pa lahko reče, da so v prvem oziru delavci slabeja stranka pri razmerah med gospodarjem in delavcem, kajti znano je, da je lastnik tistega blaga, ki se „delo" imenuje v marsikakem oziru na slabejem, kakor pa oni, ki to blago od njega Kupi. Kolikor bo sedanji predlog toraj imel namena delavca, kakor slaběji del pri sklepanji delavske pogodbe varovati in podpirati, zadobila bo značaj prvega koraka k rešitvi socijalnega vprašanja in to v najbolj konservativnem pomenu besede namreč v prid varstva in ohranenja sedanjega socijalnega delovanja. Jaz namreč mislim, da bo imela ta postava v zvezi z bodočimi postavami o zavarovanji na nesrečo, bolezen oziroma na onemoglost nalogo, napraviti potrebno zavarovanje proti velikim pooblastilom, ki jih ima vlada vsled izjemnih določil. Proti onim prenapetim delavcem, ki le prevrat ozna-nujejo, kateri ne poznajo ne domovine, ne vere, kateri se vzdigujejo proti državi, posestvu in družini, ne more se drugače postopati, kakor s silo; zmernejim pa, in nadjam se, da imajo še večino, moramo dati zagotovilo, da zamorejo na spolnitev svojih pravičnih željá od strani sedanje vlade računiti. Ako pa pravim „pravičnih željá", ne mislim, kakor je to včeraj gospod poslanec IX. dunajskega okraja menil, na splošno volilno pravo , kajti če tudi bi bilo potrebno, kar pa sedaj odločno zanikam, bi splošna volilna pravica vendar nikakor ne mogla V šestem poglavji obrtnijskega reda svojega prostora dobiti; ako toraj pravim „pravičnih željá", menim s tem le, da se socijalno vprašanje ne sme enostransko rešitiy da se ono ne sme rešiti na način, cla bi opravičene za-hteve drugih stanov oškodovalo. Lahko je mogoče, da se podjetnik pri pogodbinih razmerah na slabejem stališči nahaja mimo delavca in tudi tega mora postava varovati. Kapital in delo, gospoda moja, ki sta živelj vsakega proizvoda, toraj tudi obrtnije, morata se pred sodnim stolom znanosti in po-stavodajalstva za enakovredna smatrati, ker propast enega vgonobi druzega. Neopravičene predpravice enih, recimo delavcev, porušile bi industrijo, kar pa vendar nihče želeti ne more, komur je gospodarski in financi-jelni pomen industrije znan. Posebno mi, kar nas je iz Galicije, katera ima, žal da, tako malo obrtnije, in kjer si deželni zbor na vse mogoče načine prizadeva, da bi povzdignil male obrtne poskuse, kjer deželni zbor leto za letem žrtvuje velike svote za povzdigo obrtnije in je sostavil posebno komisijo, ki ima edino le to nalogo, obrt in obrtniške šole povzdigniti, mi zastopniki take dežele bi nikdar ne mogli glasovati za kaj, kar bi imelo namen, da poruši obrt. Saj vam je včeraj gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice na jako hvalevreden način razložil, da ima Galicija manjšo in slabejo davčno moč, da Galicija manj davka plačuje in sicer ne vsled čeznatornih dogodkov, temveč zarad pomanjkanja obrtnije. Od nas toraj, gospoda moja, nikakor ne morete zahtevati, da bomo za kaj glasovali, kar bi obrtniji škodovalo. Po drugi strani pa zopet socijalnega vprašanja ne smemo tako rešiti, da bi bili vsled tega delavci prikraj-šani. Obstoječih zlorab, ki škodujejo deželi in obrtniji, če tudi so morda posamičnim obrtnikom za kratek čas koristne, ne smemo dalje trpeti. Tukaj je nekake prave srede potreba, treba je pravega soglasja v oziru na interes , kolikor se namreč v tem obziru od postave zahtevati more. Ne moremo se v to spuščati, da bi prenapetnežem iz enega ali iz druzega tabora stregli, ne prenapetim delavcem, ne prenapetim podjetnikom. Pravo sreclo moramo zadeti. Skušati moramo, da vstrežemo zmernim, kar ni ravno težko doseči, samo ako se postavimo na stališče, da ima postava nalogo na delavsko razmerje le toliko vplivati, kolikor je ena izmed obeh strank slabeja. To je meja, v kateri naj se suče postava, in dokazati hočem visoki zbornici, da po tej postavi ne boda oškodovani ne delavci in ne obrtnija. (Dalje prihodnjic.) Zabavne stvari* Maloruska povést. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški. (DaJje.) Težko je popisati, kaj je izražalo čudovite deve ogorelo lice: vidna je bila na njem jeza — in rogala 185 velikimi denarnimi zalogami zmagali z večino ubogih se je deva zmóčeuemu kovaču; jedva vidna rudečica deviške nevolje se je razlila po nje obličji; a vse to je par st0 glasov, je za levičarje na~nemškem Dunaji y pristovalo jej in krasilo jo neizrečeno tako, da je nena- svojem središči žalostno znamenje za prihodnje državne vadno čutje in čast vzbujala v člověku — a dejte, le-to volitve. — Še bolj pomenljivo pa je to, da so se morali bilo najugodnejše, kar bi bilo utegnilo ugodno biti. —----_____ — ^------------Herbst, Menger in še drugi taki kolovodje levičarjev. Po kaj si došel le-sem?" — spregovorila je in ko so prišli na večer dneva volitve pozvedit, kdo je vprašala Oksana. „Ali bi rad, da bi te za dun zapodila izvoljen, skriti pred ljudstvom, ker bi bili sicer grdo z lopato ali ka-li? Dobro znate vsi tiščati v nas. Précej zavohate, kedaj očeta ni doma. vas! Ali je uže narejen moj kovčeg?" pretepeni, tako je bilo ljudstvo razkačeno, ko so viděli î poznam jaz deutscher Enako nas bo zanimalo, jeli bodo ko nijski okraj obsegal samo 1 do 3 velike roški naši bratje storili vsaj korak naprej za tamošnje občine. ^ Slovence, ali če se vsaj pokaže kaj kvasů za nemško Več navzočih poslancev izreklo je obširno svoje konservativno stranko. — Na dalje nas bodo zeló zani- mnenje soglasno pritrjevaje, da sedanje občine ne za- male volitve na Moravském, kjer je 3/4 Slovanov sedaj dostujejo preobilnim naložením jim poslom, nikakor iz- še v nenaravni manjšini nasproti umetni večiniNemcev. peljiva pa ni postava zarad osnove velikih občin od ? 1869 občine, kakoršne je predlagal gosp. deželni predsednik vsestran Pa tudi napredek konservativne stranke na Gornjem razdelitev sedanjega delokroga med velike in male Štajarskem in Avstrijskem sploh nas bode zanimal. j pa je bila akoravno ne brez pridržkov „Kôlnische Zeitg." prijavila je novico, da se Plener 30 tovariši skrajno nemško-narodne stranke ho- To so sicer predsed^ , toda z 25 čejo ločiti od „združene levice". sko z zadovoljnostjo pozdravljena, in tudi sicer so go vorniki izrazili svoje posebne želje in opozorili na za- niki združene levice preklicali kot neresmčno preke, katerih se bo pri premembi postave treba ogibati. vsemu svetu je znano, da levica razpada in je brez go Po blizo štiriurnem posvetovanji pokazalo se je, da tovega pozitivnega programa tudi brez vse moči. Go se ênketa po vsem vjerna s predlogi gospoda deželnega tovo pa rogoviljenje posameznih poslancev za čas po predsednika » in ta je obljubil, da dotične premembe čitnic ne bo nič pripomogel za vtrditev leviške edinostL predloži prihodnjemu deželnemu zboru Knez bulgarski Aleksander oglasil se je tudi tukaj (Schrey, Deschmann, Schaffer) oglasili so se zopet je obiskal po posebnem osebnem vabilu cesarjeviča Ru i v zadnjem svojem zatišji na Kranjskem v hranilnici dolfa v Laksenburgu, kjer je bil pri obedu. soboto zakladi hranilnice hočejo namreč preskrbeti delavcem vrnil se je zopet nazaj v Sofijo. zdravih stanovanj, kar je gotovo hvale vredna skrb za Ogerska. pripravah za volitve dalo bi se uboge delavce, dalje pa hoče v hvaležen spomin bivanja vsak dan mnogo novega poročati, pa novice ostale bi cesarjevega na Kranjskem minulega leta napraviti in zmiraj enake: govoril je kandidat one stranke, nasprot-vzdržati, baje zato, ker so vse ljubljanske ljudske šole niki so prišli v večjem številu in splošen boj bil je slovenizirane sko solo v Ljubljani 4razredno mšk ljud konec volilnega shoda, toliko in toliko mrtvih, mnogo Mi moramo pred vsem odločno protestirati, ranjenih. Tako se bodo približno z malimi premembami da gredó imenovani gospodje pod firmo hranil 1ora bit ajvisj b glasila vsa poročila. Preteklo soboto prišli so pre J svoje nem- svitli cesar v Oedenburg škutarske namene, drugič pa protestiramo v imenu de- častniške sirote. odtvorjenji zavoda za ležnikov hranilnice v tak lorabo hranilničnih za kladov v enostranske ponemčevalne namene Če ho Iz Zagreba. Deželni zbor sklican je na jutri narodna stranka imela pa je svoje posebno posveto i čejo Schrey, Deschmann, Schaffer & cons, podpirati na- vanje že minuli pondeljek. Splošna je nevolja zoper mene nemškega „Schulvereina" , sežejo naj v svoje poročilo poslanca Falka, iz regnikolarne deputacije za last ž e p » kolikor globoko jim drago ; hranilnica in rad Reke, katero je brez razločka stanu razžalilo vse njeni zakladi imajo po pravilih vse druge namene, in mi stranke deželnega zbora, ker teorije, kakoršne zago pnčakujemo, da bode c. rabo zakladov, ki so tudi pod njenim sovarstvom lada znala zabraniti zlo- varja ono poročilo, napravile bi prazno vsako poli tično, tudi narodno državno pravico. Vsaj to Ako bode Ljubljana potřebovala še bolj nemških ljud- vprašanje bode tedaj združilo vse hrvatske stranke skih šol, kakor so sedanje, imelo bo mesto za to skr- sicer pa je položaj narodne stranke letos vsled divjih beti, nikakor pa se sme dopustiti da sam denar surovosti starčevičanov in celó ptuj denar narekoval osnovo naših šol mnogo neugodnejši kakor je Visokorodni gospod Karol grof Pace), véliki mere bil vláni. Upamo in želimo, da se zopet zboljšajo raz zarad dragih nam sosedov, pa tudi zarad posestnik in grajščak, oče okrajnega glavarja logaškega, nas samih. Mnogo si je podobnega pri nas in v Za umri je 30. maja na svoji grajščini Turn pri sv. Križu grebu, pa razlika je zdaj zeló nam na korist. na Dolenjskem. Naj v miru počiva Srbska. Skupščina zbrana v Nišu šteje zdaj 160 [Postojnska jama) bila je minuli pondeljek vkljub poslancev, katerih je 147 za vlado, 13 pa v opoziciji slabému vremenu obilno obiskana. Obiskovalci ne mo rejo prehvaliti lepote električne razsvitljave. (Matice Slovenske odbor) se bode danes teden 11 . uri popoludne sešel v društveni pi Angleâka. Iz Londona. dan m ob sarni, da resi razne nujne stvari, v prvi vrsti vprašanje zaradi tiska društvenih knjig za tekoče leto in raz-pravo o náčrtu novih Matičnih pravil. Minuli petek ponoči razpočil se je v zapadnem delu Londona na treh kra jih dinamit. Pri enem bilo je uraclno poslopje poško-dovano, en policist ranjen, ena gostilnica razdejana. Velik črn zavoj dinamita z užigalno zvezo přišel je V roke policije. Drug razpok bil je pod okni kluba, je razdjal tlak, strl okna, in komaj minuto kasneje raz počil se je dinamit na tretjem mestu, je ugasnil sve Novičar iz domaćih in tujih dežel. tilnice. Strah je bil velik. Egipt. Ker se je po ogleduhih izvedelo i da je Dunaj a. Korosko in Vadihalfa v nevarnosti, pomnožile se bodo cesarskim patentom od dne 29. tamošnje posadke. maja t. 1. razpuščeni so deželni zbori dolnjeavstrij , gornjeavstrijski, solnograški, štajarski, koro ski ški bukovinski, moravski, šleski in predarelski Žitna cena m Diil, UUÛU VlUOi\JL, III U 1 a V S JV 1 , OlOOlVX 11X WOûJj Ali naročeno je vpeljati nove volitve. Vsled tega vršile se v Ljublj 28. maja 1884 Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 80 kr banaške bodo zadnje dni tekočega in začetkom prihodnjega me- 8 gold. 30 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold. seca nove volitve v vseh omenjenih deželah. Mi Slo 60 kr rži 5 gold. 69 kr ječmena 5 gold. 3 kr. venci zanimali se bomo najbolj za volitve naših sosednjih prosa 5 gold. 69 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 3 gold Slovencev na Štajarskem želeči jim modro-složnega in 25 kr Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liubljani